New Page 2

 

Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 - ZZLPPPO, 127/2006 – ZJZP, 38/2010 – ZUKN in 57/2011),  149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08 in 108/09), Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 12. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št…8/2005, 26/2007 in 18/2010), 7. člena Odloka o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/11) in 16. člena Statuta občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11), je Občinski svet Občine Radenci na 9. seji dne, 27. 10. 2011, sprejel

 

 

ODLOK

 

 

O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA IZVAJANJE OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB ZBIRANJA IN PREVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE RADENCI

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Radenci (v nadaljevanju: občina, koncedent), določa predmet in pogoje za podelitev koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Radenci (v nadaljevanju: javna služba).

 

 

2. člen

 

 

Odlok določa :

 

 

1. dejavnosti, ki so predmet javne službe,   

 

 

2. območje izvajanja, uporabnike storitev javne službe ter razmerja do uporabnikov in koncedenta,

 

 

3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe (v nadaljevanju: koncesionar),

 

 

4. javna pooblastila koncesionarju,

 

 

5. splošne pogoje za izvajanje javne službe,

 

 

6. vrste in obseg monopola,

 

 

7. začetek in čas trajanja koncesije,

 

 

8. način podelitve koncesije,

 

 

9. organ pristojen za izbor koncesionarja in organ pristojen za sklenitev koncesijske  pogodbe,

 

 

10. vire financiranja javne službe,

 

 

11. način plačila koncesionarja,

 

 

12. nadzor nad izvajanjem javne službe,

 

 

13. prenehanje koncesijskega razmerja,

 

 

14. druge pogoje za izvajanje javne službe.

 

 

II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE

 

 

3. člen

 

 

Predmet javne službe je zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov na območju občine ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe.

 

 

4. člen

 

 

Predmet javne službe obsega storitve, ki so podrobneje določene v Odloku o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Radenci (Glasilo slovenskih občin, št. 27/11)

 

 

5. člen

 

 

Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

 

 

Uporaba storitev javnih služb je za uporabnike iz 7. člena tega odloka obvezna.

 

 

III.  OBMOČJE IZVAJANJA, UPORABNIKI STORITEV JAVNE SLUŽBE TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA

 

 

6. člen

 

 

Območje izvajanja javne službe je območje celotne Občine Radenci.

 

 

7. člen

 

 

Uporabniki storitev javne službe so vse fizične in pravne osebe, kot lastniki, uporabniki ali upravljavci vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo le - ti stalno ali začasno prebivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki.

 

 

Uporabniki storitev javne službe so tudi vse fizične osebe, kot lastniki, uporabniki ali upravljavci vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri le – ti nimajo stalno ali začasno prebivališče.

 

 

8. člen

 

 

Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti uporabnikov, koncesionarja in koncedenta.

 

 

9. člen

 

 

Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.

 

 

Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim izvajanjem javne službe in za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).

 

 

10. člen

 

 

Koncesionar izvaja javno službo in nastopa v razmerjih do koncedenta ter uporabnikov v svojem imenu in za svoj račun.

 

 

IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

 

 

11. člen

 

 

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe.

 

 

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe:

 

 

- da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe,

 

 

- da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, ki so predmet javne službe,

 

 

- da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,

 

 

- da razpolaga s tehničnimi sredstvi ter kadri za izvajanje javne službe.

 

 

Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu, predložiti izvedbeni program izvajanja dejavnosti javne službe, z oceno stroškov.

 

 

Pogoji in njihovo izpolnjevanje se natančno določijo v razpisni dokumentaciji.

 

 

V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU

 

 

12. člen

 

 

Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, zlasti pa:

 

 

razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

 

 

investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

 

 

Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster javne infrastrukture v skladu s predpisi.

 

 

VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

 

 

13. člen

 

 

Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.

 

 

VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA

 

 

14. člen

 

 

Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz tretjega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.

 

 

Koncesionar izvaja javno službo na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe, v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja.

 

 

Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju celotne občine.

 

 

VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE

 

 

15. člen

 

 

Koncesijsko razmerje za izvajanje javne službe nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

 

 

S sklenitvijo koncesijske pogodbe koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja.

 

 

16. člen

 

 

Koncesijsko razmerje traja 15 let.

 

 

Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi v zakonu.

 

 

IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE

 

 

17. člen

 

 

Koncedent izbere koncesionarja na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, portalu e - naročanje in na spletni strani občine.

 

 

18. člen

 

 

Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

 

 

19. člen

 

 

Javni razpis objavi koncedent, po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in javno – zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javnih naročil.

 

 

20. člen

 

 

Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.

 

 

Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.

 

 

21. člen

 

 

Objava javnega razpisa vsebuje najmanj:

 

 

- navedbo, da gre za podelitev koncesije za opravljanje javne službe iz 3. člena tega odloka,

 

 

- ime in sedež občine,

 

 

- predmet, naravo ter obseg storitev in območje izvajanja javne službe,

 

 

- začetek in predviden čas trajanja koncesijskega razmerja,

 

 

- postopek izbire koncesionarja,

 

 

- kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

 

 

- kraj in rok za predložitev vlog ter pogoje za njihovo predložitev,

 

 

- zahteve glede vsebine vlog,

 

 

- pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in so določeni v 11. členu tega odloka ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,

 

 

- merila za izbiro najugodnejšega kandidata in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika,

 

 

- naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,

 

 

- rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.

 

 

V času objave javnega razpisa imajo zainteresirane osebe možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo.

 

 

22. člen

 

 

Za vodenje postopka javnega razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj višješolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja opravljanja javne službe, za katerega se podeljuje koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.

 

 

23. člen

 

 

Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga.

 

 

Postopek konkurenčnega dialoga se začne z javnim razpisom.

 

 

Občina v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitvah za opravljanje javne službe iz 3. člena tega odloka. V tem dialogu lahko občina z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih načina izvajanja javne službe ter rešitve po potrebi med seboj primerja. Občina nadaljuje konkurenčni dialog s kandidati vse dotlej, dokler ne najde rešitve, ki ustreza njenim ciljem in potrebam.

 

 

Med konkurenčnim dialogom mora občina zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov.

 

 

Po odločitvi, da je dialog zaključen, občina obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga in jih pozove, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za opravljanje javne službe.

 

 

24. člen

 

 

Občina sme od kandidata, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskrimonatorni učinek.

 

 

25. člen

 

 

Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo postopka izbire koncesionarja, ki s tem odlokom niso urejena, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.

 

 

X. ORGAN PRISTOJEN ZA IZBOR KONCESIONARJA IN ORGAN PRISTOJEN  ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE

 

 

26. člen

 

 

Koncesionarja izbere pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka 22. člena tega odloka.

 

 

27. člen

 

 

V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.

 

 

28. člen

 

 

Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu občine sklene župan.

 

 

Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

 

 

XI. VIRI FINANCIRANJA JAVNIH SLUŽB

 

 

29. člen

 

 

Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve javne službe :

 

 

-  s plačili uporabnikov za opravljene storitve javne službe,

 

 

-  iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,

 

 

-  iz dotacij, donacij in subvencij,

 

 

-  iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter

 

 

-  iz drugih virov.

 

 

XII. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA

 

 

30. člen

 

 

Plačilo koncesionarja koncedentu za izvajanje javnih služb na podlagi tega odloka ni predvideno.

 

 

XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNIH SLUŽB

 

 

31. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ občine, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

 

 

XIV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

 

 

32. člen

 

 

Koncesijsko razmerje preneha:

 

 

- s prenehanjem koncesijske pogodbe,

 

 

- s prenehanjem koncesionarja,

 

 

- z odkupom koncesije,

 

 

- z odvzemom koncesije.

 

 

33. člen

 

 

Koncesijska pogodba preneha:

 

 

- po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

 

 

- z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

 

 

- z odstopom od koncesijske pogodbe,

 

 

- s sporazumno razvezo.

 

 

34. člen

 

 

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.

 

 

35. člen

 

 

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

 

 

- če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,

 

 

- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,

 

 

- koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

 

 

- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal

 

 

- zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

 

 

- če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

 

 

- če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,

 

 

- če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami XIII. poglavja tega odloka.

 

 

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje javnih služb ali izvajanje javnih služb v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.

 

 

Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

 

 

Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

 

 

Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

 

 

36. člen

 

 

Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

 

 

- če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

 

 

- če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

 

 

37. člen

 

 

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

 

 

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

 

 

38. člen

 

 

Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

 

 

Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

 

 

39. člen

 

 

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.

 

 

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

 

 

- če v določenem roku ne začne z opravljanjem koncesionirane javnih služb,

 

 

- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

 

 

Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javnih služb. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

 

 

Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

 

 

V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

 

 

40. člen

 

 

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javni službi možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.

 

 

Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javnih služb.

 

 

Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

 

 

Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javnih služb ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

 

 

41. člen

 

 

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati javni službi do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec.

 

 

XV. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB

 

 

42. člen

 

 

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javnih služb ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

 

 

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.

 

 

V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.

 

 

V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

 

 

43. člen

 

 

Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

 

 

Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

 

 

44. člen

 

 

Koncesija je prenosljiva le s soglasjem koncedenta.

 

 

Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

 

 

Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

 

 

45. člen

 

 

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.

 

 

S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

 

 

V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

 

 

XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

46. člen

 

 

Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan s sprejemom sklepa o javnem razpisu, najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka.

 

 

47. člen

 

 

Javni razpis in razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava občine, v 90 dneh po uveljavitvi tega odloka.

 

 

48. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za ravnanje z odpadki   (Uradni list RS, št. 83/1997).

 

 

49. člen

 

 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

 

Št. 354-8/2011

 

 

Radenci, dne 28. 10. 2011

 

 

Občina Radenci

 

 

Župan Janez Rihtarič