|
Na
podlagi 29. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93,
6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 –
obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US in
74/98), 26. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93,
1/96), 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93),
zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83,
36/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93,
66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00) je
Občinski svet občine Loški Potok na 15. seji dne 29. 3. 2001 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o oskrbi s pitno vodo na
območju Občine Loški Potok |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta
odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z
objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega
omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in
gospodari javno podjetje Hydrovod d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec). |
|
|
2. člen |
|
|
Javni vodovod je magistralno, primarno in sekundarno vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo
najmanj petim gospodinjstvom ali dvajsetim ljudem in je v lasti Občine
Loški Potok. |
|
|
3. člen |
|
|
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja
vodo iz javnega vodovoda ali uporablja njegovo požarnovarnostno
funkcijo. |
|
|
4. člen |
|
|
Upravljavec javnega vodovoda sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in
uporabi objektov in naprav javnega vodovoda, ki določa podrobnejša
navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in
vzdrževanje javnega vodovoda. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi
objektov in naprav javnega vodovoda se sprejme v enem letu od
uveljavitve odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Loški Potok. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA |
|
|
5. člen |
|
|
Objekti in naprave uporabnika so: |
|
|
–
interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje
merilno ali obračunsko mesto, |
|
|
–
vodovodni priključek, |
|
|
–
spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim
vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi, |
|
|
–
obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim
ventilom za njim, |
|
|
–
vodomerni jašek ali niša, |
|
|
–
interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje
tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki
so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim
mestom. |
|
|
Te
naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga
in se zgradijo na podlagi gradbenega dovoljenja. Če objekt nima
gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi posebne
odločbe upravnega organa pristojnega za izdajo gradbenih dovoljenj. |
|
|
6. člen |
|
|
Objekti in naprave upravljavca so: |
|
|
Magistralno omrežje in naprave: |
|
|
–
objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, |
|
|
–
tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, |
|
|
–
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regijam. |
|
|
Primarno omrežje in naprave: |
|
|
–
objekti in naprave za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih
območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij,
turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za
bogatenje podtalnice, |
|
|
–
naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, |
|
|
–
vodni zbiralniki, |
|
|
–
cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in
vodohranov, |
|
|
–
cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v
ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi
območji, manjšimi naselji). |
|
|
Sekundarno omrežje in naprave: |
|
|
–
omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem
stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično
območje, manjše naselje), |
|
|
–
omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje), |
|
|
–
omrežje za vzdrževanje javnih površin, |
|
|
–
črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na
sekundarnem omrežju, |
|
|
–
naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. |
|
|
lll. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
|
7. člen |
|
|
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v
skladu z določili tega odloka izda upravljavec. |
|
|
8. člen |
|
|
Na
področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je
priključitev na javni vodovod obvezna. |
|
|
Upravljavec mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu posredovati
pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. |
|
|
9. člen |
|
|
Upravljavec izdaja soglasja k: |
|
|
–
prostorskim izvedbenim aktom, |
|
|
–
lokacijski dokumentaciji, |
|
|
–
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
|
|
–
vlogi za spremembo namembnosti prostora, |
|
|
–
vlogi za uporabno dovoljenje, |
|
|
–
vlogi za začasen priključek. |
|
|
10. člen |
|
|
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena
tega odloka ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: |
|
|
a)
za soglasje k prostorsko izvedbenemu aktu: |
|
|
–
predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom potrebnih količin pitne
vode, |
|
|
b)
za soglasje k lokacijski dokumentaciji: |
|
|
–
lokacijsko dokumentacijo, kadar je predpisana, |
|
|
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
|
–
opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode, |
|
|
c)
za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in vlogi za
spremembo namembnosti prostora: |
|
|
–
pravnomočno lokacijsko dovoljenje, |
|
|
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
|
–
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
|
|
–
detajli izvedbe priključka, |
|
|
–
soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal
priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika, |
|
|
–
soglasje za prekop cestišča (po potrebi), |
|
|
d)
za priključitev objekta: |
|
|
–
soglasje za priključitev (če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja), |
|
|
–
pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje, |
|
|
–
katastrski načrt, |
|
|
–
izjavo izvajalca oziroma investitorja o skladnosti gradnje s projektom,
v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih
obstoječih ali predvidenih vodnih virov, |
|
|
–
soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal
priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika, |
|
|
–
soglasje za prekop cestišča (po potrebi), |
|
|
–
dokazilo o izvedenem tlačnem preizkusu ter dezinfekciji in izpiranju
vodovodne instalacije, atest vgrajenih materialov, |
|
|
e)
za soglasje za začasni priključek: |
|
|
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
|
–
odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno dovoljenje za
objekt, ki se gradi, |
|
|
–
soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal
priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika, |
|
|
–
soglasje za prekop cestišča (po potrebi), |
|
|
–
opis predvidene porabe vode, |
|
|
–
predviden datum odstranitve začasnega priključka. |
|
|
Soglasje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se
priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo (vodovodni sistemi, ki
jih ne upravlja upravljavec oziroma ne sodijo med javne vodovode), kakor
tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode, in v primerih, kadar je
potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. |
|
|
Za
pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega
člena vključno s soglasji lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih
bo potekal priključek (oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti
soglasje lastnika), ter soglasjem za prekop cestišča (po potrebi).
Pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo izdano. |
|
|
11. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če
uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo ter če to
dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost
omrežja. |
|
|
V
primeru, da razmere na dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec
dolžan obvestiti uporabnika o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila
priključitev možna. |
|
|
12. člen |
|
|
Pri
izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora
upravljavec določiti: |
|
|
–
minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja, |
|
|
–
pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih
objektov, predvsem novogradenj, |
|
|
–
traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno
omrežje, |
|
|
–
profil vodomera, |
|
|
–
lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
|
|
–
posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju
podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem
pitne vode, |
|
|
–
pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
|
|
–
mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren
upravljavec, in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na
mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda. |
|
|
13. člen |
|
|
Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za
vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje
lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo. |
|
|
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične
osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si
morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s
tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom, in pri
opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave
nepoškodovane. |
|
|
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po
svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške
za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico
zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške. |
|
|
14. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno
omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, da je
poravnal vse obveznosti, plačal priključno takso (prispevek ob prvi
priključitvi) po merilih in kriterijih o povračilu za nove priključitve
in za povečanje obstoječih priključnih moči ter predložil vso potrebno
dokumentacijo. |
|
|
Za
brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik. |
|
|
15. člen |
|
|
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po
končani gradnji se priključek brezplačno prenese v vzdrževanje
upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v evidenco uporabnikov javnega
vodovoda. |
|
|
Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek vključno z
obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika.
Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, ki se zaračuna ob
ceni vode. |
|
|
16. člen |
|
|
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika
posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem mora
upoštevati velikost in namembnost objekta ter količino porabljene vode. |
|
|
Priključek je stalen ali začasen. Upravljavec lahko izvede začasni
priključek na javni vodovod le za gradbišča, začasne objekte in podobne
primere, če je začasni priključek tehnično možno izvesti in če se s tem
ne poslabšujejo pogoji oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na
javni vodovod, in če se s tem ne vpliva na kakovost vode. |
|
|
Uporabnik mora k vlogi za začasni priključek priložiti zahtevane
dokumente, ki potrjujejo začasno potrebo po priključitvi na javni
vodovod. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je, po navodilih
upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli
začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki ne sme
biti daljša od dveh let. En mesec pred potekom tako določene dobe mora
upravljavec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za
pridobitev stalnega priključka. Uporabnik lahko zaprosi za podaljšanje
roka uporabe začasnega priključka. Prošnji za podaljšanje roka uporabe
začasnega priključka upravljavec lahko ugodi, če so razlogi za
podaljšanje utemeljeni. |
|
|
17. člen |
|
|
V
primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz
istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno
ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v
objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku
istega priključka ni obveznost upravljavca. |
|
|
Če
so na isti priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo vodo po
različnih tarifah, si morajo vgraditi ločene vodomere. V tem primeru se
v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja
vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej. |
|
|
18. člen |
|
|
Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno
prenese priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni
odprtih terjatev na priključku, ki se prenaša. |
|
|
Če
obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Priključitev novega
uporabnika pa se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih
tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod. |
|
|
19. člen |
|
|
Vse
posege v obstoječi sistem javnega vodovoda (vodovodno omrežje, objekte
in hišne priključke) izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščen
strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim
nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec. Enako velja tudi pri gradnji novih
hišnih priključkov. |
|
|
Pri
postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi hišnih priključkov in dovodnih cevi
od hišnega priključka do vodomera (do vključno ventila na strani
uporabnika), ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec
izvaja samo montažna dela vključno z dobavo materiala. Navedena dela se
izvajajo na stroške uporabnika. Preostala dela (izkop, zasip,
vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni
režiji, lahko pa tudi ta dela zaupa upravljavcu za ustrezno plačilo. |
|
|
20. člen |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo tako,
da ne poslabša pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na
javni vodovod, ali kako drugače ne vpliva na kakovost vode. |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega
vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod
in lastni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave. |
|
|
lV. PRIKLJUČNA TAKSA |
|
|
21. člen |
|
|
Pred
izdajo soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je bodoči
uporabnik javnega vodovoda dolžan plačati priključno takso (prispevek ob
prvi priključitvi). |
|
|
Višino priključne takse določi na predlog upravljavca javnega vodovoda
pristojni občinski organ s tarifnim pravilnikom. |
|
|
Stroški za izdajo soglasja in stroški izvedbe priključka niso zajeti v
priključni taksi. |
|
|
V. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
|
|
22. člen |
|
|
Za
združitev dveh javnih vodovodov v večji sistem ali prenos javnega
vodovoda v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
|
|
a)
vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno
dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, odlok o zaščiti
vodnega vira) ter evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
urejena morajo biti tudi lastninska razmerja, |
|
|
b)
vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in
tehnično brezhibni, |
|
|
c)
izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, in
stroški povezani s prevzemom, |
|
|
d)
sprejet in finančno ocenjen (izdelani predračun) mora biti program
sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema, |
|
|
e)
potrebna sanacija mora biti izvedena pred prevzemom v upravljanje, v
nasprotnem primeru pa morajo biti predložena zagotovila, da bodo
sredstva za izvedbo sanacije zagotovljena v občinskem proračunu, |
|
|
f)
izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki
upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav, |
|
|
g)
postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o
lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev), |
|
|
h)
prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika,
predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca. |
|
|
VI. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
|
23. člen |
|
|
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri v kubičnih
metrih. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno
pogodbo o meritvi dobavljene vode. |
|
|
24. člen |
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami skupaj z
upravljavcem izkoriščajo isti vodni vir in so na območju, kjer je
zgrajena javna kanalizacija, so dolžni meriti z vodomeri porabo vode. |
|
|
25. člen |
|
|
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski
vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno
oziroma skladno s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati
ali popravljati obračunskega vodomera. |
|
|
Vsak
obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega
organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Upravljavec
vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. |
|
|
26. člen |
|
|
Vodomeri v interni napeljavi služijo za interno porazdelitev stroškov
ter kontrolo in jih upravljavec vodovoda ne vzdržuje. |
|
|
27. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora
biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za
vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se praviloma izvede izven
objektov. |
|
|
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme
uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik s
števnino (mesečno vzdrževalnino vodomera), izračunano na osnovi
dejanskih stroškov. |
|
|
Upravljavec lahko vodomer, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez
predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v
roku 15 dni po zamenjavi. |
|
|
Vse
okvare, ki so nastale na vodomeru po krivdi uporabnika (zaradi zmrzali,
udara tople vode in mehanskih poškodb) ali priključku, bremenijo
le-tega. |
|
|
28. člen |
|
|
Števnina je znesek, ki se mesečno zaračunava ob ceni vode, uporablja pa
se za vzdrževanje, umerjanje in zamenjavo vodomerov ki jih je, skladno z
odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila (Uradni list RS, št.
61/98), dolžan izvajati upravljavec. |
|
|
Višino prispevka za števnino določi na predlog upravljavca javnega
vodovoda pristojni občinski organ s tarifnim pravilnikom. |
|
|
29. člen |
|
|
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti
upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 25. člena pravico
zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna
njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera
izven dopustnih toleranc, nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v
nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
|
30. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih
po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Upravljavec odčita
stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno. V vmesnem času se
uporabniku zaračunava akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne
porabe prejšnjih obračunskih obdobij. |
|
|
Pri
večjih porabnikih odčita upravljavec obračunski vodomer enkrat mesečno. |
|
|
31. člen |
|
|
Cena
vode je sestavljena iz fiksnega dela, variabilnega dela in prispevkov
oziroma taks, ki se določijo skladno s predpisi. |
|
|
Višina fiksnega dela je odvisna od dimenzije priključka oziroma
priključne moči. Sredstva, zbrana od fiksnega dela cene, se porabijo za
delno pokrivanje amortizacije omrežja. |
|
|
Variabilni stroški zajemajo vse ostale stroške, vezane na dejansko
porabo vode. Variabilni del se zaračunava na podlagi porabljene vode,
merjene v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku
(med dvema odčitkoma pa po zaračunani akontaciji). Sestavljen je iz
naslednjih postavk: |
|
|
1.
normalne porabe, za katero se obračunava cena po veljavnem ceniku in |
|
|
2.
prekomerne porabe, za katero se obračunava cena po veljavnem ceniku,
povečanem za 50%. |
|
|
32. člen |
|
|
Priključna moč se določi za vsak posamezni objekt s soglasjem
upravljavca vodovoda, za priključitev na vodovodno omrežje v skladu s
tehničnim pravilnikom upravljavca vodovoda in je enaka nazivnemu pretoku
vodomera (m3/h po ISO standardih), vgrajenega na merilnem mestu
priključka. Strošek za priključno moč je enak zmnožku izhodiščne porabe
za obračun priključne moči Qi, ki je enaka nazivnem pretoku, konstante
K1 in obračunskega obdobja izraženega v mesecih (Qi x K1 x št. mesecev v
obračunskem obdobju). Konstanta K1 znaša 200 SIT. |
|
|
Znesek priključne moči je neodvisen od porabe vode. |
|
|
33. člen |
|
|
Tarife oziroma cene za porabljeno vodo določa na predlog upravljavca
javnega vodovoda pristojni občinski organ s tarifnim pravilnikom skladno
z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno
politiko. |
|
|
34. člen |
|
|
Porabljena normalna količina vode (m3) je v obračunskem obdobju na
vodomeru registrirana porabljena količina, ki je manjša ali enaka
normalni porabi (m3/dan) za posamezno velikost vgrajenega obračunskega
vodomera, pomnoženi s številom dni obračunskega obdobja (za en mesec 30
dni). |
|
|
35. člen |
|
|
Porabljena prekomerna količina vode (m3) je pozitivna razlika med na
vodomeru registrirano porabo vode v obračunskem obdobju in normalno
porabo vode v obračunskem obdobju (normalno količino vode za posamezno
velikost vgrajenega vodomera med dvema odčitkoma). V primeru, da je
prekomerna poraba nastala zaradi napake v internem vodovodnem omrežju,
ki jo je evidentiral tudi upravljavec, uporabnik pa je napako odpravil v
najkrajšem možnem času, ko je zanjo izvedel, se za ta del porabljene
vode ne obračuna tarifa za prekomerno porabo vode, pač pa le za normalno
porabo vode. |
|
|
36. člen |
|
|
Porabljena normalna količina vode (m3), nazivni pretok za posamezno
velikost vodomera in izhodiščna poraba za obračun priključne moči
znašajo: |
|
|
Vodomer DN (mm) |
15 |
20 |
25 |
30 |
40 |
50 |
80 |
100 |
150 |
Vodomer DN (“) |
1 |
3 |
1 |
5/4 |
6/4 |
2 |
3 |
4 |
5 |
Nazivni pretok Qn
(m3/h) |
1,5 |
2,5 |
3,5 |
6 |
10 |
15 |
40 |
60 |
150 |
Izhodiščna poraba za
obračun |
1,5 |
2,5 |
3,5 |
6 |
10 |
15 |
40 |
60 |
150 |
priključne moči Qi
(m3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Normalna poraba Qh
(m3/dan) |
1,0 |
2,5 |
6 |
12 |
25 |
60 |
130 |
200 |
500 |
Za
objekte, ki nimajo vgrajenega vodomera, se izhodiščna poraba za obračun
priključne moči računa z nazivnim pretokom vodomera DN 25 mm (1"). |
|
|
37. člen |
|
|
Uporabniki plačujejo vodarino na podlagi izdanih računov. Račun se
izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega
obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne porabe
v preteklem obračunskem obdobju, fiksni del pa na podlagi priključne
moči oziroma velikosti priključka in velikosti in vrste števca. |
|
|
Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa.
Ob spremembi cene vode upravljavec praviloma ne odčita vodomerov, temveč
se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne
porabe vode v preteklih obdobjih. Uporabnik lahko na dan spremembe cene
vode sam odčita stanje vodomera in ga v roku 8 dni sporoči upravljavcu.
V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera. |
|
|
38. člen |
|
|
V
primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer pokvarjen ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali da iz
drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna
poprečna poraba vode na osnovi predhodnih obračunskih obdobij. |
|
|
Če
obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera oziroma vgraditev
odklanja, se porabljena voda obračuna s pavšalno porabo 9 m3 vode na
osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno). |
|
|
Če
vgradnja vodomera ni mogoča, se mesečna poraba vode obračunava pavšalno
v višini 6 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno). |
|
|
Rok
za popravilo ali zamenjavo pokvarjenega vodomera in odpravo drugih ovir
za odčitavanje je 15 dni od ugotovitve. |
|
|
39. člen |
|
|
V
objektih, v katerih se poleg stanovanj nahajajo tudi poslovni prostori
za opravljanje različnih gospodarskih oziroma negospodarskih dejavnosti,
morajo le-ti imeti vgrajene lastne obračunske vodomere za odčitavanje
porabljene vode. |
|
|
V
primeru, da iz tehničnih razlogov vgradnja obračunskega vodomera ni
mogoča, kar za vsak primer ugotovi upravljavec, se uporabniku zaračunava
mesečna pavšalna poraba vode, določena na podlagi naslednje tabele: |
|
|
Dejavnost |
m3/ m2 celotne
površ./mesec |
– gostilna,
slaščičarna |
0,75 |
– bar,
okrepčevalnica |
0,60 |
– frizerski salon |
0,50 |
– urad |
0,15 |
– mesarija |
0,30 |
– ostale dejavnosti |
0,10 |
Meritev oziroma obračun vode po prejšnjem odstavku je možna le v
objektih, ki so bili na omrežje javnega vodovoda priključeni do
uveljavitve tega odloka. Vsi ostali objekti morajo biti zgrajeni tako,
da ima vsak poslovni prostor svoj obračunski vodomer, kar je pogoj za
izdajo soglasja za priključitev objekta na javni vodovod. Upravljavec
uskladi evidenco po prejšnjem odstavku tega člena na podlagi podatkov
uporabnika v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. |
|
|
40. člen |
|
|
Račun mora uporabnik plačati v desetih dneh po izdaji. Uporabnik lahko
sporoči upravljavcu pisne pripombe oziroma ugovor na izdan račun
najkasneje v desetih dneh od izdaje računa. Ugovor na izdani račun ne
zadrži plačila. Če račun ni v celoti poravnan niti v petnajstih dneh po
izdaji opomina, lahko upravljavec prekine dobavo vode, o čemer mora biti
uporabnik v samem opominu opozorjen. Za zamudo plačila upravljavec
obračuna zakonite zamudne obresti. |
|
|
Upravljavec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika pisno odgovoriti
v petnajstih dneh in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. |
|
|
VII. PREKINITEV DOBAVE VODE |
|
|
41. člen |
|
|
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi ali z obvestilom
prekine dobavo vode v naslednjih primerih: |
|
|
– če
stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih
uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
|
|
– če
je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca, |
|
|
– če
interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja, |
|
|
– če
interni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir pitne
vode, nista medsebojno ločeni, |
|
|
– če
interne napeljave pri uporabnikih, ki imajo več priključkov in plačujejo
vodo po različnih tarifah, niso medsebojno ločene, |
|
|
– če
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo lastno
napeljavo, |
|
|
– če
uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo
vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij skladno z
določbami tega odloka, |
|
|
– če
uporabnik onemogoča delavcu upravljavca popravilo ali zamenjavo
priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov, |
|
|
– če
uporabnik brez soglasja odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako
drugače spremeni izvedbo priključka, |
|
|
– če
uporabnik, ki plačuje pavšalno porabo vode, odkloni vgradnjo vodomera, |
|
|
– če
uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
|
|
– če
uporabnik kljub opozorilu upravljavca ne odpravi napak na interni
inštalaciji, |
|
|
– če
uporabnik ne ravna skladno z določbami 38. člena tega odloka, |
|
|
– če
z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost vode. |
|
|
Dobava vode se prekine dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik
mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
|
|
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če
uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove priključek. |
|
|
42. člen |
|
|
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih: |
|
|
– za
čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del, |
|
|
– za
čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega
vodovoda, |
|
|
– v
primeru višje sile kot npr. potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih
virov, izpad električne energije in podobno. |
|
|
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno
obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno
običajen način ali neposredno. |
|
|
V
primeru krajših (do ene ure) nepredvidenih prekinitev objava ni
potrebna. |
|
|
43. člen |
|
|
Del
omrežja, ki dalj časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred
ponovno vključitvijo mora upravljavec ta del omrežja dezinficirati in
izprati. |
|
|
VIII. VARČEVANJE Z VODO |
|
|
44. člen |
|
|
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja uporabljati varčno.
Upravljavec pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno
rabo, za kar izda navodilo za racionalno uporabo vode. |
|
|
45. člen |
|
|
V
primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih
virov, izpad energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno,
ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati
dobavo vode, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno
s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora skrbeti
predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb
občanov in požarno varnost, kar so uporabniki dolžni upoštevati. |
|
|
46. člen |
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti
vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi
zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za
prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno
varnost. |
|
|
lX. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
|
|
47. člen |
|
|
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti: |
|
|
1.
skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet
in pravočasno pripravljanje predlog za planiranje obnove, širitve in
dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja
vodnih virov, |
|
|
2.
redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda, |
|
|
3.
vzdržuje in zamenjuje priključke na stroške uporabnika, |
|
|
4.
redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne
preglede (dvakrat letno) skladno z zakonom o meroslovju, ali na zahtevo
uporabnika, kot to določa 28. člen tega pravilnika, |
|
|
5.
redno kontrolira kakovost vode skladno s pravilnikom o zdravstveni
ustreznosti pitne vode in drugimi predpisih ter kontrolira učinek
čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za prečiščevanje
odpadne vode, |
|
|
6.
obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode
preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali
neposredno, |
|
|
7.
vodi kataster javnega vodovoda in ostale evidence, |
|
|
8.
redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode, |
|
|
9.
izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa
ta odlok, |
|
|
10.
organizira preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile
pristojnim občinskim organom, |
|
|
11.
sistematično pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za
avtomatizacijo, |
|
|
12.
skrbi za pravilno obratovanje in vzdržuje požarno omrežje in hidrante, |
|
|
13.
kontrolira ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni
vodovod, |
|
|
14.
na zahtevo in stroške uporabnika izvrši pregled interne inštalacije, |
|
|
15.
opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan
utemeljen sum, da je voda neustrezna, |
|
|
16.
meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih, |
|
|
17.
skrbi, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v
skladu z geotehničnimi pogoji, |
|
|
18.
pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja,
preverja in po potrebi obnavlja vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim
normativom za hidrantno omrežje. |
|
|
48. člen |
|
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
|
|
1.
za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in
napravah pridobijo soglasje upravljavca, |
|
|
2.
redno vzdržujejo interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in
interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in poskrbijo za stalno
dostopnost, |
|
|
3.
ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer, |
|
|
4.
upravljavcu omogočajo dostop do obračunskega vodomera, interne
inštalacije in hidrantov, |
|
|
5.
kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in
povprečno lastno porabo vode, |
|
|
6.
takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodomerih in
odjemu vode iz hidrantov, |
|
|
7.
obvestijo upravljavca o spremembah, ki vplivajo na odvzem vode, |
|
|
8.
redno plačujejo vodo in vzdrževalnino vodomerov (števnino) na podlagi
izdanih računov, |
|
|
9.
urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega
obračunskega vodomera, |
|
|
10.
se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob
prekinitvi dobave vode, |
|
|
11.
pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu
interne inštalacije, |
|
|
12.
povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
|
|
49. člen |
|
|
Če
izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture,
si morajo pridobiti soglasje upravljavca. Pri vzdrževanju in
rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje
in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav
(kanalizacijskega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežja
itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru
poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso
nastalo škodo. |
|
|
50. člen |
|
|
Uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z
nestrokovnim delom onesnažiti vodo v napeljavi. |
|
|
X. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV |
|
|
51. člen |
|
|
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in
morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme
odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov. Zaradi
registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno najkasneje v
štiriindvajsetih urah obvestiti upravljavca o odvzemu porabljene vode. V
poročilu je treba navesti količino, čas in mesto odvzema skladno s
programom. Za gasilske vaje, za preizkušanje in izpiranje vodovoda mora
izvajalec predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic,
izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje
cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le s privolitvijo
upravljavca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo v obliki
pogodbe. Pri obračunu porabljene vode se uporablja tarifa za gospodarski
odjem vode. |
|
|
Uporabniki javnega vodovoda na področju, na katerem se vrši nepooblaščen
odvzem vode na hidrantih, so dolžni upravljavcu vodovoda sporočiti vsak
nepooblaščen odvzem vode s hidrantov, v nasprotnem primeru prevzemajo
soodgovornost za tako ravnanje. |
|
|
Odjem vode iz hidrantov je možen le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim
vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu. |
|
|
52. člen |
|
|
Vgradnja hidrantov v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih,
kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom, ni dopustna. |
|
|
Plombo na hidrantih se sme odstraniti le, če pride do požara ali drugih
primerov višje sile. |
|
|
Če
uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se
šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole
plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem
primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo na tem delu omrežja, v
vsakem primeru pa 200 m3. |
|
|
53. člen |
|
|
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru
nosi sam vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil. |
|
|
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
54. člen |
|
|
V
primeru suma oziroma ugotovitve dodatnega neregistriranega priključka na
objektu, je uporabnik dolžan omogočiti takojšnji pregled notranjih
(internih) inštalacij. Če uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine
dobava pitne vode. |
|
|
V
primeru, da se dokaže poraba vode po neregistriranem priključku, ima
upravljavec vodovoda pravico zaračunati 1000 m3 porabljene vode. |
|
|
55. člen |
|
|
Z
denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna
oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), če: |
|
|
1.
se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda (8. člen), |
|
|
2.
se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (7. člen), |
|
|
3.
ne izpolnjuje obveznosti iz 48. člena tega odloka, |
|
|
4.
prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži
vodo v napeljavi, |
|
|
5.
odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 51., 52. in 53. členom tega
odloka, |
|
|
6.
ne merijo porabljene vode (24. člen) in ne namestijo vodomera, |
|
|
7.
uporablja neregistrirani priključek (54. člen). |
|
|
Z
denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Za
prekršek iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje
uporabnik – fizična oseba (posameznik) z denarno kaznijo 100.000 SIT. |
|
|
56. člen |
|
|
Z
denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna
oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki: |
|
|
1.
ne poskrbi, da pri izgradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic,
komunalne infrastrukture, stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov,
ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju, |
|
|
2.
pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da
ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovani. |
|
|
Z
denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Za
prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – fizična
oseba (posameznik) z denarno kaznijo 100.000 SIT. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
57. člen |
|
|
Konstanto K1 izvajalec polletno revalorizira z indeksom rasti
življenjskih potrebščin, objavljenih v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
58. člen |
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne
vire (24. člen), morajo v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka
namestiti vodomere. |
|
|
59. člen |
|
|
Uporabniki morajo urediti priključek po tem odloku najpozneje v roku
dveh let od njegove uveljavitve. |
|
|
V
enakem časovnem obdobju, so dolžni uporabniki, ki plačujejo pavšalno
porabo vode, vgraditi vodomere. |
|
|
60. člen |
|
|
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo
pristojne občinske inšpekcijske službe, delavci Hydrovoda d.o.o. pa
opravljajo strokovni nadzor. |
|
|
61. člen |
|
|
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
62. člen |
|
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o dobavah in odjemu
pitne vode na območju Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 9/82, Uradni
list RS, št. 13/92) in odlok o javnih vodovodih na območju Občine
Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/71). |
|
|
|
|
|
Št.
324-01/01-1 |
Župan Občine Loški potok |
|
|
Loški potok, dne 30. marca 2001. |
Janez Novak, inž. l. r. |
|