Občinski svet Občine Tržič je na podlagi Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) in 124. člena Poslovnika Občinskega
sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 1/15, 81/15) na 9. redni seji
dne 28. 11. 2019 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič, ki obsega: |
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Tržič (Uradni list RS, št. 35/16), |
– Popravek Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 74/16), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah
Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (1. sprememba) (Uradni list
RS, št. 18/17), |
– Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah
Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (4. spremembe) (Uradni list
RS, št. 46/18), |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah
Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (3. spremembe) (Uradni list
RS, št. 76/19). |
|
O D L O K |
o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Tržič (uradno prečiščeno besedilo) (UPB1) |
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja
usmeritev iz državnih prostorskih aktov in obstoječe zakonodaje, sprejme
Občinski prostorski načrt Občine Tržič (v nadaljnjem besedilu – OPN).
Sestavni del odloka so grafični, tekstualni del OPN in priloge OPN. |
(2) OPN je temeljni prostorski akt in je
podlaga za vse posege v prostor na celotnem območju občine, razen na
območjih, ki se urejajo z državnimi prostorskimi akti. |
(3) V postopku priprave OPN je bil izveden
postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti
na varovana območja. |
|
2. člen |
|
(namen in cilj OPN) |
|
(1) OPN določa izhodišča in cilje
prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve
lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor na
celotnem območju Občine Tržič, ob upoštevanju usmeritev iz državnih
prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev. |
(2) Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih
dovoljenj za gradnjo objektov, pri umeščanju objektov v prostor, pri
spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora, pri pripravi podrobnih
prostorskih načrtov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi. |
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri
graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora
in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge
predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in
na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba
pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov
velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
(4) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski
razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter
usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja,
ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
3. člen |
|
(vsebina in oblika OPN) |
|
OPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(1) Tekstualni del je sestavljen iz
naslednjih poglavij: |
1. Splošne določbe, |
2. Strateški del, |
3. Izvedbeni del, |
4. Prehodne in končne določbe. |
(2) Grafični prikazi strateškega dela: |
– Zasnova prostorskega razvoja občine; |
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena; |
– Okvirna območja naselij, razpršene gradnje
in območij razpršene poselitve; |
– Usmeritve za prostorski razvoj poselitve; |
– Usmeritve za razvoj v krajini. |
(3) Grafični prikazi izvedbenega dela: |
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste; |
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture; |
– Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev; |
– Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture. |
(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško
katastrskem prikazu (v nadaljevanju ZKP) v merilu 1:50.000 in 1:5.000,
pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50.000. |
(5) Občinski prostorski načrt Občine Tržič je
izdelan v digitalni in analogni obliki. |
(6) Obvezne priloge OPN vsebujejo: |
– Izvleček iz hierarhično nadrejenih
prostorskih aktov; |
– Prikaz stanja prostora; |
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo
rešitve v OPN; |
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora; |
– Obrazložitev in utemeljitev OPN; |
– Povzetek za javnost; |
– Okoljsko poročilo. |
(7) Ostale priloge OPN: |
– Katalog pomožnih objektov; |
– Katalog opreme javnega prostora. |
|
4. člen |
|
(izrazi in pojmi) |
|
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih
pomen ni določen v naslednjem odstavku, imajo pomen, skladen z
veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. |
– Avtobusna postaja je določen prostor za
sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite
perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za
zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z
objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije
in s predpisi določeno opremo. |
– Avtobusno postajališče je označena prometna
površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje
oziroma izstopanje potnikov. |
– Avtohton – prvoten, domač, nastal na kraju
kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste,
avtohtona tipologija objektov). |
– Biodinamično poljedelstvo – za biodinamično
poljedelstvo veljajo vsa pravila kot v ekološki predelavi, vendar pa so
ta pravila v marsičem še precej bolj stroga, odnos do pridelave pa je še
bolj celosten. |
– Celek je zemljišče samotne kmetije, ki je
od zemljišč sosednjih kmetij ločen z gozdom, navadno na prisojnih
policah visoko nad dolinami. |
– Degradiran prostor je del naselja oziroma
območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko
oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke
razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma
je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali
opustitve le-te prišlo do degradacije in je sanacija nujna. |
– Ekološko kmetovanje – kot najbolj sonaravna
oblika kmetovanja zagotavlja predvsem varno in zdravo hrano, pripomore k
varovanju okolja, dobremu počutju živali in ohranjanju biotske
raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na delo skupaj z
naravo in ne proti njej. |
– Ekoturizem – turizem, ki je tesno povezan z
okoljem in predvsem z naravo. Aktivnosti ekoturizma v čim manjši meri
negativno vplivajo na naravno okolje in lokalne skupnosti, glavni cilj
pa je predvsem doživljanje narave. |
– Gostinstvo po tem odloku je gostinska
dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli,
moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne,
slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi,
turistične kmetije. |
– Gradbena linija (GL) predstavlja linijo, na
katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se
gradijo na zemljiščih na tej liniji. Dovoljeni so manjši zamiki od GL do
1,0 m. |
– Grajena struktura so stavbe in ostali
grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na
primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega,
vzorec. |
– Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno
iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji
oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev
površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
– Klasična frčadaje frčada z vertikalnimi
stranicami, simetrično dvokapno streho z naklonom enakim naklonu matične
strešine in s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho. |
– Klet (K) je delno ali v celoti vkopana
etaža. Oznaka (K) ali K v PIP lahko pomeni eno ali več kletnih etaž. |
– Kolenčni zid je zid, ki se meri od
zgornjega roba horizontalne konstrukcije (plošče) do zgornjega roba zidu
vključno s horizontalno vezjo. |
– Kulturna krajina je rezultat vzajemnih
učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja, je območje, katerega
strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in
dejavnost v prostoru. |
– Kvartarne dejavnosti po tem odloku so javna
uprava, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturne,
gasilske, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti,
svobodni poklici in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. |
– Legalizacija je pridobitev gradbenega ali
upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta
uskladi z določili tega odloka. |
– Mansarda (M) je del stavbe, katerega
prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno
streho. |
– Nezahtevni in enostavni objekti – po tem
odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne
potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter
niso namenjeni prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Med te
objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje
skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju. |
– Objekti za lastne potrebe so: nadstrešek,
drvarnica, garaža, steklenjak, uta, lopa. |
– Planšarija je objekt za bivanje planšarjev
in za predelovanje mleka. |
– Pastirski stan je objekt namenjen bivanju
pastirjev v času paše živine. |
– Pultna frčadaje frčada z vertikalnimi
stranicami in enokapno ravno streho ali z naklonom največ 20° nad
naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od
slemena osnovne strehe. |
– Ponovna gradnja/nadomestna gradnja je
novogradnja na lokaciji obstoječega odstranjenega objekta v istih
gabaritih in z enakimi zmogljivostmi. |
– Primarne dejavnosti po tem odloku so
kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. |
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine
namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi. |
– Sekundarne dejavnosti so industrija,
proizvodne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom, vodo,
ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja, gradbeništvo in
predelovalne dejavnosti. |
– Sekundarna bivališča po tem odloku so
počitniški objekti, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge
bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne
potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. |
– Terciarne dejavnosti po tem odloku so
trgovina, promet, skladiščenje, vzdrževanje in popravila motornih vozil,
gostinstvo, turizem in storitve (informacijske in komunikacijske
dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z
nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge
raznovrstne poslovne dejavnosti). |
|
2. STRATEŠKI DEL |
|
2.1. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
|
5. člen |
|
(usmeritve iz hierarhično
nadrejenih prostorskih dokumentov) |
|
(1) S strateškim delom OPN občina opredeljuje
izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe
prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen
prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je
podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov. |
Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo
prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in
prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in
trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih
kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb
sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij. |
(2) Prostorski razvoj Občine Tržič bo sledil
načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov
Evropske unije (ESDP 2009, Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska
deklaracija) in drugih (Habitatna direktiva, Ptičja direktiva,
Ramsarska, Bernska in Aarhuška konvencija). To pa pomeni zagotavljanje
izenačevanja prostorskih možnosti na celotnem območju občine,
zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih
virov in njihovo trajnostno rabo, ohranjanje kulturne dediščine,
ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete. |
(3) Prostorski razvoj občine bo sledil
Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije
na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Občino Tržič
z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja
prostora, posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo,
kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in varstva kulturne dediščine. |
|
6. člen |
|
(stanje, značilnosti in
težnje prostorskega razvoja Tržiča) |
|
(1) Občina Tržič obsega 155,4 km2 ozemlja
na severu Slovenije in se s 14.766 prebivalci (SURS, 2018) uvršča med
srednje velike slovenske občine. Zaradi naravnih razmer je poselitev
izrazito neenakomerna. Povprečna nadmorska višina znaša 1.281m,
povprečni naklon površja pa 25,3°. Zastopane so tri večje reliefne
enote, ki si sledijo od severa proti jugu: visokogorsko – gorski del,
hribovito osrednje območje z vmesnimi rečnimi dolinami in na jugu
uravnano površje ledeniško – rečnih teras (Dobrave). |
(2) Severni, visokogorski del občine
zaznamuje greben Košute. V tem delu se je tradicionalno razvilo
planinsko pašništvo, v zadnji desetletjih pa so vse bolj prisotne
različne turistične in rekreacijske dejavnosti (smučanje, gorništvo
ipd.), največ na območju Zelenice, doline Pod Košuto ter nad dolino
Lomščice. Naselja v tem delu občine (del naselja Podljubelj, Čadovlje
pri Tržiču, Grahovše in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip
poselitve, za katerega je značilna razpršena poselitev v obliki samotnih
kmetij in zaselkov, pa tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih
naselij alpskega tipa. Stalna poselitev sega do 1.050m (najvišje ležeča
je samotna kmetija Matizovec v dolini Pod Košuto). Prisotne pa so tudi
različne oblike občasne poselitve, kot so planšarije, pastirski stanovi
(pod Košuto, Konjščica, Lešanska planina/Dobrča), počitniške hiše in
planinske koče. Medtem ko planšarije, pastirski stanovi in planinske
koče predstavljajo avtohtoni tip poselitve v tem prostoru, pa počitniške
hiše večinoma pomenijo razpršeno gradnjo. Demografsko gledano gre za
območje, kjer prebivalstvo stagnira, značilna je manj ugodna starostna
struktura. Prevladujoči gospodarski dejavnosti sta gozdarstvo in
kmetijstvo. Osrednji, hriboviti del občine z rečnimi dolinami vključuje
Dobrčo, Kriško goro in Konjščico z nadmorskimi višinami do 1600 m.
Poselitev je vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, deloma
pa so na pobočjih nastali zaselki ter tudi samotne kmetije, ki
predstavljajo avtohtono poselitev. Demografska slika naselij v tem delu
občine je precej raznolika – tako gre v dolini Mošenika v zadnjem času
za hitro naraščanje prebivalstva, zlasti na račun novogradenj v
Podljubelju, naselja v dolini Tržiške Bistrice pa se soočajo s stalnim
upadanjem prebivalstva in neugodno starostno strukturo. Naselja v dolini
Lomščice po številu prebivalcev stagnirajo. V hribovitem in ravninskem
delu občine prevladuje strnjena poselitev, in sicer gre za
t.i. predalpski tip poselitve, za katerega so značilne gruče posamično
stoječih objektov ob osnovni prometnici. Zgradbe stojijo posamično,
njihov položaj pa ni istosmeren. Poselitev je v tem delu izrazito vezana
na uravnana zemljišča v dnu dolin in na prisojna pobočja Dobrče in
Kriške gore. Poselitev v južnem delu občine, na uravnanih
ledeniško-rečnih terasah, je strnjena. Gre za t.i. suburbanizirana
naselja, ki so večinoma odraz preoblikovanja nekdanjih pretežno agrarnih
naselij v zadnjih 50-ih letih. |
(3) V poselitvenem sistemu občine izstopata
Tržič in Bistrica pri Tržiču, ki sta urbanizirani naselji. Na območju
Občine Tržič kot strnjeno poselitev predstavljajo naslednja naselja:
Tržič, Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Loka, Kovor, Leše, Paloviče,
Križe, Senično. Zvirče, Sebenje in Žiganja vas; oziroma deli naselij:
Visoče, Podljubelj in Lom. Prostor ne nudi veliko možnosti za razvoj
večjih strnjenih naselij, na kar kaže že obstoječi avtohtoni prostorsko
prevladujoč vzorec razpršene poselitve s številnimi manjšimi zaselki in
samotnimi kmetijami. Območja strnjene poselitve so tako omejena le na
uravnan južni del občine in v omejenem obsegu tudi v dolinah glavnih
vodotokov. Pretekli družbeni in gospodarski razvoj pa je narekoval
koncentracijo centralnih dejavnosti in gospodarstva pretežno v občinskem
središču, zaradi česar so preostala naselja namenjena skoraj izključno
bivanju lokalnega prebivalstva in opravljanju kmetijske in gozdarske
dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih desetletjih se kot
nova funkcija, sicer v omejenem obsegu, pojavlja občasno bivanje v
počitniških objektih. Izrazito postajajo množične različne oblike
rekreacije (gorništvo, turno smučanje, nabiranje gob …), zlasti ob
vikendih. Ta razmeroma nov pojav v prostoru, predstavlja vedno večji
negativni vpliv na naravno okolje, hkrati pa predstavlja ekonomsko
priložnost za lokalno prebivalstvo. Vsekakor s seboj prinaša določene
zahteve tudi po ureditvi ustreznih objektov in infrastrukture v
prostoru. |
(4) Pozidane površine skupaj z infrastrukturo
predstavljajo 4,02 % celotne površine občine. Delež je sicer nizek,
vendar so pozidane površine zaradi specifičnih naravnih razmer zgoščene
v dnu dolin in na južnem uravnanem delu občine. Največ jih je na območju
Tržiča in Bistrice pri Tržiču, absolutno gledano pa v naseljih Križe,
Loka, Pristava, Senično. |
(5) Omejitve v prostoru, ki vplivajo na
poselitev in njeno načrtovanje izvirajo iz naravnih razmer, vključujejo
pa tudi izjemne in strateške prostorske vrednote, za katere so
vzpostavljeni varovalni režimi. Ozemlje občine zaznamuje vrsta naravnih
omejitev, ki so posledica naravno geografskih razmer. Naravne ujme so v
občini stalnica. Po površini v občini prevladujejo območja, ki so
podvržena plazenju. Srednje velika in velika podvrženost plazenju
zaznamuje kar 66,4 % ozemlja. Površin, ki so izpostavljene veliki
erozijski nevarnosti je 44,8 %, območij poplavne nevarnosti pa je sicer
komaj 1 %, vendar se ta nevarnost pojavlja na že poseljenih območjih
občine. Zaradi snežnih plazov se ocenjuje, da je veliki nevarnosti
proženja snežnih plazov podvrženih 7,8 % površine tržiške občine, ki so
sicer izven poseljenih območij, neposredno pa ogrožajo območja za
turizem in rekreacijo. |
(6) Občino Tržič odlikuje izjemna biotska
raznovrstnost, z 79,5 % površine ozemlja pod območji Natura 2000 pa se
uvršča med občine z največjo biotsko raznovrstnostjo v Sloveniji. Gre za
obsežno posebno varstveno območje Natura 2000 (122,97 km2)
Karavanke, ki obsega severni del občine. Manjše zaokroženo območje
Natura 2000 (Dacarjevo brezno) je evidentirano še na skrajnem južnem
uravnanem delu občine in sicer na območju naselja Žiganja vas (pokriva
44 % celotnega naselja). Najmanjše je območje Natura 2000 v Ročevnici
(manjši vodotok). Visoka naravna vrednost območja občine se odraža tudi
v obsegu zavarovanih območij in številu naravnih vrednot. Zavarovana
območja so: Dovžanova soteska (zavarovana kot naravni spomenik lokalnega
pomena z naravnimi vrednotami državnega pomena),krajinski park Udin
boršt, ki le deloma sega v Občino Tržič, združuje pa tako naravne kot
tudi kulturne vrednote, Skupina hrastov ob poti Novake – Senično
(naravni spomenik lokalnega pomena, v celoti leži znotraj KP Udin boršt)
ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus – večji kompleks starih
dreves, zlasti hrastov, na pobočju nad grajskim hribom (naravni spomenik
lokalnega pomena). |
(7) Vsa evidentirana kulturna dediščina je
varovana na osnovi vpisa v Register nepremične kulturne dediščine (RKD),
ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. |
(8) Za prostorsko načrtovanje pa so ključne
predvsem omejitve, ki zagotavljajo varstvo okolja, predvsem temeljni
naravni vir, kvalitetno pitno vodo. Po Odloku o varstvenih pasovih
vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list
RS, št. 33/99, 57/01, 69/01) je na območju občine 13 vodnih virov s
pripadajočimi vodovarstvenimi območji kar obsega 2.713 ha oziroma 17 %
površine celotne občine. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je na
zavarovanih območjih 18 vodnih virov. |
(9) Pomembne so prometne navezave Tržiča
preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni
križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič
zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh
prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini. |
(10) Na področju družbenih dejavnosti je
občina dobro razvita. V občini se nahajajo osnovne šole, vrtci, ljudska
univerza, glasbena šola, center za socialno delo, knjižnica, muzej,
galerije in župnije. Skrb za starejše občane je organizirana v domu za
starejše, v obliki zunanje dejavnosti doma pa je organizirana tudi skrb
za starejše na domu. V Tržiču deluje tudi varstveno delovni center.
Ostale dejavnosti so še: zdravstvo, bančne institucije, pošte. Kulturna
in športna društva so razporejena po lokalnih središčih in delno tudi po
ostalih naseljih. |
(11) Razvoj turizma v preteklih desetletjih
je temeljil na alpskem smučanju, vedno bolj pa se uveljavlja predvsem
gorništvo, ki je prisotno preko celega leta. Glede na naravne in
ustvarjene razmere ima Občina Tržič ugodne možnosti za razvoj turizma in
rekreacije. Kljub temu je turizem v občini slabo razvit. Večino nočitev
ustvarijo tranzitni gostje in planinci v planinskih postojankah.
Priložnost v občini predstavljajo enodnevni obiskovalci, ki jih je
zaradi bližine večjih mest (Kranj, Ljubljana, Celovec …) vedno več. |
(12) Prostor Občine Tržič je zanimiv za
postavitev počitniških hiš, zato so na atraktivnih in ambientalno
kvalitetnih okoljih obstoječi počitniški objekti in počitniška naselja.
Razen počitniških naselij v Tržiču za Farovžem, v Dolini Pr' Pinč, na
Potarjah – Strmec, v Podljubelju Reber in Geben se v ostalem prostoru
občine prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem
razpršene poselitve. Povečevanje števila novogradenj počitniških
objektov predstavlja degradacijo krajine. |
(13) Prevladujoča raba tal v občini je gozd,
ki porašča preko 74 % površine. Ekstenzivna kmetijska raba prevladuje na
dobrih 20 %, boljši pogoji za kmetijstvo in po obsegu skromen obseg njiv
1 % pa se nahaja na pretežno uravnanem površju na jugu občine. Gozdno
krajino se še posebej varuje na območjih erozije in plazov ter na
območjih, kjer so prisotne zavarovane živalske in rastlinske vrste,
vezane na gozdno okolje. Zaradi opuščanja kmetijstva, v nekaterih
naseljih pa tudi upadanja prebivalstva, se pojavljajo dokaj obsežna
območja zemljišč v zaraščanju, ki se postopoma spreminjajo v gozdne
površine, teh površin je skupaj vsaj 1,5 % oziroma okrog 262 ha. Skromni
pogoji za kmetijstvo se odražajo tudi v usmeritvi kmetijstva, razmeroma
majhnemu številu kmetij in sami intenzivnosti kmetijske pridelave.
Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske ali
počitniške gradnje bi težko določili območja, kje se pojavljajo zgolj
samotne kmetije in kje se pojavlja »razpršena poselitev«. Razpršena
poselitev in razpršena gradnja predstavljata eno temeljnih težav
zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč,
velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno
zagotavljanje. |
(14) Degradirana območja v občini
predstavljajo nelegalni kopi mineralnih surovin, opuščena industrijska
območja (BPT, Peko – Pur, Runo, Tiko), območja golosekov, opuščeni mejni
prehod Ljubelj, opuščeno smučišče Zelenica, grad Neuhaus s parkom,
Blata, Novake, opuščene planine (Zali potok, Dolžanka, Brsnina, Vetrh,
Rovt), planina Javornik in območje opuščenih objektov karavle v
Medvodju. |
|
7. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja
občine) |
|
(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Tržič
izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih
sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč
so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom reševanja obstoječih
in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve
negativnih teženj po posegih na nova stavbna zemljišča in doseganja
večje stopnje urejenosti v prostoru. Cilji prostorskega razvoja občine
so: |
– Uravnotežen prostorski razvoj po načelih
trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in
okoljskimi razmerami ter s tem ohranjanje števila prebivalcev,
zagotavljanje delovnih mest in skrb, da izobražen kader ostane v občini. |
– Na področju razvoja storitvenih in drugih
gospodarskih dejavnosti se zagotavlja uravnotežen in z gospodarsko javno
infrastrukturo podprt koncept urejanja. |
– Ohranjanje prepoznavnih značilnosti
prostora kot enega temeljnih ciljev prostorskega razvoja občine. Skrb za
razvoj in privlačnost naselij tako, da se vzpostavi kvalitetno, zdravo
in prijetno (sonaravno) bivalno okolje, vključuje kulturno dediščino v
urejanje prostora ter prenavlja in oživlja naselja. Pri razmestitvi
dejavnosti v prostoru se upošteva zgodovinske, kulturne in krajinske
značilnosti prostora ter njihove medsebojne povezave. Koncentracija
poselitve se vrši v urbanih naseljih, v ostalem prostoru pa se ohranja
kmetijske in gozdne površine s posameznimi domačijami. |
– Razvoj urbanega sistema s čim bolj
uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve. Poselitev znotraj
poselitvenih območij naselij se usmerja tako, da se bodo prvenstveno
izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter s
prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji
prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena
območja s smiselno zaokrožitvijo naselij. |
– Povezovanje posameznih območij znotraj
občine, občinskega prostora s sosednjimi občinami in občine s širšim
regionalnim prostorom. |
– Ohranjanje kulturne krajine in poseljenost
kmečkih gospodarstev in ostalih nenaseljenih objektov, ohranjanje
pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, oživljanje planin,
zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in varovanje obvodnega prostora
pred neskladnimi posegi. Raba prostorskega potenciala podeželja za
razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju s poudarkom na
turizmu in tudi kot dopolnitev funkcij naselij. Spodbujanje in
zagotavljanje pogojev za ohranitev in oživitev malih kmetij kot
avtohtonega poselitvenega vzorca. Ohranjanje območij naravnih kakovosti
občine, ki so opredeljena kot posebna varstvena območja, priključitev
severnega dela Občine Tržič v Geopark Karavanke ali za to območje
predvideti drugačno obliko varovanja. |
– Usklajen prostorski razvoj s prostorskimi
omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč,
oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih
nesreč. Razvoj občine bo upošteval omejitve v prostoru z namenom
varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč. |
– Zagotavljanje komunalne opremljenosti
obstoječih in novih zemljišč za gradnjo in vključevanje posameznih
sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti.
Zagotavljanje urejenosti obstoječih in novih javnih površin in površin
mirujočega prometa. |
– Zagotavljanje preudarne rabe naravnih virov
z varčno in večnamensko rabo tal, s smotrno rabo prostora za
urbanizacijo, z ohranjanjem in povečanjem pridelovalnega potenciala tal
za kmetijsko rabo, z zagotavljanjem prostora za razvoj dejavnosti na
področju kmetijstva, z uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami in s
spodbujanjem rabe obnovljivih virov. |
– Spodbujanje delovanja in razvoja
društvenega življenja, čim večja prepoznavnost občine in njenih
projektov navzven in obenem tudi medsebojno komunikacijo, izmenjavo
informacij in graditev partnerstev med prebivalci, društvi in
organizacijami. |
– Ohranjanje kulturne dediščine kot pomembne
podpore razvoju turizma in ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki so
jih v prostoru občine pustile opuščene industrije (tekstilna,
čevljarska, kovaška in lesna). |
– Zagotavljanje varstva naravnih vrednot,
varovanih območij, drugih območij z naravovarstvenim statusom in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– Spodbujanje in ohranjanje lokalne
identitete: podeželska hribovska območja in značilna razpršena poselitev
naselij v severnem delu občine, ohranjanje arhitekturnih in
urbanističnih značilnosti Občine Tržič, ki spada v območje Gorenjske
arhitekturne regije ter ohranjanje in razvoj krajinske in arhitekturne
kakovosti podeželja ter na ta način ohranjanje njegove prepoznavnosti. |
|
2.2. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
|
8. člen |
|
(zasnova prostorskega
razvoja) |
|
(1) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v
prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki
bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno
organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa
racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja,
naravnih in ustvarjenih vrednot. |
(2) Občina bo postala uveljavljeno in
prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo
na regijska turistična območja Gorenjske in sosednje Avstrije. |
(3) Za severni, visokogorski del občine je
značilno tradicionalno planinsko pašništvo. Naselja v tem delu občine
(del naselja Podljubelj, Dolina, Jelendol, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše
in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip poselitve, za katerega je
značilna razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in zaselkov, pa
tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih naselij alpskega tipa. |
(4) Ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v
vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje
ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine. Območje
občine v nižjem ravninskem delu bo še naprej usmerjeno v kmetijsko
dejavnost, v goratih predelih pa se omogoča stik z naravo in razvija
možnosti za miren oddih s prenočevanji v objektih manjšega obsega. |
|
9. člen |
|
(prednostna območja za
razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
|
(1) Prednostno se spodbuja razvoj občinskega
središča z zagotavljanjem prostorskih pogojev znotraj obstoječih
degradiranih območij. |
(2) Z vidika ohranjanja poseljenosti
podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati
vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Na območju
Kulturne krajine Leše in Hudo in na ostalih območjih razpršene poselitve
se ohranja poselitveni vzorec avtohtone razpršene poselitve. Razvoj se
usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev za
potrebe kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
(3) Občina bo prednostno podpirala
ustanavljanje podjetij storitvenih dejavnosti, podjetij, ki zahtevajo
več znanja in so ekološko neoporečna in podjetij, ki bodo v svojih
tehnoloških programih uporabljala lokalne obnovljive vire (voda, les). |
(4) Turizem in rekreacijo se razvija tako, da
bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene
naravne in kulturne kakovosti prostora. Glede na razvojne možnosti se
turizem usmerja v razvoj turističnih kapacitet na kmetijah in v
oživljanje in prenovo hotelskega turizma na območju obstoječih kapacitet
na območju Podljubelja. |
Predvidena je tudi širitev kapacitet
kampiranja v Seničnem in na Loki. |
(5) Glede na razvojne možnosti se športno
rekreacijske površine za potrebe zimskih športov razvijajo: |
– smučanje na smučišču Zelenica v
Podljubelju, |
– sankaški progi Stari Ljubelj in Lom pod
Storžičem, |
– skakalni center v Sebenjah, |
– zimske tekaške proge v Sebenjah, Žiganji
vasi in Retnjah in |
– drsališča v kampu Podljubelj, na Ravnah, v
Hudem Grabnu in za Virjem. |
Glede na razvojne možnosti in potrebe po
športno rekreacijskih objektih se spodbuja ureditev nogometnega igrišča,
BMX poligona in nadaljnji razvoj obstoječih športnih parkov. Spodbujala
se tudi prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske
infrastrukture, in sicer: kolesarske poti, planinske poti, jahalne poti,
tekaške in sprehajalne poti, V povezavi z oživljanjem kmetijskih
gospodarstev in prezentacijo dediščine se predvidijo tematske poti. |
(6) Kmetijska zemljišča so razvrščena v
glavnem v prva kmetijska zemljišča. Občina bo ohranjala kmetijska
zemljišča kot vir za izvajanje kmetijske dejavnosti in zaradi ohranjanja
kakovosti kulturne krajine. Na območju kmetijskih zemljišč z močno
izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina Leše in Hudo) se
spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in
simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja,
ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Ohranja in
obnavlja se visokodebelne sadovnjake. Na območjih višje ležečih kmetij v
celkih s slabšimi pridelovalnimi razmerami bo občina spodbujala
kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske
rabe. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in ekoturizem. |
(7) Spodbuja se visokogorsko pašništvo z
oživljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva, z vzdrževanjem planin in
preprečevanjem zaraščanja pašnikov. Ohranjajo se biotska raznovrstnost
in naravni procesi kot bistvene sestavine kakovostnega naravnega okolja. |
(8) Ohranja se gozdove, kot naravni vir in
naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in
drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma v gozdnem prostoru svoj
interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo
zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali
poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni. Ohranjajo
se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti
(strmina, lega, erozija, plazovi) neprimerna za druge rabe. |
Režim gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in
gozdovi s posebnim namenom je določen s predpisi o razglasitvi gozdov za
varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter opredeljen v načrtih
za gospodarjenje z gozdovi. |
Krčitve gozdov v gozdnih rezervatih niso
dovoljene, krčitve varovalnih gozdov pa so dovoljene izjemoma, če ne
onemogočajo ali ne ogrožajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. |
(9) Spodbuja se racionalno ravnanje z
odpadki, z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na
izvoru, z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo
odpadkov. |
(10) Obstoječi nelegalni kopi se sanirajo v
skladu z določili varstva okolja. |
(11) Sanacija degradiranih območij je možna z
zamenjavo programa, ki zagotovi prenovo grajenih struktur. |
|
10. člen |
|
(omrežje naselij, vloga in
funkcija) |
|
(1) Tržič občinsko središče in središče
regionalnega pomena |
Tržič združuje funkcije kot so: sedež lokalne
skupnosti – občina, upravna enota, osnovna šola, vrtec, banka,
zdravstveni dom, kulturni dom, knjižnica, galerija, muzej, ljudska
univerza, trgovina z živili, tržnica in ostale trgovine. |
Tržič skupaj z Bistrico pri Tržiču
predstavlja središče regionalnega pomena. S svojimi sedanjimi funkcijami
pokriva splošne potrebe prebivalstva v socialnem, kulturnem in
gospodarskem pogledu. V Tržiču zasedajo prazni industrijski objekti
najboljša stavbna zemljišča, ki predstavljajo degradirana območja. Ob
ustrezni sanaciji se lahko na ta območja usmerjajo dejavnosti bivanja,
socialnega varstva, obrtne, turistične, kulturne in športne dejavnosti. |
(2) Lokalna središča |
Naselja imajo najmanj tri- ali petletno
osnovno šolo, sedež krajevne skupnosti, sedež župnije, kulturni dom
(in/ali zadružni dom, gasilski dom), avtobusno postajo, trgovino s
prehrano in druge trgovine. Sem spadata naselji Kovor in Križe. Naselje
se širi na notranjih prostih površinah in s sanacijo degradiranih
površin in objektov. Na ta območja se prioritetno uvrščajo obrtne,
turistične, kulturne in športne dejavnosti. |
(3) Ostala naselja s funkcijami |
Naselja z dvema ali več funkcijami so:
Podljubelj, Brezje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Jelendol, Leše,
Loka, Lom pod Storžičem, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično
in Slap. V teh naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij,
turistične, kulturne in športne dejavnosti. |
(4) Naselja brez funkcij |
Naselja, ki nimajo predvidene pomembnejše
vloge v omrežju naselij in imajo samo avtobusno postajo so: Breg ob
Bistrici, Čadovlje pri Tržiču, Hudi Graben, Paloviče, Visoče, Zvirče,
Žiganja vas, Brdo, Hudo, Hušica, Novake, Popovo, Potarje, Spodnje
Vetrno, Zgornje Vetrno in Vadiče. V teh naseljih prevladujejo
stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijsko dejavnostjo. V teh
naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij, turizem in
rekreacija. |
|
11. člen |
|
(temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1) Pomembne so prometne navezave Tržiča
preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni
križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič
zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh
prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini. |
(2) Obstoječe smeri prometnega povezovanja
naselij v regiji so ceste, ki so deli državnega cestnega sistema in
sicer: |
– Glavna cesta z oznako G2 101 s potekom:
Ljubelj–Bistrica pri Tržiču–Podtabor, |
– Regionalna cesta z oznako R2 410 s potekom:
Bistrica pri Tržiču–Kokrica–Kranj, |
– Regionalna cesta z oznako R3 638 s potekom:
Žirovnica–Begunje–Bistrica pri Tržiču. |
(3) Ostala naselja so navezana na osnovno
omrežje z lokalnim cestnim omrežjem. Občinske ceste dopolnjujejo državno
cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z
občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih
občinah. |
(4) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in
sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen
sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. |
(5) Omrežje državnih in občinskih cest se
vzdržuje in obnavlja. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo
povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo
se tudi križišča z navezavami občinskih cest. |
(6) Kolesarsko omrežje je vezano na državni
cesti, lokalne ceste, javne poti, na gozdne ceste in se bo še naprej
razvijalo v okviru obstoječe infrastrukture. |
(7) Pri povezovanju z drugimi območji in v
občini, se bo pospeševal javni potniški promet. |
|
12. člen |
|
(druga za občino pomembna
območja) |
|
(1) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet
prostora |
Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost
tržiškega prostora, so naravne in ustvarjene: strma pobočja, grape in
grebeni, sklenjena gozdna območja, vodna in obvodna krajina (terase,
obrežno rastje, poplavne loke, prodišča), drobno členjena kmetijska
krajina ravninskega dela z značilno poljsko razdelitvijo na proge,
mozaična krajina razgibanega obrobja ravnine, visokodebelni sadovnjaki v
in ob naseljih, omejki in živice, kmetijski svet obdan z gozdom (celki),
kmetijskih svet na grebenih in prisojnih pobočjih (senožeta in planine),
habitatni tipi in območja geomorfoloških vrednot. Ohranjanje naravnih
vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti
se na naravni enoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih
možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju
varstvenih in razvojnih usmeritev. Pri posegih v prostor se upošteva in
ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija). |
Prepoznavne izjemne naravne kvalitete
prostora predstavljajo: območje Natura 2000, spominski park Udin boršt,
Dovžanova soteska, balvani v Podljubelju, gorski greben Košute in
Begunjščice, Tržiška Bistrica s pritoki, skupina hrastov ob poti Novake
– Senično, ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in posamezna zavarovana
drevesa oziroma skupine dreves. |
(2) Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet
prostora |
Na območju občine je ohranjenih več grajenih
kvalitet, ki dajejo prostoru prepoznavnost: |
– naselbinska dediščina (območja planin,
vaška jedra Križe, Pristava, Senično, Kovor, Leše in Gozd), |
– kulturni spomeniki (staro mestno jedro
Tržiča, Udin boršt, Mathausen, stara cesta na Ljubelj), |
– tehnična dediščina (rudnik Cinabarita,
tovarna BPT, Tokos, Peko, elektrarne BPT), |
– profana stavbna dediščina (območje
Bornovega posestva Jelendol, delavsko naselje Preska, posamezne vile,
domačije), |
– arheološka dediščina (naselbina Pavlinov
travnik v Ročevnici, Kovorske senožeti, naselbina Vaško in Blaška skala
na Brezjah, območje cerkve sv. Jurija, ruševine gradu Altgutenberg na
Sv. Juriju in gradu Gutenau v Seničnem), |
– sakralna dediščina (cerkve, kapele,
znamenja) in |
– kulturna krajina (Leše in Hudo). |
Z načrtovanjem prostorskega razvoja se
zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba
dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem
obvarovanje dediščine kot dobrine današnje in bodočih generacij. |
Prepoznavnost prostora občine se zagotavlja
z: |
– ohranjanjem obdelovalnih površin, |
– zgradbo in simbolnimi pomeni krajin, |
– značilnimi arhitekturnimi členi in njihovo
umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva v
celkih, skupine ali posamični kozolci), |
– vidno privlačnimi deli krajine, vedut
oziroma kvalitetnih pogledov na naselja in s tem prostorsko oziroma
vizualno integriteto dediščine. |
(3) Površinske vode |
Vode se izkorišča za oskrbne in gospodarske
namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne
ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega
pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo
celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko
ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot
omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih
se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te
procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti,
se prepuščajo naravni dinamiki. |
Izkoriščanje vode za pridobivanje energije
mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom,
ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. Prehodno
je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko
sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene
ukrepe. |
Za dosego dobrega stanja površinskih voda v
občini, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti
vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se
obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine
izven naselij) zavarujejo pred nadaljnjo degradacijo. |
Naravne vodotoke je potrebno ohranjati v
naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive
(ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi
rokavi ipd.). |
Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. |
(4) Vodovarstvenega območja |
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo
se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja
varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in
vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter
s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranja tako kvaliteta kot
količina podzemnih voda. |
(5) Erozijska in plazljiva območja |
Ozemlje občine zaznamujejo omejitve, ki so
posledica naravnih geografskih razmer. Na erozijskih, potencialno
erozijskih in plazljivih območjih so posegi dovoljeni skladno z veljavno
zakonodajo s področja voda in ob pogojih, ki izhajajo iz geomehanskega
poročila. |
(6) Snežni plazovi |
Na območju občine je z vidika reliefnih in
klimatskih razmer velik delež potencialno nevarnih območij proženja
snežnih plazov. Območja velike nevarnosti predstavljajo visokogorski
deli občine, in sicer: vršni deli Košute, Košutice in Begunjščice (južna
in severna pobočja), Rjave peči in Ljubeljščice, severna stena Storžiča,
severna pobočja Kriške gore ter zahodno ostenje Stegovnika. Snežni
plazovi neposredno ne ogrožajo naselij, mnogo bolj pa je ogrožena cesta
in turistična infrastruktura (območje smučišča Zelenica). |
Novi posegi na območju evidentiranih snežnih
plazov niso dovoljeni. |
|
13. člen |
|
(urbano središče, za
katerega se izdela urbanistični načrt) |
|
(1) Za celotno urejanje prostora ter
učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev je izdelan urbanistični načrt
za širše območje mesta Tržič in Bistrico pri Tržiču. |
|
2.3. Zasnova gospodarske
javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
|
14. člen |
|
(razvoj gospodarske javne
infrastrukture) |
|
(1) Gospodarska javna infrastruktura se bo še
nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami
gospodarskega razvoja. Obstoječa dobra infrastrukturna opremljenost se
bo v bodoče dopolnjevala predvsem na področju odvajanja in čiščenja
odpadnih vod in na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in
energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja
možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in
biotske raznovrstnosti. |
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana
za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali
sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture
in zvez. Obnova infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti
opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge
infrastrukture se teži k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur. |
(3) Praviloma naj bi infrastrukturni vodi
potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. |
(4) Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo
se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se
pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN.
Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi
operativnimi programi za posamezna območja. |
(5) Sistem javnega potniškega prometa se bo
načrtoval v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije
(zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja,
oskrbe …). Zaradi izboljšanja ponudbe javnega prevoza in racionalnejše
porabe sredstev bo občina proučila možnosti za integracijo šolskih in
javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebno infrastrukturo
za njihovo izvedbo. |
|
15. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Cestno omrežje |
– Omrežje cest v občini se bo izboljševalo z
rekonstrukcijami posameznih odsekov. |
– Predvidena je izgradnja severnega
priključka Za jezom na državno cesto kot izboljšava prometne povezave in
razbremenitve prometa skozi staro mestno jedro. |
– Lokalne ceste in javne poti se uredijo v
primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem
prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Vse lokalne ceste v
občini se uskladi s sodobnimi prometnimi standardi. Predvidene so
rekonstrukcija križišč: v Bistrici pri izvozu na glavno državno cesto,
pod policijo, pri kopališču in pri Mercatorju v Sp. Bistrici. |
(2) Javni promet in trajnostna mobilnost |
– Za izboljšanje in razvoj javnega potniškega
prometa je potrebno celostno načrtovanje prometa in pripraviti prometno
strategijo za celotno občino, ki bo upoštevala principe trajnostne
mobilnosti. |
– Tehnični elementi avtobusne postaje v
Tržiču in avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah se
izboljšajo. Ustrezno urejena so avtobusna postajališča na lokalnih
cestah v naseljih, medtem ko je na državnih cestah tehnične elemente
postajališč potrebno izboljšati in uskladiti s podzakonskimi predpisi s
tega področja. V naseljih se predvidi izgradnja pločnikov do postajališč
javnega potniškega prometa. |
(3) Mirujoči promet |
– V lokalnih središčih se zgradi ustrezno
število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov
oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom
parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z
zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče). |
– Dogradijo se parkirne kapacitete ob
obstoječih javnih objektih (mestno jedro Tržiča, stanovanjske soseske,
letni bazen, zdravstveni dom, javna uprava ipd.) ter ob spremembah
namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma
dejavnosti v njih, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za
reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta
namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih
javnih površin. Obstoječe parkovne površine in zelenice se ne namenjajo
za parkiranje, možna je le izvedba parkiranja v kletni etaži. |
– Ureditev parkirišč za tovorna vozila in
avtobuse je možna samo v obrtno poslovnih conah ali na prometnih
površinah. |
– Javna parkirišča in parkirne hiše se
prednostno zagotavljajo ob pomembnih turističnih, rekreacijskih
območjih, trgovskih in poslovnih centrih, v mestnem jedru, ter v širšem
delu mestnega jedra Tržič. |
(4) Pešpoti, kolesarske in konjeniške poti |
– Zasnova pešpoti obsega planinske in
tematske pešpoti v urbanem in podeželskih območjih, ki se povezujejo v
omrežje pešpoti in na evropske pešpoti E6 in E7 ter kulturne poti na
območju občine in poti, ki potekajo skozi Slovenijo. |
– Omrežje pešpoti se razvija v turističnih
območjih in se povezuje s kolesarskim omrežjem. Z njimi se zagotavlja
povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj. Obstoječe in nove
pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v
povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Ohranjajo in
obnavljajo se obstoječe planinske poti, nadelava novih ni dovoljena. |
– Kolesarske poti se urejajo po obstoječih
državnih, lokalnih cestah in poteh ter po obstoječih gozdnih cestah in
poteh. |
– Najpomembnejše (regijske) kolesarske smeri
– poti potekajo po državni cesti pod gorami
(Kranj–Golnik–Senično–Križe–Tržič–Bistrica–Brezje–Hudi Graben–Begunje na
Gorenjskem–Radovljica). Lokalne kolesarske poti so od
Jelendola–Dolina–Tržič–Bistrica–Kovor–Zvirče–Podbrezje; po stari cesti
od Tržiča do Ljubelja in od Tržiča–Loke–Križ do Žiganje vasi. |
– V naseljih je v okviru prostorskih možnosti
potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce
in kolesarje na najpomembnejših kolesarskih poteh. |
– Sistem konjeniških poti za potrebe turizma
in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi
povezavami, skladno z naravovarstvenimi usmeritvami in pogoji na
območjih z naravovarstvenim statusom. |
– Pripravi in vzpostavi se enoten sistem
označevanja vseh kategorij poti. |
|
16. člen |
|
(komunikacijska
infrastruktura) |
|
(1) Na območju občine je predvidena izgradnja
telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših
tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območju vseh
novogradenj. Predvideva se izgradnja telekomunikacijskega omrežja tudi
do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja
z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. V kolikor je mogoče je
potrebno uskladiti izgradnjo telekomunikacijskega omrežja in ostale
infrastrukture |
(2) Z omrežjem kabelske televizije so
opremljena naselja Tržič, Bistrica pri Tržiču, Pristava, Loka, Kovor,
Zvirče ter del Retenj in Križe. |
(3) Za potrebe televizije in drugih
brezžičnih komunikacijskih sistemov je v občini 14 antenskih stolpov ter
drugih naprav. |
(4) Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav
(bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je
dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter
uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje,
zmanjšanje moči uporabnikov, uporaba različnih anten, prilaganje
krajinski sliki itd.). |
(5) Za umeščanje v prostor in gradnjo
komunikacijske infrastrukture se prednostno uporabljajo površine
obstoječega javnega dobra. |
|
17. člen |
|
(energetska
infrastruktura) |
|
(1) Oskrba s plinom |
– Oskrba s plinom se vrši prek regionalnega
plinovoda R29 (odcep do MRP Tržič) in merilne regulacijske postaje Tržič
južno od naselja Pristave, nadalje pa prek MRP BPT pa distribucijsko
omrežje. Na južnem delu se odcepi prenosni plinovod (P2921 od P292 v km
2+871 – MRP Golnik), ki poteka do naselja Golnik v Občini Kranj. |
– Prenosni plinovodi: |
– regionalni plinovod R29 (odcep do MRP
Tržič), |
– P292 od R29 v km 22+525 – MRP Tržič premer
100 mm; tlak 50 bar, |
– P2921 od P292 v km 2+871 – MRP Golnik
premer 100 mm; tlak 50 bar, |
– 10100 MRP BPT – ograja BPT premer Pl50 mm;
tlak 1 bar, |
– 10000 MRP Tržič – MRP BPT premer 100 mm;
tlak 4 bar, |
– 10200 MRP BPT – ograja PEKO premer 150 mm;
tlak 1 bar, |
– 10300 MRP BPT – Široka potrošnja premer 100
mm; tlak 1 bar. |
– Obstoječ plinovodni sistem, ki obratuje od
leta 1999, se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno
razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z
razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.
Plinovodno omrežje se v Občini Tržič gradi fazno, napeljava poteka
hkrati z obnovami in izgradnjo komunalne infrastrukture. |
– Predvidena je izgradnja povezovalnega
plinovoda do Kovorja in plinifikacija Kovorja, nadaljevanje
plinifikacije Bistrice, plinifikacije Trga svobode in plinifikacija
Pristave. |
(2) Oskrba z električno energijo |
– Oskrba z električno energijo v Občini Tržič
se vrši iz RTP Tržič 110/20 kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda
Okroglo – Moste. Del daljnovoda od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je
dvosistemski ostali pa enosistemski daljnovod. |
– SN omrežje v Občini Tržič je, razen
nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV napetosti obratujejo le še TP
Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur. |
– SN omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP
Balos je v celoti kabelsko. Edini daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in
RP Balos je napajalni dvosistemski daljnovod, preko katerega se napajajo
vsi porabniki severno od RP Balos. Kabelsko omrežje predstavljajo tudi
SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos, vendar pa ti izven naselja
preidejo v daljnovodno omrežje. |
– Osnova za načrtovanje dolgoročnega razvoja
elektroenergetskega omrežja, na SN in VN nivoju, na območju Občine Tržič
sta študiji v okviru projekta REDOS 2035; študija št.: 2009/1 »Razvoj
porabe električne energije in koničnih obremenitev na območju podjetja
Elektro Gorenjska« in študija št. 2009/3 »Razvoj elektrodistribucijskega
omrežja podjetja Elektro Gorenjska – Kranj, Tržič in Brnik«, ki sta bili
izdelani na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani leta 2009. |
– Obnova obstoječega in razvoj SN omrežja po
posameznih območjih podrobno obravnava elaborat št.: 17/2011 »Razvoj SN
omrežja na področju Nakla in Tržiča«, kjer se pokažejo potrebe po obnovi
oziroma širitvi elektroenergetske infrastrukture. |
– Pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN
omrežja se predvideva zamenjava prosto zračnih vodov s kabelskim,
zamenjava (povečanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih
povezav odgovarjajočega prereza (za zagotavljanje dvostranskega
napajanja), ter zamenjava neprimernih in okolju neprijaznih
transformatorskih postaj za sodobne okolju prijazne. |
– Pri posegih v prostor je treba upoštevati,
da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem
veljajo določene omejitve glede na napetostni nivo daljnovoda. |
– Poleg napajanja prek 110 kV daljnovoda
Okroglo – Moste je v občini razvejano omrežje malih hidroelektrarn.
Točnega podatka ni, občina razpolaga z evidenco, ki ni popolna tako, da
lahko govorimo o okrog 27-ih elektrarnah oziroma strojnicah. Podeljenih
je 23 koncesij za proizvodnjo električne energije malih HE do 10 MW. |
(3) Obnovljivi viri energije |
– Občina Tržič spodbuja uporabo obnovljivih
virov energije (OVE), ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška
zaloga energije. |
– Sončevo obsevanje se lahko izkorišča s
pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in steklenjaki ali z
aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice, zrcala). |
– Podpira se izgradnjo fotovoltaičnih
elektrarn predvsem za potrebe proizvodnih objektov ter solarnih sistemov
za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Gradnja
fotovoltaičnih elektrarn je dovoljena na degradiranih območjih, v
območjih gospodarskih con in na strehah obstoječih objektov. Solarna
energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave. |
– Izredno visoka gozdnatost Občine Tržič
(preko 74 %) nudi primerne pogoje za izkoriščanje lesne biomase kot
glavnega energetskega vira za ogrevanje. |
– V skladu s predhodnimi prostorskimi in
okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za
izrabo geotermične energije ter njihova raba. |
– Utekočinjen naftni plin – energetsko
učinkovit okolju in uporabniku prijazen energent se lahko hrani v
nadzemnih ali podzemnih plinohramih, ki morajo biti locirani na
pripadajočem zemljišču objekta zgrajena z gradbenim dovoljenjem. |
– Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je
vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih
vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve,
ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. V primeru potreb za
lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih
prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. |
– V primeru novogradenj je potrebno
načrtovati skupne sisteme oskrbe s toploto za celotno zaključeno območje
novogradnje. |
– Na redkeje poseljenih območjih, kjer se
nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se načrtuje predvsem
individualna energetska oskrba in pospešuje uporaba obnovljivih virov
energije (OVE) – energija sonca in energija iz lesne biomase. |
|
18. člen |
|
(infrastruktura s področij
komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) |
|
(1) Vodni viri in oskrba s pitno vodo |
– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno
vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo
povezovanje v racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. |
– Glede na naravne razmere v občini so
možnosti oskrbe z vodo dobre. Na območju občine so zavarovani obstoječi
in potencialni vodni viri: Kal, Lajba, Lom 1, Lom 2, Paloviče, Smolekar,
Brezje, Črni gozd, Gozd, Hudi Graben, Jelendol, Ljubelj, Ravne 1, Ravne
2, Senično, Vetrno, Žegnani studenec 1, Žegnani studenec 2. |
– Dejavnost oskrbe z vodo se vrši preko
devetih vodovodnih sistemov: Ljubelj, Črni gozd, Mestni vodovod, Žegnani
studenec, Brezje, Vetrno, Gozd, Dolina, Jelendol in Preska. Iz omenjenih
vodovodnih sistemov se oskrbuje cca 80 % prebivalcev. |
– Na območjih razpršene poselitve je v
uporabi 15 zasebnih in vaških vodovodov. |
– Probleme vodo oskrbe se prioritetno rešuje
na vodo deficitarnih območjih (Gozd, del naselja Visoče). V ta območja
se ne usmerja novih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja
uporabo najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri
pripravi in uporabi pitne in tehnološke vode. |
(2) Odvajanje in čiščenje odpadne vode |
– Padavinsko in odpadno vodo se odvaja
ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko
vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa se
površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega vodonosnika. |
– Na območju občine je zgrajen in se
dograjuje kanalizacijski sistem s priključkom na čistilno napravo – CČN
Tržič s kapaciteto 16.400 PE, ki obratuje od leta 2011. Prispevno
območje danes obsega naselja Tržič, Ravne, Bistrica, Loka – del,
Pristava, Slap, delno Križe, Retnje, Breg, Zvirče, Žiganja vas, Sebenje. |
– Na ureditvenih območjih naselij Brezje,
Visoče, Hudi graben, Hušica, Hudo, Paloviče, Leše, Lom, Senično, Sp.
Vetrno in Podljubelj bodo zgrajeni ločeni kanalizacijski sistemi s
priključitvijo na CČN Tržič ali na lokalne ČN oziroma skladno z
zahtevami iz državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode. |
– Na območjih razpršene gradnje in razpršene
poselitve se čiščenje komunalnih odpadnih voda rešuje individualno z
izgradnjo nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav do
50 PE, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne
službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč na CČN
Tržič. |
(3) Ravnanje z odpadki |
– Na območju občine je vzpostavljen sistem
ločenega zbiranja odpadkov z ekološkimi otoki. Na območju občine je 60
ekoloških otokov, na vsakem od njih so 3 zabojniki (zabojnik za papir,
zabojnik za steklo ter zabojnik za plastiko in pločevinke). |
– Občina Tržič je v letu 2013 pridobila
okoljevarstveno soglasje za deponijo preostanka odpadkov na lokaciji
deponije Kovor za dobo treh let. Na deponiji je že danes urejen zbirni
center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij
komunalnih in kosovnih odpadkov. V času zapiralne dobe s sanacijo treh
let se na deponiji odlagajo izkopne zemljine. |
– Zbirni center za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov, po zaprtju
deponije, ostaja na obstoječi lokaciji. |
– Nelegalna odlagališča odpadkov na območju
občine so v večini primerov sanirana, preprečuje se njihovo ponovno
oživljanje. |
– Odlaganje gradbenih odpadkov se bo
zagotavljalo na nelegalnem kopu v Bistrici pri Sv. Juriju po sprejetju
OPPN, s katerim bo mogoča eksploatacija s sanacijo. |
(4) Pokopališča |
– Na območju občine se nahajajo pokopališča v
naseljih: |
– Lom pod Storžičem, kjer je zagotovljen
prostor za pokope pokojnih še iz naselij Grahovše in Potarje, |
– Kovor, kjer je zagotovljen prostor za
pokope pokojnih še iz naselij Zvirče, Brdo, Hudo, Hušica, Loka, Brezje
pri Tržiču, Visoče, Popovo, |
– Križe, kjer je zagotovljen prostor za
pokope pokojnih še iz naselij Gozd, Zg. in Sp. Vetrno, Senično, Novake,
Žiganja vas, Sebenje, Retnje, Breg ob Bistrici, Pristava, |
– Leše, kjer je zagotovljen prostor za pokope
pokojnih še iz naselij Vadiče, Paloviče, Hudi Graben in |
– Tržič kjer je zagotovljen prostor za pokope
pokojnih še iz naselij Slap, Čadovlje, Dolina, Jelendol, Bistrica pri
Tržiču, Podljubelj. |
– Razen pokopališča v Lomu pod Storžičem
imajo vsa poslovilne veže. Na vseh pokopališčih so mogoči klasični in
žarni pokopi, na pokopališču v Križah pa tudi raztros pepela in pokopi
za pokojne drugih veroizpovedi. |
– Pokopališča delujejo v obstoječem obsegu,
dolgoročno so možnosti širitve na vseh pokopališčih razen v Tržiču. Za
pokopališče v Tržiču se predvidijo preureditve dela pokopališča z
žarnimi grobovi v nišah v zidu. |
|
2.4. Okvirna območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi povezana |
|
19. člen |
|
(določitev območij
naselij) |
|
(1) Okvirna območja naselij, ki obsegajo
območja obstoječih stavbni zemljišč in območja predvidenih širitev. |
Po registru prostorski enot (RPE) se v občini
nahaja 34 naselij: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Breg ob
Bistrici, Brdo, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Grahovše, Gozd, Hudo,
Hušica, Hudi Graben, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem,
Loka, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje,
Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče,
Visoče, Zvirče, Zgornje Vetrno, Žiganja vas. |
(2) Strnjena naselja z razpršeno poselitvijo:
Tržič, Bistrica pri Tržiču, Podljubelj, Križe, Sebenje, Žiganja vas,
Ročevnica, Zvirče, Loka, Kovor, Sebenje, Senično, Spodnje Vetrno,
Zgornje Vetrno, Pristava, Slap, Lom pod Storžičem, Brezje pri Tržiču,
Leše, Paloviče. |
(3) Območja naselij, ki vključujejo tudi
območja razpršene gradnje: Podljubelj, Popovo, Potarje, Tržič, Paloviče,
Gozd. |
|
2.5. Določitev okvirnih
območij razpršene poselitve |
|
20. člen |
|
(določitev območij
razpršene poselitve) |
|
(1) Območja razpršene poselitve v občini so
območja v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva kot avtohtoni
poselitveni vzorec v krajini. Okvirna območja razpršene poselitve
predstavljajo samotne kmetije, celki, zaselki, razdrobljena, razpršena
raztresena naselja: Gozd, Hudo, Breg ob Bistrici, Dolina, Jelendol,
Hušica, Retnje, Novake, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše, Brdo, Hudi
Graben, Potarje, Visoče. |
(2) Območja razpršene poselitve tvorijo
pretežno objekti zgrajeni pred letom 1967. |
|
2.6. Usmeritve za
prostorski razvoj občine |
|
21. člen |
|
(usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo) |
|
(1) Razvoj naselij v občini se prvenstveno
zagotavlja z notranjim razvojem, s prenovami delov naselij ter
sanacijami in prenovami degradiranih območij. Celovita prenova naselij
na območju občine ni predvidena. |
(2) Širitve naselij so dopustne le v primeru,
da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za
zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih
zmogljivosti. Nova poselitev se usmerja le v naselja, ki so opredeljena
kot urbana naselja, ali v naselja, ki imajo potencial, da se razvijejo v
središče določenega območja. |
(3) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih
je možna gradnja znotraj obstoječih gradbenih parcel zaradi izboljšanja
pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
Razvija se jih predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu
obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem
robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v
modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih
dejavnosti. Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene le za
potrebe kmetij. |
(4) Mogoča je gradnja novih ali nadomestnih
kmetij izven strnjenih stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev
obstoječih funkcionalnih objektov kmetij. |
(5) Notranji razvoj naselij in prenova imata
prednost pred širitvijo naselij. S prenovo in revitalizacijo praznih in
neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih in neprimernih lokacij) se
zagotavlja kvalitetnejša raba prostora. Notranji razvoj naselij in
racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami obstoječe
rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora
in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin. Notranji
sonaravni razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega
razmerja med grajenimi in zelenimi površinami. |
(6) Prenova posameznih območij (mestnega ali
vaških jeder) se izvaja na podlagi OPPN, v primeru OPPN, ki je podlaga
za celovito prenovo območja naselbinske ali tehnične dediščine, je
obvezni sestavni del OPPN konservatorski načrt za prenovo. |
(7) Na območjih naselij razpršene poselitve
se le ta širijo za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in
se ohranjajo kot značilnost poselitve. V naseljih, ki predstavljajo
avtohtono razpršeno poselitev so dopustne posamezne manjše zapolnitve
oziroma morfološke in funkcionalne zaokrožitve za potrebe lokalnega
prebivalstva. |
(8) Zagotavlja se uravnotežen razvoj
poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah tako, da bodo
izražale značilno prepoznavnost posameznih območij v občini. V naseljih
se ohranja značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo (razporeditev, oblikovanje in volumen objektov) ter elemente
krajinske zgradbe (kozolci, kapelice, znamenja ob poteh, sadovnjaki,
njive, vrtovi). |
(9) Širitve naselij se načrtuje tako, da se
preprečuje zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob
komunikacijah. |
(10) Zagotavlja se optimalna povezava naselij
z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo
zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v
prostoru in najprimernejšo rabo površin. |
(10) Nova poselitev naj se izogne znanim
arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj
urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in
le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih raziskav. |
(11) Za vsa območja nove poselitve večje od
0,5 ha, ali območja, posebej določena v OPN, je potrebno izdelati OPPN. |
|
22. člen |
|
(razvoj naselij) |
|
(1) Razvoj naselja Tržič bo v bodoče potekal
predvsem kot notranji razvoj s prenovo in revitalizacijo naselja in
zapolnitvami. Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v samo mesto in
z njim funkcijsko povezanim naseljem Bistrica pri Tržiču s prenovo,
zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin. |
(2) Razvoj lokalnega središča Križe se
usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter na
obstoječa nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselja, širitev je
predvidena ob vzgojno izobraževalnem centru za potrebe športa in
rekreacije. Znotraj naselja so predvidene zapolnitve za potrebe družbene
infrastrukture. |
Razvoj lokalnega središča Kovor se usmerja v
ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture, na obstoječih
nepozidanih površinah proizvodnih dejavnosti in na površinah predvidene
širitve za stanovanjsko gradnjo. |
(3) V naseljih: Brdo, Breg ob Bistrici,
Brezje pri Tržiču, Gozd, Grahovše, Hudo, Hušica, Kovor, Križe, Leše, Lom
pod Storžičem, Paloviče, Podljubelj, Retnje, Sebenje, Senično, Visoče,
Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas, so predvidene manjše širitve ali
zgostitve znotraj naselij za potrebe širitve kmetijske dejavnosti,
turizma in bivanja. |
(4) V vseh ostalih naseljih (Čadovlje pri
Tržiču, Dolina, Hudi Graben, Jelendol, Loka, Novake, Popovo, Potarje,
Pristava, Ročevnica, Slap, Spodnje Vetrno in Vadiče) se razvoj usmerja v
ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter v razpoložljiva
stavbna zemljišča znotraj naselja. |
|
23. člen |
|
(razvoj dejavnosti po
naseljih) |
|
(1) Stanovanjska dejavnost, ki prevladuje v
vseh naseljih, se ohranja in širi na obstoječih nezazidanih površinah in
na degradiranih območjih, kjer se bo vršila prenova, in sicer v
naseljih: Kovor, Brdo, Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje, Senično,
Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas. |
(2) Ohranjajo se obstoječa območja
počitniških objektov, širitev je predvidena le z zgoščevanjem znotraj
obstoječih območij (Tržič – Za farovžem, Paloviče, Dolina – Pr' Pinču,
Podljubelj – Geben in Reber, Potarje – Strmc in pod Strmcem). Območje
počitniških objektov na Brezjah pri Tržiču se nameni v območje za
potrebe bivanja. |
(3) Oskrbne in storitvene dejavnosti so
umeščene predvsem v občinsko središče – Tržič z Bistrico pri Tržiču. |
V območjih jeder naselij se umeščajo
stanovanjske dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in
storitvenih dejavnosti. |
(4) Za razvoj družbenih dejavnosti se
zagotavlja prostorske možnosti v naseljih: Križe in Bistrica pri Tržiču,
posebej pa še znotraj starega jedra Tržiča. |
(5) Proizvodne dejavnosti se umešča v
obstoječe proizvodne in gospodarske cone. Širitev za potrebe proizvodnih
con je dolgoročno predvidena na območju Loke in Kovorja, na zemljiščih,
ki so bila izločena iz območja stavbnih zemljišč. |
(6) Kmetijska dejavnost je prisotna v vseh
naseljih. Predvidene so širitve za potrebe kmetijskih dejavnosti in
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v naseljih: Grahovše, Lom pod
Storžičem, Brezje pri Tržiču, Gozd, Hudo, Križe, Leše, Paloviče,
Podljubelj, Senično, Visoče in Zgornje Vetrno. |
|
24. člen |
|
(sanacije in prenove
območij razpršene gradnje) |
|
(1) Razpršeno gradnjo na območju občine
predstavljajo območja počitniških objektov: Dolina – Pri Pinču, Potarje
– Strmec in Pod Strmcem, Podljubelj – Reber, Tržič – Za farovžem, Gozd
in Paloviče. Novih območij do zapolnitve le-teh se ne predvidena. |
(2) Razpršeno gradnjo se sanira s
funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko
ustrezno in okoljsko sprejemljivo, z možnostjo komunalnega opremljanja. |
|
25. člen |
|
(ohranjanje območij
razpršene poselitve) |
|
(1) Poselitvena območja, ki so spoznana kot
avtohtoni poselitveni vzorec in prispevajo k prepoznavnosti ali
ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z: obnovo, prenovo
in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
ponovno gradnjo obstoječih zakonito zgrajenih objektov in novogradnjo, v
kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. |
(2) Ohranijo se območja razpršene poselitve,
ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec na celotnem območju
občine: |
– zaselki dveh ali treh kmetij na izravnavah
ali pomolu; |
– posamezne kmetije v celkih; |
– lovske in gozdarske koče; |
– planinski domovi, pastirski stanovi,
planšarije in staje za živino; |
– objekti s posebnimi kulturnimi in
simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki, obeležja in znamenja); |
– samotne kmetije, gospodarski in pomožni
objekti ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, seniki in lope). |
Severni, visokogorski del občine, večinoma v
naseljih Podljubelj, Grahovše, Potarje, zaznamujejo samotne kmetije,
planine, lovske in gozdarske koče. V osrednjem, hribovitem delu občine z
rečnimi dolinami (naselja pod Dobrčo, Kriško goro in Konjščico) je
poselitev vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, na
pobočjih pa se nahajajo zaselki in samotne kmetije. |
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih
naselij in vasi se zagotavlja izboljšanje razmer za delo in bivanje ter
opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja
podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so
združljive z bivalnim okoljem). Oživljajo se male kmetije kot avtohton
poselitveni vzorec. V podeželskih naseljih in vaseh se razpoložljiva
stavbna zemljišča namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih
gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično
ponudbo. Razvija se jih predvsem s ponovno ali dopolnilno gradnjo v
sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob
njihovem robu. |
(4) Na območjih razpršene poselitve je možno
graditi tudi objekte oskrbnih in storitvenih dejavnosti tako, da se
smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec. |
|
26. člen |
|
(usmeritve za urbanistično
oblikovanje naselij) |
|
Skladna oblikovna podoba naselij se
zagotavlja z upoštevanjem naslednjih usmeritev: |
– v naseljih se ohranja značilno naselbinsko
in arhitekturno tipologijo in morfologijo (razporeditev, oblikovanje in
volumen objektov) ter elemente krajinske zgradbe (kozolci, kapelice,
znamenja ob poteh, sadovnjaki, njive, vrtovi); |
– pri načrtovanju podeželskih naseljih se
upošteva in ohranja vaška jedra in druge kvalitetno oblikovane objekte
kulturne dediščine ter njihovo podobo v krajini; |
– razvoj naselij se prilagaja geometriji
obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter
smerem in konfiguraciji obstoječe zazidave; |
– zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih
površin in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in
socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem. Uvaja in zagotavlja
se značilne drevoredne poteze ob glavnih povezavah. |
|
27. člen |
|
(usmeritve za razvoj v
krajini) |
|
(1) Občina bo prostorski razvoj usmerjala
tako, da se ohranja naravne in kulturne prvine krajine kot prepoznavno
obliko prostora občine in hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane
dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti. |
(2) Območja, ki vključujejo prepoznavne in
reprezentativne dele krajine z dobro ohranjenim krajinskimi sestavinami,
so območja z enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko
poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno in spomeniško
vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin in
naravnih vrednot (Leše, Hudo in Hušica, Jelendol in Dolina). |
(3) Širitev poselitve v območju kulturne
krajine ni dovoljena, prednostno se poselitev usmerja v obstoječe
objekte. |
(4) V območjih kulturne krajine in varstva
narave so delne širitve stavbnih zemljišč kmetijskih gospodarstev možne,
vendar le za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji. |
(5) Individualna stanovanjska gradnja se
usmerja v obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve). |
(6) Gradnja objektov za bivanje v nenačetem
ambientalno kvalitetnem prostoru, v gozdnem prostoru ali v oddaljenosti
več kot 150 m od obstoječe poselitve ni dovoljena. |
(7) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v
območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo
prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto
naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v
skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila. |
|
28. člen |
|
(usmeritve za prostorski
razvoj kmetijstva) |
|
(1) Območja z intenzivnejšo kmetijsko
pridelavo so v južnem delu občine: Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje,
Križe, Zvirče in Kovor, kjer prevladujejo travniki in njive. Severni in
osrednji hriboviti del občine sta v celoti uvrščena med območja z
omejenimi dejavniki za kmetijstvo, kjer se spodbuja tradicionalna
kmetijska pridelava, preprečevanje zaraščanja, ohranjanje biotske
raznovrstnosti ter naravnih vrednot. |
Na območjih zaraščanja kmetijskih površin se
spodbuja ponovna kmetijska raba tal. |
(2) Ohranja in spodbuja se naravi prijazno
kmetijstvo, obnova visokoraslih sadovnjakov, pridelava sadja in
zelenjave, integrirano poljedelstvo in vrtnarstvo, uvaja se pašo na
kmetijah, spodbuja ekološko kmetijstvo in čebelarstvo ter usmerja kmete
v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
(3) Območja kmetijskih zemljišč (K1,K2), ki
se trajno izvzamejo iz trajne kmetijske rabe, se morajo nadomestiti s
posodobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih
zemljiščih je načrtovanje objektov dopustno le, če ni mogoče uporabiti
zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. |
(4) Spodbuja se pridelava hrane v kontekstu
povečane lokalne samooskrbe, ekološko naravnano kmetijstvo, raznovrstne
oblike kmetijske proizvodnje in razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
(5) Občina bo skrbela za pripravo programov
kmetijstva in prenove vasi, in to prioritetno za območja izjemnih krajin
v naseljih Leše, Paloviče, Brdo, Dolina, Jelendol, Novake, Hudo, Hušica,
Popovo, Vadiče, Brezje, Hudi graben, Visoče, Potarje, Lom, Grahovše,
Gozd, Senično, Spodnje in Zgornje Vetrno. |
(6) Površine za razvoj kmetijstva se
ohranjajo v obstoječem obsegu. Na površinah, ki se zaraščajo ali so
porasle z gozdom, se spodbuja agrarne operacije. |
|
29. člen |
|
(usmeritve za prostorski
razvoj gozdarstva, lovstva in ribolova) |
|
(1) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in
naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom.
Območje z osnovno namensko rabo gozda je razdeljeno še na naslednja
območja s podrobnejšo namensko rabo: varovalni gozdovi in gozdovi s
posebnim namenom. Gospodarjenje z gozdovi urejajo gozdnogospodarski
načrti za gozdnogospodarske enote. |
(2) V gozdovih, v varovalnih gozdovih, v
gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi
funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in
dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so
dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali
onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. |
(3) Pri načrtovanju osnovne namenske rabe
stavbnih zemljišč je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske
rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja
predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati
pa omogoča dostop do gozda. Ohranja se gozdne robove celkov. |
(4) Na območjih vodnih virov se ohranja
naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na
območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je
strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje
materiala in zasipavanje. |
(5) Na strmih predelih (poudarjenost
varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z
vegetacijo, ukrepati z nižjo intenziteto sečnje ter uporabljati primerno
tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic. |
(6) Raba in vzdrževanje večjih lesno
proizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z
gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo
biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega
gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz
lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo
(rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.). |
(7) Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno
usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s
tem zaradi velike gozdnatosti ne bo večjih posledic za kvaliteto
krajine. Dopustna je krčitev gozdnih površin za namene kmetijske
dejavnosti. |
(8) Ohranja se povezanost gozdov. Gozdne
površine se ohranjajo predvsem tam, kjer je nevarnost plazenja in na
erozijsko izpostavljenih območjih. Sklenjenost gozdov je kakovost, ki se
jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in
ohranjanja habitatov prostoživečih živali. |
(9) V območjih za poselitev, kjer je v naravi
še gozd, je do krčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in
gozdarstvu. |
(10) Ribolov je eden od potencialov za razvoj
turizma in rekreacije. Spodbuja se urejanje območij za ribolov in
prostorov za druženje in zbiranje ribičev. Vlaganje neavtohtonih ribjih
vrst v vodotoke ni dovoljeno. Prepoved ne velja za vlaganje sterilnih
osebkov tujerodne šarenke (Oncorhynchus mykiss). |
(11) Skrb za populacijo prostoživečih živali
se izvaja tako, da se zagotavlja ugodno stanje posameznih vrst. |
Pestrost živalskih vrst ter usklajeno
razmerje med rastlinskimi in živalskimi vrstami je osrednjega pomena za
uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje. Na izboljšanje
življenjskih razmer prostoživečih živali se neposredno nanašajo
naslednje usmeritve: |
– zgostitev čim več pašnikov, jas in grmišč v
gozdnem prostoru za pašo parkljaste divjadi; |
– za malo in obvodno divjad (in druge vrste)
je potrebno rastje ob vodnih habitatih ohranjati vsaj na višini grmišča; |
– v predvideno širitev turistične ponudbe je
možno vključevati tudi obore za rejo živali. |
|
30. člen |
|
(usmeritve za prostorski
razvij turizma in prostočasnih dejavnosti) |
|
(1) Skladno z usmeritvami iz državne
strategije se spodbuja oblikovanje skupnih turističnih regij. V obmejno
turistično regijo spada tudi območje Občine Tržič in sicer severni in
osrednji del z mestom Tržič. |
(2) Občina bo postala prepoznavno turistično
območje z navezavo na širša regijska jedrna turistična območja
Gorenjske, Ljubljanske urbane regije in Avstrijsko-Koroške regije. |
(3) Prednostno se razvoj turizma usmerja v
staro mestno jedro Tržiča. Pestrost ohranjene bogate kulturne dediščine
in naravnega okolja sta dobra osnova za razvoj turizma. V gospodarskem
smislu se bo turizem na območju občine krepil tako, da se bo vztrajno
razvijal na vseh nivojih. |
(4) Turizem in rekreacijo se v prostoru
usmerja tako, da se ohranjajo naravne in kulturne kakovosti prostora, ob
upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti. |
(5) Kot manjši turistični centri s turistično
in rekreativno ponudbo se bodo še naprej razvijala naslednja območja:
mejni prehod Ljubelj, Podljubelj, Dolina, Jelendol, Gozd, Leše, Brezje
pri Tržiču, Lom pod Storžičem, Sebenje in Žiganja vas. |
– Razvoj celotne podljubeljske doline od
Raven do mejnega prehoda Ljubelj se usmerja v turizem z rekreacijo
(gorništvo) in v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Območje mejnega
prehoda Ljubelj – plato se nameni za ureditev nočitvenih kapacitet in
spremljajočih programov za potrebe turizma. |
– Razvoj Jelendola, izrazito gozdnatega
območja z vodnim potencialom Tržiške Bistrice in njenih pritokov, z
naravnim spomenikom Dovžanova soteska in z Bornovim lovskim dvorcem, se
usmerja v razvoj sonaravnega turizma. |
– Obstoječe kmetije v Gozdu se spodbuja k
oživitvi in v urejanje dopolnilne dejavnosti turizma. Počitniški objekti
se namenijo tudi za potrebe turizma. |
– Občina bo spodbujala razvoj turizma na
ureditvenih območjih obstoječih počitniških naselij. Obstoječi in
predvideni počitniški objekti bi tako doprinesli k pospešenemu razvoju
turizma v občini. |
– Razvoj naselij pod Dobrčo se usmerja v
turizem z rekreacijo, kjer se obstoječe kmetije usmerja k ekološkemu
kmetovanju in turizmu na kmetiji. Rekreacija se usmerja v gorništvo,
padalstvo in obisk tematske poti. |
– Na območju Loma pod Storžičem, Potarij in
Grahovš se obstoječe turistične kmetije spodbuja k širitvi kakovostne
ponudbe in prostočasnih dejavnosti za celoletne aktivnosti. V razvoj
turizma na obmejnem območju se vključuje lokalno prebivalstvo in lokalne
skupnosti. |
– Območje Sebenj in Žiganje vasi se usmerja v
turizem z rekreacijo. Razvoj turizma se usmerja z oživljanjem dediščine
vsakdanjega življenja (etnološke dediščine) in žive kulturne dediščine
(običaji, znanja, veščine, predstavitve). Rekreacija se usmerja v
pohodništvo, obisk tematskih poti in zimske športe. |
– Razvija in spodbuja se ponudbo turizma na
kmetiji tudi na območjih, ki v tovrstno ponudbo še niso vključena. |
(6) Razvoj bo temeljil na: večji promociji in
trženju turistične ponudbe v občini, povečanju nastanitvenih
zmogljivosti tudi v obstoječih počitniških objektih, obnovi oziroma
razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture,
vključevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot, območij Natura 2000
in kulturne dediščine v turistično ponudbo, spodbujanju in nadaljnjem
razvoju turistično kulturnih prireditev, oživljanju tradicionalnih obrti
(tkalstvo in čevljarstvo) in kulinarične ponudbe ter povezovanju s
sosednjimi občinami, regijami in državami. |
|
31. člen |
|
(vode) |
|
(1) Vode se rabi za oskrbne, gospodarske in
turistično-reakcijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v
smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega
in ekološkega pomena. |
(2) Za zagotavljanje varstva kakovosti
podzemne vode je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve iz veljavnih
predpisov o zavarovanju virov pitne vode. |
– Odpadne vode čistiti v CČN ali z
individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave,
individualne biološke čistilne naprave in z nepretočnimi greznicami). |
– Gnojnične jame in gnojišča za živinske
fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti
ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice
odvažati na za to primerne površine. |
– Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali
aktivni vodnjaki) v naseljih je potrebno ohraniti oziroma očistiti in
ustrezno vzdrževati. |
– Evidentirati in sanirati je treba divja
odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne
ureditvene in omilitvene ukrepe. |
– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno
vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in
spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih
voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše
ranljivosti z vidika varstva vodnih virov, ter s tako tehnološko
prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina
podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez
večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Problem vodo oskrbe se prioritetno rešuje na vodo deficitarnih območjih,
zato se na ta območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike
količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih,
tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena. |
(3) Zemljišče, na katerem je celinska voda
trajno ali občasno prisotna, in se zato oblikujejo posebne hidrološke,
geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni
ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu:
vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo
tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe.
Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z
bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se
štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še
poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega
v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je
priobalno zemljišče celinskih voda. |
(4) Zunanja meja priobalnih zemljišč v
poselitvenem območju sega na vodah 1. reda (Tržiška Bistrica) 15,0 m od
meje vodnega zemljišča, 40,0 m od meje vodnega zemljišča zunaj območij
naselij, na vodah 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5,0 m od meje vodnega
zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda,
razvrstijo v 1. in 2. red. |
(5) Za dosego dobrega stanja površinskih voda
v Občini Tržič in za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih
sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega
sveta se upošteva naslednje usmeritve: |
– Obstoječe naravne retenzijske površine
(mokrišča in poplavne površine izven naselij) se zavaruje pred nadaljnjo
degradacijo. |
– Ohranja in vzdržuje se vegetacijske pasove
ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane
ali agrarne rabe, preprečuje se širjenje površinskega onesnaževanja
vodotokov). Na območju kmetijskih obdelovalnih površin se na novo
vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine
minimalno 5,0 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se
upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in
dobro kmetijsko prakso. |
– V obvodnem pasu se v območju z
naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija
in naravni procesi. |
– Naravne vodotoke se ohranja v naravnem
stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje
značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi
ipd.). |
– Vzpostavlja se naravno stanje reguliranih
vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer
imajo le-ti velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu. |
– Uredi se ustrezno zbiranje, odvajanje in
čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti
podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj
vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo …). |
– Za obstoječe objekte in naprave, ki se
nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe
37. člena (ZV-1) v kolikor gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti
ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska
nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda; je
omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne
rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
– Načrtovanje prostorskih ureditev in
dejavnosti na območju voda ter obvodnih zemljišč naj zagotavlja
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječi hidrološki režim
z majhnimi vodnimi in močvirnimi biotopi (mokrišča). |
– Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da
se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. |
– Urejanje vodotokov naj bo vsestransko
pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja. Izvaja se s
sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave
rečne dinamike in s soglasjem organa pristojnega za vode. Na reguliranih
vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidro morfološkega stanja. V
primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje
visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih
voda na poplavnih površinah ob vodotoku. |
(6) Zaradi zmanjšanja poplavne ogroženosti
naselij v severnem delu povodja potoka Drage skozi Sebenje in Žiganjo
vas, se predvidi nova trasa odprte struge ob lokalni cesti
Duplje–Žiganja vas–Križe. |
(7) Raba vode kot naravnega vira (npr. odvzem
vode za male vodne elektrarne) mora biti prehodno podvrženo
interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in
način izkoriščanja naravnih virov. |
(8) Gradnja na vodotokih, ki so skladno s
kategorizacijo urejanja vodotokov v 1. in 1–2. razredu vodotokov ter na
vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih
naravnih vrednot, ni dopustna. Prehodno je potrebno s strani strokovne
organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa
opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe. |
|
32. člen |
|
(usmeritve za prostorski
razvoj pridobivanja mineralnih surovin) |
|
(1) Pri izkoriščanju mineralnih surovin se
skuša doseči optimizacijo pridobivanja in postopnega zapiranja manjših
objektov ter sanacije nelegalnih kopov. Število objektov se optimizira
glede na okoljska, gospodarska in družbena merila, ki vključujejo tudi
geološko ustreznost, zadostno količino zalog, funkcionalno povezanost z
uporabniki, vidno ne izpostavljenost območij in primerno oddaljenost od
poselitve. Podana merila se uporabi tudi pri izdajanju koncesij za
izkoriščanje mineralnih surovin. |
(2) V občini ni pridobivalnega prostora, za
katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih
surovin. |
(3) Za zagotavljanje oskrbe z mineralnimi
surovinami so planirana območja mineralnih surovin (LN). Občina bo
območja izkoriščanja mineralnih surovin za gradbeništvo usmerjala
predvsem na obstoječe lokacije (nelegalne kope), kjer je možna in
smiselna širitev. |
(4) Novih območij za izkoriščanje mineralnih
surovin se ne načrtuje. Lokacije (nelegalni kopi), ki so s strani države
ocenjeni kot perspektivna nahajališča, so v prostorskem aktu označena
kot potencialno perspektivna nahajališča mineralnih surovin. |
(5) Nelegalne kope je potrebno ustrezno
sanirati (brez izkoriščanja mineralnih surovin), ali prepustiti
nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji s čimer se zagotovi varnost
prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora,
predvsem na območjih Nature 2000. |
|
33. člen |
|
(usmeritve za varstvo
kulturne dediščine) |
|
(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja
tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno
poselitveno, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati
se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja
dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine. |
(2) Varstvo kulturne krajine se spodbuja
skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih
rab prostora. Urbanizacija ne sme vplivati na kakovost in tipologijo
dediščine in kulturne krajine. Na območju občine je ohranjenih več
objektov kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Z
načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno
varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v
skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati
dediščino kot dobrino današnje in bodočih generacij. |
(3) Dediščina se varuje glede na tip
(arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, sakralno – profana,
memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna in dediščinska kulturna
krajina) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega
pomena in preostala dediščina). Poleg enot kulturne dediščine se varuje
tudi okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje. Vplivno
območje je tisto, v katerem se presoja vpliv posega na varovane
lastnosti enote dediščine, določeno je z zgodovinskega, funkcionalnega
in vizualnega vidika. |
(4) Pri prostorskem načrtovanju se prostorske
ureditve in posegi usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranjajo
in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, še
posebej naselbinske dediščine. |
(5) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma
prostora se zagotavlja na celotnem območju. Za prepoznavnost prostora
občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin,
zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in
njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka
gospodarstva, skupine ali posamični kozolci), ohranjanje vidno
privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja
ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. |
(6) Večino propadajočih enot kulturne
dediščine predstavljajo opuščeni industrijski objekti, gospodarska
poslopja in kmečke hiše, za katere je treba poskrbeti in jih obnoviti
zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti
pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora. Preprečuje se upadanje
števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi
in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva
dediščine se posege pripravlja v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji,
določenimi za varstvo posameznih tipov kulturne dediščine. |
|
34. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje
naravnih kakovosti) |
|
(1) Pri načrtovanju poselitve je potrebno
zagotavljati varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave in
upoštevati omejitve na območjih, ki se urejajo s posebnimi varstvenimi
režimi in odloki: vodovarstvena območja, zavarovana območja narave
(naravni spomeniki), naravne vrednote, območja Natura 2000 in ekološko
pomembna območja. |
(2) Posegi na zavarovanih območjih Spominski
park Udin boršt, Dovžanova soteska, Skupina hrastov ob poti Novake –
Senično ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in ob zavarovanih
drevesih oziroma skupinah dreves morajo biti usklajeni z varstvenimi
režimi zavarovanih območij in naravnih vrednot. |
(3) Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja
na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti
izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo
posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in
razvojnih usmeritev, določenih v področnem predpisu. |
(4) V primeru posegov, ki so vezani na
obsežna zemeljska dela, se poseg predhodno uskladi s pristojno območno
enoto Zavoda RS za varstvo narave, da se omogoči spremljanje stanja med
zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških
in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. |
(5) Na ekološko pomembnih območjih se v
primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne
načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno
stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno
območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je
njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti v
območjih Natura 2000 se zagotavljajo vsi možni tehnični in drugi ukrepi,
da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. Na območja Natura 2000 se ne vnaša živali in
rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
(7) Posegov in dejavnosti na območjih Natura
2000 naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih
prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno
posebno in potencialno posebno varstveno območje (rastišča rastlin,
gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti,
ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. |
|
35. člen |
|
(usmeritve za razvoj
dejavnosti na območjih planin) |
|
(1) Spodbuja se ohranjanje biotske
raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih
sestavin kakovostnega naravnega okolja. |
(2) Spodbuja se tradicionalno visokogorsko
pašništvo in preprečevanje zaraščanje kmetijskih zemljišč – pašnikov. |
(3) Na planinah se ohranja avtohtone grajene
strukture (pastirski stanovi, planšarije) in druge objekte memorialne
dediščine. |
|
36. člen |
|
(območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) |
|
(1) Za poplavna območja se določijo vodna,
priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov
občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s
področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanju voda. |
(2) Dosedanje retenzijske in poplavne
površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah.
Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. |
(3) Na poplavnem območju so prepovedane
gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. |
(4) Glede na stopnjo potresne ogroženosti
morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. |
(5) V zemljišče se ne sme posegati tako, da
bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila
stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati: |
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo
teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; |
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev
ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(6) Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja
na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč: |
– razmeščanje dejavnosti v prostoru izven
območij potencialnih nesreč; |
– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v
nevarnih in ogroženih območjih; |
– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo
naravne in druge nesreče. |
(7) Na drugih območjih občine naj se pri
načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje preveri gibanje nivoja
podtalne vode. |
(8) Vse zelene in druge javne odprte površine
se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča
njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja. |
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se
zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za
odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in
lokacije za sprejem mednarodne pomoči. |
(10) Skladno z načrtom zaščite in reševanja v
Občini Tržič so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma
območja pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
– Lokacije siren, namenjenih obveščanju
javnosti v primerih naravnih in drugih nesreč, so na vseh gasilskih
domovih na območju občine, v Kulturnem centru Tržič, v vrtcu Palček, v
HE BPT in na drogu v Jelendolu. |
– Zbirno mesto za reševalne ekipe je na
Občini Tržič, rezervni lokaciji sta gasilski dom Bistrica in Komunala
Tržič. |
– Helikopterji pristajajo ob objektu Policije
v Tržiču. |
– Pokopališča: na vseh obstoječih
pokopališčih, razen na pokopališču Tržič, je možna širitev (Križe,
Kovor, Lom in Leše). |
– Pokopališča za živali: ob deponiji Kovor. |
– Deponija ruševin: deponija Kovor. |
– Začasna deponija za potrebe ob elementarnih
nesrečah: območje deponije Kovor. |
– Sanitetna sprejemališča: Dom Petra Uzarja v
Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom. |
– Zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo:
parkirišče Palovče in Komunala Tržič. |
– Zbirna mesta za materialno pomoč: Dom Petra
Uzarja v Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom. |
– Zbirna mesta tuje pomoči: Osnovne šole
Križe, Tržič in Bistrica. |
– Lokacije za postavitev zasilnih bivališč:
Športno rekreacijski center pri šoli v Križah. |
– Skozi poselitveno območje mesta Tržič so
urejeni protipoplavni zidovi, na ostalem delu Občine Tržič so
zagotovljene retenzijske površine na naslednjih lokacijah: pod
Čadovljami, nad jezom Tokos ob Cankarjevi cesti, pod Retnjami nad
Krišljevim jezom in pod Smukom. |
– Na območju občine bodo v okviru usmeritev
za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti
viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah. |
(11) Pri načrtovanju prostorskega razvoja
naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi
plazenja, erozije, poplav in zaradi nesreč z nevarnimi snovmi. |
|
37. člen |
|
(območja in objekti za
potrebe obrambe) |
|
(1) Na območju Občine Tržič se nahaja del
območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje
telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri
ali stolpi Dobrča in območje možne izključne rabe Kofce-Šija. |
(2) Območje možne izključne rabe prostora za
potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim dejavnostim,
vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob
naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za
obrambne potrebe oziroma je za obrambne potrebe v souporabi. |
(3) Območje omejene in nadzorovane rabe
prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega
varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali
tehničnih razlogov. |
|
38. člen |
|
(usmeritve za določitev
stavbnih zemljišč in namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V izvedbenem delu OPN se določijo območja
stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se po
načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih
dejavnosti delijo na območja podrobne namenske rabe. |
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi
prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih
dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski
rabi prostora, na podlagi razpoložljivih prostorskih evidenc kot podlage
za prikaz stanja prostora, na podlagi strokovnih podlag o naravnih
omejitvah, strokovnih podlag za poselitev ter analiz in usmeritev
grajenih in krajinskih struktur. |
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo
na podlagi prikaza dejanske rabe. |
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi
prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov
občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov. |
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi
dejanskega stanja in ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov
občine. |
|
39. člen |
|
(usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev – PIP) |
|
PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v
prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije,
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja ljudi. |
|
3. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
40. člen |
|
(namen) |
|
Izvedbeni del OPN določa za celotno območje
občine: enote ureja prostora, območja namenske rabe prostora, dopustno
izrabo prostora, prostorske izvedbene pogoje (PIP), posebne prostorsko
izvedbene pogoje (PPIP) po posameznih ureditvenih enotah in usmeritve za
pripravo OPPN. |
|
3.1. Enote urejana
prostora |
|
41. člen |
|
(enote urejanja prostora –
EUP) |
|
(1) EUP so določene za celotno območje Občine
Tržič skladno z namensko rabo prostora. |
(2) Podrobnejša namenska raba prostora je v
posamezni enoti urejanja prostora določena po načelu pretežnosti. |
(3) EUP so za območja naselij označene z
tročrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja in zaporedne številke
enote/podenote. |
(4) Za posamezno EUP veljajo: |
– splošni PIP za istovrstna območja in
površine po namenu, razen če v PPIP ni določeno drugače, |
– določila za dopustno izrabo prostora, ki so
prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab, |
– varstveni in drugi režimi. |
(5) EUP na katerih je predviden občinski
podrobni prostorski načrt je označena z oznako OPPN. |
(6) Za EUP, v katerih se nahaja kulturna
dediščina, veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine in
PPIP, če so za dediščino pripadajoči EUP določeni. Kulturna dediščina je
razvidna iz prikaza stanja prostora. |
(7) Za EUP, v katerih se nahajajo naravne
vrednote, veljajo PIP za celostno ohranjanje naravnih vrednot ali PPIP.
Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora. |
|
3.2. Območja namenske
rabe prostora |
|
42. člen |
|
(vrste območij osnovne in
podrobnejše namenske rabe) |
|
(1) Območja namenske rabe prostora in območja
podrobnejše namenske rabe prostora imajo v OPN Tržič naslednji pomen: |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S OBMOČJA
STANOVANJ, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo: |
SS |
Stanovanjske
površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi. |
SK |
Površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
SP |
Površine
počitniških objektov, ki so namenjene za počitek. |
A OBMOČJA
RAZPRŠENE POSELITVE |
C OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim
in družbenim
dejavnostim in bivanju; |
CU |
Osrednja območja
centralnih dejavnosti, kot so območja historičnih ali novih
jeder, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih,
kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
I OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
IG |
Gospodarske
cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. |
IK |
Površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim
stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali. |
B POSEBNA
OBMOČJA |
BT |
Površine za
turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom
za turistično ponudbo in nastanitev. |
BC |
Športni centri
so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim
aktivnostim in športnim prireditvam. |
Z OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
Površine za
oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji
in športom na prostem. |
ZP |
Parki, kot
urejena območja odprtega prostora v naselju. |
ZK |
Pokopališča, ki
so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
ZV |
Površine za
vrtičkarstvo. |
P OBMOČJA
PROMETNIH POVRŠIN |
PC |
Površine cest. |
PO |
Ostale prometne
površine. |
PH |
Helioporti. |
O OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
O |
Okoljska
infrastruktura s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda
ter ravnanja z odpadki. |
E OBMOČJA
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
T OBMOČJA
TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K OBMOČJA
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 |
Najboljša
kmetijska zemljišča. |
K2 |
Druga kmetijska
zemljišča. |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
G |
Območja gozdov,
zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju
in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju,
ki so v skladu s področnim predpisom določena kot gozd. |
IV. OBMOČJA VODA |
V OBMOČJA VODA |
VC |
Celinske vode. |
VI |
Območja vodne
infrastrukture. |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L OBMOČJA
MINERALNIH SUROVIN |
LN |
Območja
mineralnih surovin. |
N OBMOČJA ZA
POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
oo OSTALA
OBMOČJA |
(2) Preko območij podrobnejše namenske rabe
segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi vodnih virov,
območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine ter
varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Namenska raba prostora je prikazana na
kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne
namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(4) Preglednica EUP: |
Enota urejanja
prostora EUP |
Podenota
urejanja
prostora PEUP |
OPPN |
Enota urejanja
prostora – naziv |
Podrobna
namenska raba PNRP |
BIS 01 |
BIS 01 |
|
Bistrica –
Deteljica šola |
CU |
BIS 02 |
BIS 02 |
|
Bistrica –
Nakupovalni center |
CU, PC |
BIS 03 |
BIS 03 |
|
Bistrica –
Deteljica |
SS |
BIS 04 |
BIS 04 |
|
Bistrica –
Kovorska cesta – vrtički |
G, ZV |
BIS 05 |
BIS 05 |
|
Bistrica –
Kovorska cesta |
SS |
BIS 06 |
BIS 06 |
|
Bistrica –
Deteljica |
CU |
BIS 07 |
BIS 07 |
|
Bistrica pod
Šijo |
SS |
BIS 08 |
BIS 08 |
|
Bistrica – stari
del |
SK |
BIS 09 |
BIS 09 |
|
Bistrica –
Zelenica |
SS |
BIS 10 |
BIS 10 |
|
Bistrica –
Bistriška planina |
SS |
BIS 11 |
BIS 11 |
|
Bistrica –
Športni center Bistrica |
PH, BC |
BIS 12 |
BIS 12 |
OPPN |
Bistrica –
Traibach |
SS |
BIS 13 |
BIS 13 |
|
Bistrica – Peko |
IG |
BIS 14 |
BIS 14 |
|
Bistrica –
Spodnja Bistrica |
G, CU, K2 |
BIS 15 |
BIS 15 |
|
Bistrica – Na
logu |
IG, ZP |
BIS 16 |
BIS 16 |
|
Bistrica – Na
logu |
PC, SS |
BIS 17 |
BIS 17/1 |
|
Bistrica – pod
kopališčem |
IG, PC |
BIS 17 |
BIS 17/2 |
|
Bistrica – pod
kopališčem |
IG |
BIS 18 |
BIS 18 |
OPPN |
Bistrica –
peskokop sv. Jurij |
O |
BIS 19 |
BIS 19/2 |
|
Bistrica –
Cerkev sv. Jurij |
CU |
BIS 19 |
BIS 19/1 |
|
Bistrica – Vila
Bistrica |
CU |
BIS 19 |
BIS 19/3 |
|
Bistrica – Vila
Bistrica park |
G, K2 |
BIS 20 |
BIS 20 |
|
Bistrica –
peskokop pod Šijo |
OO |
BIS 21 |
BIS 21 |
|
Bistrica –
peskokop Hudi grad |
OO |
BIS 22 |
BIS 22 |
|
Bistrica –
spodnji del |
VC, O, K1, G,
K2, PC |
BIS 23 |
BIS 23 |
|
Bistrica |
PC, A, OO, O,
K2, K1, G |
BOB 01 |
BOB 01 |
|
Breg – Na produ |
SS |
BOB 02 |
BOB 02 |
|
Breg – Na
vrbicah |
SK |
BOB 03 |
BOB 03 |
|
Breg |
PC, VC, G, K1 |
BRD 01 |
BRD 01 |
|
Brdo – stari del |
A |
BRD 02 |
BRD 02 |
OPPN |
Brdo |
SS |
BRD 03 |
BRD 03 |
|
Brdo |
K1, G, O, PC |
BRE 01 |
BRE 01 |
|
Brezje – zgornja
vas |
SK, K1, SS |
BRE 02 |
BRE 02 |
|
Brezje – Sleme |
SS |
BRE 03 |
BRE 03 |
|
Brezje – V
dolini |
SK |
BRE 04 |
BRE 04 |
|
Brezje – Pod
jesenom |
SS |
BRE 05 |
BRE 05 |
|
Brezje |
CU, O, G, PC, A,
OO, K2, K1 |
ČAD 01 |
ČAD 01/1 |
|
Čadovlje – Jamen
vrh |
A |
ČAD 01 |
ČAD 01/2 |
|
Čadovlje – Jamen
vrh |
A, K2, VC |
ČAD 02 |
ČAD 02 |
|
Čadovlje |
VC, G, PC, A,
K1, K2 |
DOL 01 |
DOL 01 |
OPPN |
Dolina –
Dovžanova soteska |
PC, VC, A, PO,
G, K2 |
DOL 02 |
DOL 02 |
OPPN |
Dolina – Pinč |
PC, SP, K1, K2 |
DOL 03 |
DOL 03 |
|
Dolina –
domačija Pr Ukc |
A |
DOL 04 |
DOL 04 |
|
Dolina –
domačija Pr Urh |
A |
DOL 07 |
DOL 07 |
|
Dolina – planina
Ilovica |
K1, A, G |
DOL 08 |
DOL 08 |
|
Dolina |
K1, VC, PC, K2,
A, O, G, OO |
DOL 09 |
DOL 09 |
|
Dolina – Košuta |
OO, G, K1, K2 |
GRH 01 |
GRH 01 |
|
Grahovše –
Slaparska vas |
A |
GRH 02 |
GRH 02 |
OPPN |
Grahovše – Ivje |
SS |
GRH 03 |
GRH 03 |
OPPN |
Grahovše –
peskokop Ivje |
LN |
GRH 04 |
GRH 04 |
|
Grahovše Planina
Javornik |
K1, G, A |
GRH 07 |
GRH 07 |
|
Grahovše |
PC, OO, O, K2,
K1, G, VC, A, ZS |
GRH 08 |
GRH 08 |
|
Grahovše Planina
Mala Poljana |
A, K2 |
GRH 09 |
GRH 09 |
|
Planina Sp.
Konjščica |
A, K1 |
GRH 10 |
GRH 10 |
|
Planina Zg.
Konjščica |
K1 |
GZD 01 |
GZD 01 |
|
Gozd – vas |
A |
GZD 02 |
GZD 02 |
|
Gozd – Pod
Ranjšco |
BT |
GZD 03 |
GZD 03 |
|
Gozd – vzletišče |
ZS, K2 |
GZD 05 |
GZD 05 |
|
Gozd – vplivno
območje |
K2, PC, SP, O,
G, K1, A |
GZD 06 |
GZD 06 |
|
Gozd |
OO, G, PC, K1 |
GZD 07 |
GZD 07 |
|
Gozd – planina
Kriška gora |
A, G, K2 |
HGR 01 |
HGR 01 |
|
Hudi graben –
vas |
SS |
HGR 02 |
HGR 02 |
|
Hudi graben –
drsališče |
ZS |
HGR 03 |
HGR 03 |
|
Hudi graben –
Lešanska planina |
A, K1, G |
HGR 04 |
HGR 04 |
|
Hudi graben |
K2, PC, OO, O,
K1, G, A |
HUD 01 |
HUD 01 |
|
Hudo – vas |
IK, K1, A, PC |
HUD 02 |
HUD 02 |
|
Hudo |
K1, G, A, PC, K2 |
HUŠ 01 |
HUŠ 01 |
|
Hušica |
PC, K1, A, G, K2 |
JED 01 |
JED 01 |
OPPN |
Jelendol –
Bornova graščina |
ZS, A, K2 |
JED 02 |
JED 02 |
|
Jelendol –
Bornovo posestvo |
K2, A, G, ZS,
PC, VC |
JED 03 |
JED 03 |
|
Jelendol –
Bornovo posestvo vplivni območje |
VC, K1, G, PC,
A, K2 |
JED 04 |
JED 04 |
|
Jelendol planina
Zali potok |
G, A, K2 |
JED 06 |
JED 06 |
OPPN |
Jelendol –
peskokop Javorše Lonec |
LN |
JED 07 |
JED 07 |
|
Jelendol –
planina Šija |
A, K2, OO, K1, G |
JED 08 |
JED 08 |
|
Jelendol planina
Pungart |
OO, A, G, K2, K1 |
JED 09 |
JED 09 |
|
Jelendol planina
Tegošče |
A, K1, K2, OO, G |
JED 10 |
JED 10 |
|
Jelendol planina
Dolga njiva |
OO, A, K1, G |
JED 11 |
JED 11 |
|
Jelendol |
A, OO, K2, PC,
G, VC, K1 |
JED 12 |
JED 12 |
|
Jelendol –
Medvodje |
K2, G, PC, BT,
VC, ZS |
KOV 01 |
KOV 01 |
|
Kovor – vas |
ZS, SK |
KOV 02 |
KOV 02 |
|
Kovor – Za
Krajem |
SS |
KOV 03 |
KOV 03 |
|
Kovor –
pokopališče |
ZK |
KOV 04 |
KOV 04 |
|
Kovor – V delih
I |
SS |
KOV 05 |
KOV 05 |
UN |
Kovor – Deponija |
O |
KOV 07 |
KOV 07 |
OPPN |
Kovor – V delih
II |
SS |
KOV 08 |
KOV 08 |
OPPN |
Kovor –
Centralna čistilna naprava |
O |
KOV 09 |
KOV 09 |
OPPN |
Kovor –
Gospodarska cona |
IG |
KOV 10 |
KOV 10 |
|
Kovor |
G, O, K1, T, K2,
PC |
KOV 11 |
KOV 11 |
|
Kovor |
K2, G, PC, K1,
A, VC |
KOV 12 |
KOV 12 |
|
Kovor – kmetija
Šlibar |
BT |
KRŽ 01 |
KRŽ 01 |
|
Križe – šola |
ZS, ZP, CU, PC |
KRŽ 02 |
KRŽ 02 |
|
Križe – Na
Ledinah |
SS, CU, PC |
KRŽ 03 |
KRŽ 03 |
|
Križe –
popkopališče |
ZK, CU |
KRŽ 04 |
KRŽ 04 |
|
Križe – vas |
SK |
KRŽ 05 |
KRŽ 05 |
|
Križe – Snakovo
I |
SS |
KRŽ 06 |
KRŽ 06 |
|
Križe – Snakovo
II |
SK |
KRŽ 07 |
KRŽ 07 |
|
Križe – Snakovo
IIII |
SS |
KRŽ 09 |
KRŽ 09 |
|
Križe – Snakovo
polje |
ZS |
KRŽ 10 |
KRŽ 10 |
OPPN |
Križe – šola |
BC |
KRŽ 11 |
KRŽ 11 |
|
Križe |
K2, G, IK, K1,
PC, O, A |
LEŠ 01 |
LEŠ 01 |
|
Leše – vas |
SK |
LEŠ 02 |
LEŠ 02 |
|
Leše – zgornji
del |
SS |
LEŠ 03 |
LEŠ 03 |
OPPN |
Leše – ob grabnu |
SS |
LEŠ 05 |
LEŠ 05 |
|
Leše |
G, A, PC, K2,
ZK, K1 |
LEŠ 06 |
LEŠ 06 |
|
Leše – tenis |
ZS |
LOK 01 |
LOK 01 |
|
Loka – Loka |
SS |
LOK 03 |
LOK 03 |
|
Loka –
gospodarska cona |
G, IG |
LOK 04 |
LOK 04 |
|
Loka – Brezovo
RTP |
E |
LOK 05 |
LOK 05 |
|
Loka – Brezovo |
IG |
LOK 06 |
LOK 06 |
|
Loka – Brezovo |
PC, SS, K1 |
LOK 07 |
LOK 07 |
|
Loka |
K1, ZS, A, BT,
G, PC, VC |
LOK 08 |
LOK 08 |
OPPN |
Loka –
Gospodarska cona II |
IG |
LOM 01 |
LOM 01 |
|
Lom – Globel |
SS, PC |
LOM 02 |
LOM 02 |
|
Lom – spodnja
vas |
SS |
LOM 03 |
LOM 03 |
|
Lom – zgornja
vas |
ZK, SK |
LOM 04 |
LOM 04 |
|
Lom |
SK |
LOM 05 |
LOM 05 |
|
Lom |
OO, VI, A, G,
VC, K2, SS, PC, K1, E |
NOV 01 |
NOV 01 |
OPPN |
Novake – Senožet |
BT |
NOV 02 |
NOV 02 |
|
Novake |
PC, G, K1, A |
PAL 01 |
PAL 01 |
|
Palovče – vas |
SK, PC |
PAL 02 |
PAL 02 |
OPPN |
Palovče –
počitniško naselja |
G, SP, K2 |
PAL 03 |
PAL 03 |
|
Palovče |
K1, A, ZS, G,
PC, K2 |
POD 01 |
POD 01 |
|
Podljubelj –
Deševo |
SS |
POD 02 |
POD 02 |
|
Podljubelj – Pri
skalah |
K2, SK |
POD 03 |
POD 03 |
|
Podljubelj – pod
Jezernico |
SS |
POD 04 |
POD 04 |
|
Podljubelj – nad
Jezernico |
SK |
POD 05 |
POD 05 |
|
Podljubelj – pod
Krogovnekom |
SS |
POD 06 |
POD 06 |
|
Podljubelj –
kamp |
E, ZS, VC, SS |
POD 07 |
POD 07 |
|
Podljubelj – pri
Žvircu |
SS |
POD 08 |
POD 08 |
|
Podljubelj –
Lajba |
SS |
POD 09 |
POD 09 |
|
Podljubelj –
Koren |
BT |
POD 10 |
POD 10 |
|
Podljubelj –
taborišče |
PO, PC, ZP |
POD 11 |
POD 11 |
|
Podljubelj –
Hospic |
ZP, BT |
POD 12 |
POD 12 |
OPPN |
Ljubelj – Mejni
prehod |
BT |
POD 14 |
POD 14 |
|
Smučišče
Zelenica |
A, G, OO, K2 |
POD 17 |
POD 17 |
OPPN |
Podljubelj –
Reber |
SP, PC, K2 |
POD 18 |
POD 18 |
|
Podljubelj –
Snedic |
SS, VC, IG |
POD 19 |
POD 19 |
OPPN |
Podljubelj –
Geben I |
SS |
POD 20 |
POD 20 |
OPPN |
Podljubelj –
Geben II |
SP |
POD 21 |
POD 21 |
|
Podljubelj –
Ljubelj |
A, G, K2, BT, O,
OO, PC |
POD 24 |
POD 24 |
OPPN |
Podljubelj –
peskokop Kramarjevo |
LN |
POD 26 |
POD 26 |
|
Podljubelj –
planina Kofce |
K2, A, K1, G |
POD 27 |
POD 27 |
|
Podljubelj
planina Korošica |
K1, A, K2, G |
POD 30 |
POD 30 |
|
Podljubelj |
A, PC, OO, G,
K1, ZS, T, IK, VC, K2, BT, SP, E, SS, O, PO |
POD 31 |
POD 31 |
|
Podljubelj |
G, K2, OO |
POD 32 |
POD 32 |
|
Podljubelj –
ribogojnica |
IK |
POP 01 |
POP 01 |
|
Popovo – vas |
SK |
POP 02 |
POP 02 |
OPPN |
Popovo – zahod |
SS |
POP 03 |
POP 03 |
|
Popovo |
K1, O, PC, A, G |
POT 01 |
POT 01 |
|
Potarje –
Lajšarica |
G, SS, SK, PC,
K2 |
POT 02 |
POT 02 |
OPPN |
Potarje – Pod
Strmcem |
SP |
POT 03 |
POT 03 |
OPPN |
Potarje – Strmec |
G, SP, K1 |
POT 04 |
POT 04 |
|
Potarje |
A, PC, K2, G, K1 |
PRI 01 |
PRI 01/1 |
|
Pristava –
Podvasca |
SS |
PRI 01 |
PRI 01/2 |
|
Pristava –
Podvasca |
SS |
PRI 01 |
PRI 01/3 |
|
Pristava –
Podvasca |
SS |
PRI 01 |
PRI 01/4 |
|
Pristava –
Podvasca |
SS |
PRI 02 |
PRI 02 |
|
Pristava – vaško
jedro |
SS |
PRI 03 |
PRI 03 |
|
Pristava |
SS |
PRI 04 |
PRI 04 |
|
Pristava – Mlaka |
SS |
PRI 05 |
PRI 05 |
|
Pristava – Mlaka
gospodarska cona |
IG |
PRI 06 |
PRI 06 |
|
Pristava |
G, PC, A, K1,
VC, K2, E |
PRI 07 |
PRI 07 |
|
Pristava |
G, A, K2, O |
RET 01 |
RET 01 |
|
Retnje –
gospodarska cona |
IG |
RET 02 |
RET 02 |
|
Retnje – Babja
vas |
SS |
RET 03 |
RET 03/1 |
|
Retnje –
vahtnica |
CU |
RET 03 |
RET 03/2 |
|
Retnje –
vahtnica |
PO, PC, CU |
RET 04 |
RET 04 |
|
Retnje –
vahtnica |
SS |
RET 05 |
RET 05 |
|
Retnje – Graben
I |
SS |
RET 07 |
RET 07 |
|
Retnje – ob
polju |
SS |
RET 08 |
RET 08 |
|
Retnje – vas jug |
SK, PC |
RET 09 |
RET 09 |
|
Retnje – Graben
III |
BT |
RET 10 |
RET 10 |
|
Retnje – mlin |
A |
RET 11 |
RET 11 |
|
Retnje |
E, G, PC, K1,
K2, VC, A |
ROČ 01 |
ROČ 01 |
|
Ročevnica – dom
starostnikov |
CU, ZP |
ROČ 02 |
ROČ 02 |
|
Ročevnica –
Ročevnica |
SS |
ROČ 03 |
ROČ 03 |
|
Ročevnica – Na
jasi I |
SS |
ROČ 04 |
ROČ 04 |
|
Ročevnica – Na
jasi II |
SS |
ROČ 06 |
ROČ 06 |
|
Ročevnica –
Blajšnica |
SS |
ROČ 07 |
ROČ 07 |
|
Ročevnica |
A, PC, K2, G, K1 |
ROČ 08 |
ROČ 08 |
OPPN |
Ročevnica – Na
jasi III |
SS |
SEB 01 |
SEB 01 |
|
Sebenje – vas |
SK, K2 |
SEB 02 |
SEB 02 |
|
Sebenje –
Spodnje polje |
SS, PO |
SEB 03 |
SEB 03 |
|
Sebenje – Pod
Vasjo |
SS |
SEB 04 |
SEB 04 |
|
Sebenje –
skakalnice |
BC |
SEB 05 |
SEB 05 |
|
Sebenje |
SS |
SEB 06 |
SEB 06 |
|
Sebenje |
K2, K1, A, G, PC |
SEB 07 |
SEB 07 |
|
Sebenje |
K1 |
SEN 01 |
SEN 01 |
|
Senično – vas |
SK |
SEN 02 |
SEN 02 |
|
Senično – pod
Vetrnem |
SS, ZS |
SEN 03 |
SEN 03 |
|
Senično –
Spodnja gmajna |
SS |
SEN 04 |
SEN 04 |
|
Senično –
Podovnica |
SS |
SEN 05 |
SEN 05 |
|
Senično – kamp |
SS, K2 |
SEN 06 |
SEN 06 |
|
Senično |
G, K2, A, PC,
K1, BT |
SLP 01 |
SLP 01 |
|
Slap – vas |
SK |
SLP 02 |
SLP 02 |
|
Slap – pri
Lepenki |
SS |
SLP 03 |
SLP 03 |
|
Slap – Lepenka |
IG, ZP |
SLP 04 |
SLP 04 |
|
Slap – Polana |
SS |
SLP 05 |
SLP 05 |
|
Slap |
SS |
SLP 06 |
SLP 06 |
|
Slap |
G, K2, O, VC,
PC, K1 |
SVE 01 |
SVE 01 |
|
Spodnje Vetrno –
vas |
SK, PC, K1 |
SVE 03 |
SVE 03 |
|
Spodnje Vetrno |
K2, PC, O, K1, G |
TRŽ 01 |
TRŽ 01/1 |
|
Tržič – Mestno
jedro |
CU |
TRŽ 01 |
TRŽ 01/2 |
|
Tržič – TIKO |
CU |
TRŽ 01 |
TRŽ 01/3 |
|
Tržič – Peko PUR |
CU |
TRŽ 02 |
TRŽ 02 |
|
Tržič – šola |
CU |
TRŽ 03 |
TRŽ 03 |
|
Tržič – Grad
Neuhaus |
ZP, CU |
TRŽ 04 |
TRŽ 04 |
|
Tržič – Kajtan |
CU |
TRŽ 05 |
TRŽ 05 |
|
Tržič –
pokopališče |
ZK |
TRŽ 06 |
TRŽ 06 |
|
Tržič – Kovar |
SS |
TRŽ 07 |
TRŽ 07 |
|
Tržič – za Krtom |
K2, SS |
TRŽ 08 |
TRŽ 08 |
|
Tržič – Virje |
SS |
TRŽ 09 |
TRŽ 09 |
|
Tržič – Hraste |
SS |
TRŽ 10 |
TRŽ 10 |
|
Tržič – Balos/
zdravstveni dom |
ZP, CU |
TRŽ 11 |
TRŽ 11 |
OPPN |
Tržič – BPT |
CU |
TRŽ 12 |
TRŽ 12 |
|
Tržič –
Cankarjeva |
CU |
TRŽ 13 |
TRŽ 13 |
|
Tržič – na
Blekah |
E, IG, G, SS |
TRŽ 14 |
TRŽ 14 |
|
Tržič – za
Fužinami |
SS |
TRŽ 15 |
TRŽ 15 |
|
Tržič – Zali
rovt |
SS, PC |
TRŽ 16 |
TRŽ 16 |
|
Tržič – Preska |
SS |
TRŽ 17 |
TRŽ 17 |
|
Tržič – Ravne |
SS |
TRŽ 18 |
TRŽ 18 |
|
Tržič – Čegeljše |
SS, K2 |
TRŽ 19 |
TRŽ 19 |
OPPN |
Tržič – Cimper |
SS |
TRŽ 20 |
TRŽ 20 |
OPPN |
Tržič – Za
Farovžem |
K2, SP, PC, G |
TRŽ 21 |
TRŽ 21 |
|
Tržič – Maršalat |
SS |
TRŽ 22 |
TRŽ 22 |
|
Tržič – plaz
Preska |
N |
TRŽ 23 |
TRŽ 23 |
OPPN |
Tržič – Severni
priključek |
PC |
TRŽ 25 |
TRŽ 25 |
|
Tržič – za
Virjem Hraste |
ZS |
TRŽ 26 |
TRŽ 26 |
|
Tržič – za
Virjem |
SS, ZP |
TRŽ 27 |
TRŽ 27 |
|
Tržič – za
Virjem Hraste |
SS |
TRŽ 28 |
TRŽ 28 |
|
Tržič – za
Virjem Hraste |
SS, O |
TRŽ 29 |
TRŽ 29 |
|
Tržič – Preska |
SS |
TRŽ 30 |
TRŽ 30 |
|
Tržič – Preska |
SS |
TRŽ 31 |
TRŽ 31 |
|
Tržič – delavsko
naselje Preska |
SS |
TRŽ 32 |
TRŽ 32 |
|
Tržič – Preska
bloki |
SS |
TRŽ 33 |
TRŽ 33 |
|
Tržič – Preska |
SS |
TRŽ 34 |
TRŽ 34 |
|
Tržič – Preska |
SS |
TRŽ 35 |
TRŽ 35 |
|
Tržič |
PC, OO, O, VC,
K2, A, CU, G |
TRŽ 36 |
TRŽ 36 |
|
Tržič |
G, K1, K2, PC,
VC, O, A |
VAD 01 |
VAD 01 |
|
Vadiče – vas |
A |
VAD 02 |
VAD 02 |
|
Vadiče |
A, K1, K2, G, PC |
VIS 01 |
VIS 01 |
|
Visoče – vas |
A |
VIS 02 |
VIS 02 |
|
Visoče – Motane |
SS |
VIS 04 |
VIS 04 |
|
Visoče |
G, PC, K1, K2 |
ZGV 01 |
ZGV 01 |
|
Zgornje Vetrno –
vas |
SK, SS |
ZGV 02 |
ZGV 02 |
|
Zgornje Vetrno |
G, K1, PC, O |
ZGV 03 |
ZGV 03 |
|
Zgornje Vetrno |
G, K1 |
ZVI 01 |
ZVI 01 |
|
Zvirče – vas |
SS, PO |
ZVI 02 |
ZVI 02 |
|
Zvirče |
K2, VC, G, E, A,
K1, PC |
ŽGV 01 |
ŽGV 01 |
|
Žiganja vas – Na
travnikih |
SK |
ŽGV 02 |
ŽGV 02 |
|
Žiganja vas – Na
platičih |
SS |
ŽGV 03 |
ŽGV 03 |
|
Žiganja vas – V
novinah |
SS |
ŽGV 04 |
ŽGV 04 |
|
Žiganja vas |
G, PC, A, O, K1,
K2 |
ŽGV 05 |
ŽGV 05 |
|
Žiganja vas |
ZS, A, K2, PC,
G, K1 |
|
3.3 Dopustna izraba
prostora |
|
43. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
(1) Za stavbe splošnega družbenega pomena v
območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne
namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin
prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) se
zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo
posamezno področje dejavnosti. |
(2) V območjih kulturne dediščine se ohranja
faktor zazidanosti dejanskega stanja. |
|
3.4. Prostorski
izvedbeni pogoji |
|
44. člen |
|
(PIP glede namembnosti in
vrste posegov v prostor) |
|
(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka
dovoljene: |
– gradnje (novogradnje, rekonstrukcije in
odstranitve objektov) in drugi posegi v prostor, razen, če ni za
posamezno EUP določeno drugače, |
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih
stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z
dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP in dejavnostmi, ki ne
povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter
nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Izven stavbnih
zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje, |
– vzdrževanje objektov. |
(2) Gradnje: |
– Gradnje so dovoljene za tiste objekte,
katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo
ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, ki je določena za EUP, v kateri se
bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi vplivi na okolje v okvirih
s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. |
– Gradnje novih zahtevnih, manj zahtevnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov so dovoljene skladnos področnimi
predpisile na stavbnih zemljiščih. Za potrebe kmetijskega gospodarstva
se lahko na kmetijskih površinah postavijo le s tem odlokom in področnim
predpisom določeni kmetijski enostavni in nezahtevni objekti. |
– V primeru obstoječega objekta ali ureditve,
ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno
določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo
dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni
dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji. |
– Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena
gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo. |
– Za obstoječa degradirana območja in za
obstoječe objekte, ki imajo neprimerno dejavnost glede na določeno
namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje
zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe
sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na
obstoječi lokaciji. |
– Gradnje novih objektov na območjih kulturne
dediščine, vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter
odstranitvijo obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine,
so dopustne le, če so v ta namen predhodno pridobljeni kulturno
varstveni pogoji in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne
dediščine. |
– Postavitev bivalnih kontejnerjev, premičnih
objektov, kioskov, tipskih in drugih objektov in naprav, ki ne sodijo
med objekte, je dovoljena le na stavbnih zemljiščih. |
– Na obstoječih zakonito zgrajenih objektih
razpršene gradnje, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena
gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v prostoru),
so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave
za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je v izdanih
dovoljenjih s področja graditve opredeljeno kot gradbena parcela. |
– Za vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak
v skladu s predpisi o urejanju prostora predstavljajo druge posege in
ureditve, s katerimi se spreminja prostor, kot so agrarne operacije,
melioracije, krčitve gozda, prostori za skladiščenje lesa, velja, da
morajo biti posegi načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod
varstvenimi režimi, je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojne
službe. |
(3) Nelegalni in opuščeni peskokopi, se
ustrezno zaščitijo ter prepustijo nadaljnji samo sanaciji in
rekultivaciji, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali,
ter sanacija krajinskih kvalitet prostora. |
|
45. člen |
|
(dopustni objekti, naprave
in ureditve gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa
drugače, so na celotnem območju OPN Tržič dopustni: |
– objekti, vodi in naprave vodovodnega
omrežja; |
– objekti, vodi in naprave kanalizacijskega
omrežja; |
– objekti, vodi in naprave distribucijskega
inprenosnega plinovodnega omrežja; |
– objekti, vodi in naprave vročevodnega
omrežja; |
– omrežje javne razsvetljave; |
– podzemno elektroenergetsko in
komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in
razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj,
nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v
primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju; |
– zbiralnice za odpadke; |
– vsi objekti, vodi in naprave okoljske,
energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v
notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi; |
– podzemne garaže (garaže in kleti) na
območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakšnem obsegu to
dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov,
zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; |
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v
naravnih in drugih nesrečah; |
– zaklonišča na območju stavbnih zemljišč; |
– naprave za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
– pločniki, podhodi in nadhodi za pešce,
pešpoti; |
– avtobusna postajališča; |
– kolesarske steze, dostopne ceste do
objektov; |
– brvi in mostovi; |
– vodnogospodarske ureditve, vodna
infrastruktura; |
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin
(ureditev zelenih površin, parkov, drevoredov in zelenic, trgov, površin
za pešce); |
– urejanje in vzdrževanje otroških in drugih
javnih igrišč, ter igrišča za športe na prostem in večnamenska igrišča; |
– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje
zunanjih dvigal na obstoječih objektih); |
– vzdrževanje in urejanje cest; |
– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin
parkirnih površin na stavbnih zemljiščih, če služijo osnovni namembnosti
območja, |
– namakalni sistemi s pripadajočo
infrastrukturo. |
|
46. člen |
|
(vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen) |
|
(1) V vseh EUP je dovoljena gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s pogoji tega odloka, razen
če ni za posamezno EUP prepovedana ali omejena le na določeno vrsto
objekta. |
(2) Enostavni objekti ne smejo imeti
samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač
pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke na stavbni parceli,
razen kmetijsko-gozdarskih objektov (rastlinjak in hlev), ki služijo
namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva in objekti za
spremljanje stanja okolja. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne
stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek,
drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa, zimski vrt, vetrolov)
se lahko gradijo na gradbeni parceli stavbe, ki pripada obstoječemu
objektu in v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč. |
(4) Če ta odlok ali drug predpis ne
določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni priključki na
objekte GJI in daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti, ki
so potrebni za normalno funkcioniranje EUP oziroma potekajo čez EUP. |
(5) Baznih postaj, namenjenih javnim
telekomunikacijskim storitvam in antenskih stolpov, ni dopustno
postavljati v območjih stanovanj, v območjih razpršene poselitve,
območjih centralnih dejavnosti, v posebnih območjih, območjih
površinskih voda in v območjih zelenih površin. V območjih kmetijskih in
gozdnih zemljišč (K1, K2 in G) se lahko postavljajo le ob prometnicah in
na ne izpostavljenih lokacijah. Na zemljiščih in objektih, ki so
varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanje
narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne
dediščine in ohranjanje narave. Postavljanje stolpov oziroma drogov za
bazne postaje mobilne telefonije v prostorske dominante, kot so npr.
cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. |
(6) Če ta odlok ali drug predpis ne določata
drugače, so na celotnem območju občine dopustni objekti za spremljanje
stanja okolja. |
(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati
na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti
motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se
zadržujejo ljudje. |
(8) Začasni objekti, namenjeni sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam (oder, pokrit prireditveni prostor,
gostinski vrt, tribuna, stojnica, šotor ipd.) se lahko postavijo na
zemljiščih, ki so prometno dostopna in omogočajo uporabo obstoječih
priključkov gospodarske javne infrastrukture. Postavi se jih lahko v
središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični, gostinski ali
trgovski dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne
prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na
javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. |
Začasni objekt, namenjen sezonski turistični
ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt,
namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za
več kot trideset dni. |
– Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti
sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane
površine. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente
opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred
soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve. |
– Začasni gostinski objekti na javnih
površinah se postavljajo na podlagi posebnih predpisov, ki urejajo
stvarno premoženje občine in države. |
– Montažni začasni objekti in kioski morajo
biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi oziroma skladno s
Katalogom opreme javnega prostora, locirani stran od javnih prometnih
površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se
lahko postavijo le za določen čas in na lokacijah, ki jih določi lokalna
skupnost. |
– Začasni enostavni objekti za skladiščenje
nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje
skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko
postavi na posestno mejo. |
(9) Nezahtevni in enostavni objekti iz 3.
točke tega člena, pomožni kmetijsko gozdarki objekti, objekti za rejo
živali in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost morajo
biti glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenotene
z osnovno stavbo in morajo slediti tipologiji osnovne stavbe oziroma
pogojem za oblikovanje osnovnih objektov, ki so določeni v območjih
posamezne podrobnejše namenske rabe. Vsi objekti so v enoetažni izvedbi,
brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in strešnih
okenskih odprtin. Objekti morajo biti podolgovate oblike, strehe
simetrične dvokapnice, enakega naklona in barve kot streha osnovne
stavbe. V EUP, kjer to dopuščajo PPIP se nadstreški lahko izvedejo tudi
z ravno streho. Usmeritve za posamezne za objekte so navedene v Katalogu
pomožnih objektov, ki je priloga tega odloka. |
(10) V primeru, da je enostavni ali
nezahtevni objekt predviden kot prizidek k matičnemu, se oblikovanje
poenoti z matičnim objektom, streha nad njim pa je podaljšek obstoječe
strešine z istim naklonom kot matična strešina ali ravna streha. Ravna
streha je lahko izvedena tudi kot zelena streha, ki jo pokriva zemljina
poraščena z vegetacijo. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti. |
(11) črtana. |
(12) Na območju občine se lahko na
kmetijskih in gozdnih zemljiščih postavijo nezahtevni in enostavni
objekti. Vrste in velikost objektov ter pogoji gradnje objektov na
kmetijskih zemljiščih so opredeljeni v 65. členu tega odloka, na gozdnih
zemljiščih pa v 66. členu tega odloka. |
(12a) Izven stavbnih zemljišč je dovoljena
postavitev čebelnjakov skladno s področnim predpisom ob predhodni
pridobitvi pozitivnega mnenja pristojne kmetijsko svetovalne službe. |
(13) Na območjih kulturnih krajin EŠD 28960
Leše pri Tržiču in EŠD 28950 Hudo pri Tržiču je dovoljena le gradnja
avtohtonih enostavnih in nezahtevnih objektov. |
(14) Spominska obeležja se izvedejo v
naravnem lesu ali kamnu iz neposredne okolice (lokalni materiali). |
(15) Objekti za oglaševanje |
Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno
postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju
ter ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
a) Objektov in naprav za oglaševanje ni
dopustno postavljati na: |
– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna
vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne
dediščine, |
– fasadah objektov, razen oglaševalski napisi
za lastne potrebe, |
– drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih,
kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke, |
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah,
trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine, |
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na
značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta, |
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega
gospodarstva, |
– cestnih priključkih, |
– površinah, ki služijo kot interventne poti, |
– kmetijskih in gozdnih zemljiščih. |
b) Signalizacija, reklamne, obvestilne in
usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj
označenega naselja in na način, ki ga predpisuje lokalna skupnost. |
c) Oglaševanje na kmetijsko-gozdarskih
objektih ter kmetijskih in gozdnih zemljiščih ni dovoljeno. |
č) Postavitev novih dodatnih reklamnih
panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega
oglaševanja vseh velikosti in oblik na območju občine ni dovoljeno. |
d) Za celotno območje je potrebno v roku 24
mesecev po sprejetju OPN, določiti sistem in pogoje za oblikovanje
oglaševalnih, obvestilnih in usmerjevalnih tabel. Na območjih dediščine
so dovoljene le usmerjevalne table izdelane v skladu s celostno podobo
za posamezna območja. |
(16) Enostavnih in nezahtevnih objektov ni
mogoče graditi na zemljiščih večstanovanjskih objektov, na skupnih
funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se
bodo urejala z OPPN, razen opreme javnega prostora in GJI ali če je v
posamezni EUP dovoljeno. |
(17) Urbana oprema: Javne površine se
opremljajo z opremo, ki je skladna z usmeritvami iz Kataloga opreme
javnega prostora v Občini Tržič, usklajenim s pristojnim organom za
varstvo kulturne dediščine. Rok za izdelavo Kataloga je 12 mesecev po
sprejetju OPN. V vmesnem času je dovoljena postavitev začasne, po vzoru
obstoječih kvalitetnih elementov urbane opreme. |
(18) Ograje: oblikovanje ograj se izvaja
skladno z usmeritvami iz Kataloga pomožnih objektov. |
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva
tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se
postavljajo žive meje (zasaditve z avtohtonimi grmovnicami), lesene
ograje (plotovi, vereje ali lese) ali kombinacija žive meje z leso.
Zidovi in druge masivne ograje niso dovoljene. Obstoječi kamniti zidovi
– grajeni suhozidi na območju dediščine (cerkva in pokopališč) se
ohranjajo in obnavljajo. |
– Višine ograj ne smejo presegati 1,2 m, kar
ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. |
– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo
proti parceli za gradnjo in ne proti dovozni cesti. V križiščih ograje
ne smejo ovirati preglednega trikotnika cestišča, oziroma je za njihovo
postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih
zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu z zakonskimi in podzakonskimi
predpisi ter za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami in varstva voda. |
– Odmik ograje od sosednje parcele je
minimalno 0,5 m. Ograja je lahko postavljena tudi na posestno mejo ob
pisnem soglasju lastnika oziroma lastnikov sosednjega zemljišča. |
– Odmik ograj od zemljišč javnih cest je
najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. |
(19) Oporni zid |
Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni
zidovi odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni
na parceli h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih
zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne
sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik opornih zidov od
zemljišč javnih cest je najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste
soglaša z manjšim odmikom. |
|
3.4.1. Prostorski izvedbeni
pogoji za posamezna območja namenske rabe |
|
47. člen |
|
(območja za stanovanja brez
ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS)) |
|
(1) Območja eno- in dvostanovanjskih stavb
(SS) so namenjena bivanju z eno- ali največ dvema stanovanjskima enotama
v posameznem objektu in dopolnilnim oblikam dela na domu. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– stanovanja, |
– delo na domu brez prekomernih vplivov na
stanovanjsko okolje (ne povzročijo večjih vplivov kot bivanje samo, se
odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro in delo s
strankami), |
– primarne dejavnosti, kot dopolnilne
dejavnosti obstoječih kmetijskih gospodarstev, |
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne
dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih
vplivov na stanovanjsko okolje, |
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne
dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, |
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne
vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 150 m2. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, |
– ponovne gradnje in odstranitve objektov, |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov, |
– infrastrukture ureditve in |
– urejanje javnih površin. |
c) Velikost stanovanjskih objektov: |
– tloris podolgovat z razmerjem stranic
najmanj 1:1,4 ali več; Tloris je lahko tudi lomljen (v obliki črke L). |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe
le K+P+M. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
– Pri pritličnih objektih je pritličje pri
vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo
pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih
objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m. |
– Višina novega objekta mora biti prilagojena
višinam sosednjih stanovanjskih objektov, nadzidava objekta se lahko
izvede le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. |
– Pri določanju višine stavb je potrebno
poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja (znotraj tangirane EUP). |
d) Oblikovanje stanovanjskih objektov: |
– Streha: naklon strešin 38°-45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V
primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek
obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. |
– Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi
okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami. Frčade na eni strehi morajo
biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične
strešine. |
– Možna je izvedba čopov v matični strešini. |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se
obdelajo enotno v naravni barvi lesa. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo in podobno). |
e) Parcelacija: |
– oblika parcel mora slediti predvsem
terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov
in ureditvi parkirišč; |
– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je
potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma
za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca
lahko tudi bližje. |
(2) Območja večstanovanjskih stavb (SS) so
namenjena stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– dopustne so večstanovanjske stavbe,
namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim, kot so: garažne
stavbe, otroška in druga javna igrišča, |
– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne
tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti, |
– trgovske in gostinske dejavnosti so
dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da
ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta, |
– dopustni so nezahtevni in enostavni
objekti: kot so drvarnica, nadstrešnica za osebna vozila, kolesarnica,
oprema javnega prostora, zimski vrt, vetrolov, ograja, podporni zid,
mala komunalna čistilna naprava, parkirišče, pomožni komunalni objekti. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– gradnja in ureditev zunanjih in
hortikulturnih površin, |
– spremembe namembnosti, |
– ponovne gradnje zakonito zgrajenih
objektov, delitev in združevanje stanovanj, |
– dozidave vhodov so dopustne za skupne
potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za
smeti ali kolesarnica ipd.), |
– dozidave so dovoljene za potrebe izgradnje
dvigal, |
– zasteklitve balkonov, postavitev senčil in
klima naprav se izvedejo po enotnem projektu za celotno zgradbo, |
– nadzidava je dovoljena le v primeru
sanacije strehe in mora biti izvedena za celoten objekt ali za oblikovno
zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče), |
– garaže so dopustne le pod nivojem terena
tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine, |
– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne,
energetske in druge gospodarske infrastrukture. |
c) Velikost večstanovanjskih objektov: |
– Tloris podolgovat z razmerjem stranic
najmanj 1:1,4. |
– Ponovne gradnje so dopustne v obstoječih
tlorisnih in višinskih gabaritih. |
– Višinski gabarit novogradenj K+P+2+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini je
lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe
le K+P+1+M. V primeru, da je objekt krit z ravno streho, je višinski
gabarit K+P+2. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
d) Oblikovanje večstanovanjskih objektov: |
– Gradnje morajo biti skladne z okolico tako,
da ne izstopajo po višini in stavbni masi. |
– Oblikovanje dozidanega vhoda oziroma
nadzidane podstrehe se mora skladati z oblikovanjem objekta kot celote. |
– Balkonske ograje in stavbno pohištvo morajo
biti enotni in skladni za celoten objekt oziroma celoten niz objektov. |
– Zapiranje balkonov je dopustno pod pogojem,
da se izvede za celoten objekt enotno in sočasno. |
– Pri vzdrževanju objekta je treba zagotoviti
in ohraniti prvotne kakovostne fasadne elemente. |
– Pri izvedbi vzdrževalnih del (zamenjava
stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali
drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe, se
vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in
skladno podobo objekta. |
– Za objekte, ki so varovani s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z
vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine. |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. |
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri.
Streha je lahko tudi ravna. Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov, v primeru ravnih streh je dopusta izvedba zelene
strehe, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Dovoljeno je
odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami.
Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
(3) Objekti za druge dejavnosti: |
a) Velikost in oblikovanje objektov za druge
dejavnosti: |
– Gospodarski objekti in druge stavbe so
lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali
gospodarskim poslopjem. |
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v
razmerju stranic 1:1,4 ali več, strmejših delih mora biti sleme
vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo
rušiti razmerij. |
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina)
je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi
slopi in lesenimi polnili. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini je
lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe
le K+P+M. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
– Objekti po bruto tlorisni površini in
volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se
gradijo. |
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s
čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona
naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino
sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo
kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v
videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi
okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Najvišji del frčade ne sme biti
višji od slemena osnovne strehe. |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu in posamezni deli v kamnu
lomljencu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi
lesa. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo). |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede
izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več
pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim
tlorisom: |
Določba glede izpolnjevanja pogoja
predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s
podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica
podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so
podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici,
morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več. |
Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano
razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem
razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi
tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr.
prizidki. |
|
48. člen |
|
(območja podeželskega
naselja (SK)) |
|
Območja podeželskega naselja (SK) so
namenjena za potrebe kmetijskih gospodarstev, bivanja in dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– primarne dejavnosti; |
– stanovanja; |
– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni
poklici; |
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne
vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m2. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov, odstranitve objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov; |
– infrastrukturne ureditve; |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost stanovanjskih objektov: |
– Tloris podolgovat z razmerjem stranic
najmanj 1:1,4 ali več. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe
le K+P+M. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
– Višinski gabarit na območjih kulturne
dediščine je lahko le K+P+M. |
– Pri pritličnih objektih je pritličje pri
vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo
pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih
objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m. |
d) Oblikovanje stanovanjskih objektov: |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Ograje balkonov ali gankov morajo biti
izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. |
– Fasadne odprtine naj bodo pokončne,
simetrične, razporejene osno v rastru polno/prazno. |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se
obdelajo enotno v naravni barvi lesa. |
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V
primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek
obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljeno je
odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami.
Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z
ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo). |
e) Velikost in oblikovanje objektov za
primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti: |
– Gospodarski objekti in druge stavbe so
lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali
gospodarskim poslopjem. |
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v
razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših terenih mora biti sleme
vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo
rušiti razmerij. |
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina)
je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi
slopi in lesenimi polnili. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden (K+P+M). |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
– Objekti po bruto tlorisni površini in
volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se
gradijo. |
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s
čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona
naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino
sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo
kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v
videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi
okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami, frčade na eni strehi morajo
biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične
strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. |
– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v
svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z
vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa. |
f) Parcelacija: |
– Oblika parcel mora slediti predvsem
terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov
in ureditvi parkirišč. |
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je
potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma
za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca
lahko tudi bližje. |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede
izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več
pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim
tlorisom: |
Določba glede izpolnjevanja pogoja
predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s
podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica
podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so
podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici,
morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več. |
Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano
razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem
razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi
tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr.
prizidki. |
|
49. člen |
|
(območja stanovanj za
posebne namene (SP)) |
|
(1) Območja počitniških hiš (SP) so namenjena
začasnemu bivanju: |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– začasno bivanje in turistične nastanitve, |
– stanovanja le v že obstoječih stanovanjskih
objektih. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov, |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
in odstranitve objektov, |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov
za potrebe turističnih dejavnosti, |
– sprememba namembnosti obstoječih objektov v
stanovanjske objekte ni dovoljena, |
– postavitev enostavnih objektov, in sicer:
drvarnica, nadstrešek in lopa, vendar le en objekt do površine 20 m2 in
ograje, |
– infrastrukturne ureditve, |
– urejanje javnih površin. |
a) Velikost objektov: |
– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic
najmanj 1:1,4 ali več, do največ neto površine 50 m2 na
etažo. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet
mora biti delno ali celoti vkopana, višina kolenčnega zidu je max. 1,0
m. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
b) Oblikovanje objektov: |
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V
primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek
obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljene
strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Sleme frčad mora
biti nižje od slemena matične strešine. Možna je izvedba čopov v matični
strešini z naklonom 45°. Ravne strehe niso dovoljene. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, trikotno oblikovana okna in
preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti
izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. |
– Fasadne odprtine naj bodo pokončne,
simetrične, razporejene osno v rastru polno/prazno. |
– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele
barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v
kombinaciji omet in les; vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem
kamnu. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). |
e) Parcelacija: |
– Oblika parcel mora slediti predvsem
terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov
in ureditvi parkirišč. |
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je
potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma
za višino drevnin.s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca
lahko tudi bližje. |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede
izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več
pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim
tlorisom: |
Določba glede izpolnjevanja pogoja
predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s
podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica
podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so
podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici,
morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več. |
Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano
razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem
razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi
tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr.
prizidki. |
|
50. člen |
|
(območja razpršene
poselitve (A)) |
|
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– primarne dejavnosti; |
– stanovanja; |
– planinske, lovske, gozdarske koče,
planšarije in pastirski stanovi; |
– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni
poklici; |
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne
vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m2. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov, odstranitve objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov; |
– infrastrukturne ureditve; |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost stanovanjskih objektov: |
– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic
najmanj 1:1,4 ali več. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe
le K+P+M. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
– Pri pritličnih objektih je pritličje pri
vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo
pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih
objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m. |
d) Oblikovanje stanovanjskih objektov: |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Ograje balkonov ali gankov morajo biti
izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. |
– Fasadne odprtine naj bodo pokončne,
simetrične, razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno. |
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V
primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek
obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljeno je
odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami.
Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z
ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov, |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se
obdelajo enotno v naravni barvi lesa. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). |
e) Velikost in oblikovanje objektov za
primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti: |
– Gospodarski objekti in druge stavbe so
lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali
gospodarskim poslopjem. |
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v
razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme
vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo
rušiti razmerij. |
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina)
je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi
slopi in lesenimi polnili. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe
le K+P+M. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
– Objekti po bruto tlorisni površini in
volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se
gradijo. |
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s
čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona
naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino
sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo
kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v
videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi
okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od
slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. |
– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v
svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z
vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa. |
f) Parcelacija: |
– Oblika parcel mora slediti predvsem
terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov
in ureditvi parkirišč. |
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je
potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma
za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca
lahko tudi bližje. |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede
izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več
pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim
tlorisom: |
Določba glede izpolnjevanja pogoja
predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s
podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica
podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so
podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici,
morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več. |
Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano
razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem
razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi
tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr.
prizidki. |
|
51. člen |
|
(objekti razpršene
gradnje) |
|
Razpršena gradnja, zemljišče pod stavbo izven
območij stavbnih zemljišč. |
a) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene
gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni: |
– vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna
dela; |
– rekonstrukcija skladno z gradbenim
dovoljenjem; |
– dozidave so dopustne v primeru izboljšave
funkcionalne zasnove (dopustno enkratno povečanje zazidane površine
objekta do 20 %); |
– komunalna in oblikovna sanacija objektov; |
– pomožne objekte za lastne potrebe in ograje
je dopustno graditi na stavbnem zemljišču, ki je bilo določeno z
gradbenim dovoljenjem za objekt; |
– odstranitve objektov; |
– opuščeni objekti vojaških postojank se
lahko namenijo za potrebe planinskih koč ali zavetišč in za potrebe
lovskih ali gozdarskih koč. |
b) Oblikovanje: |
– pogoji oblikovanja objektov so enaki
pogojem iz ureditvenih območij razpršene poselitve – A. |
|
52. člen |
|
(osrednja območja
centralnih dejavnosti (CU)) |
|
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– stanovanja, |
– terciarne in kvartarne dejavnosti, |
– proizvodne dejavnosti, ki se odvijajo v
zaprtih prostorih in prekomerno ne vplivajo na okolje. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov in odstranitev objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov; |
– ureditve infrastrukture; |
– vodnogospodarske ureditve; |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov: |
– Objekti po velikosti ne smejo presegati
obstoječih objektov v neposredni bližini, v območju starega mestnega
jedra se prilagajajo gabaritom obstoječih objektov. |
– V mestnem jedru se porušeni objekti
nadomestijo z objekti enake višine, sicer pa je dovoljena višina največ
P+1+M, višina kolenčnega zidu je največ 1,0 m. Klet ni dovoljena, razen
v primeru, da je bil objekt, ki se nadomešča, podkleten. |
d) Oblikovanje objektov: |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor,
naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade. |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se
obdelajo enotno in sicer v naravni barvi lesa. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri.
Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi
frčadami. Za objekte terciarnih, kvartarnih in proizvodnih dejavnosti je
naklon strehe lahko tudi manjši. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). |
e) Parcelacija: |
– oblika parcel mora slediti predvsem
terenskim zahtevam, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno
infrastrukturo na način najbližjih priključkov, ureditvi parkirišč in
zelenih površin. |
|
53. člen |
|
(območja proizvodnih
dejavnosti (IG)) |
|
Območja proizvodnih dejavnosti so pretežno
namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– servisne in storitvene dejavnosti, |
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi, |
– skladiščenje, |
– za potrebe prometa. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih
enotah parkovne in druge zelene površine; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov in odstranitev objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov; |
– ureditve infrastrukture (prometno,
komunalno, komunikacijsko in energetsko omrežje in naprave in okoljska
infrastruktura); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov: |
– Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora
upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke
pogoje in omejitve. |
– Višina: vertikalni gabarit gradenj
proizvodnih objektov mora upoštevati višinski gabarit obstoječe gradbene
strukture. Maksimalna dovoljena višina proizvodnih stavb na območjih, ki
so predvidena za izgradnjo gospodarskih con, je 10, m nad koto urejenega
terena, razen na objektih ali delih objekta, kjer je zaradi
specifičnosti tehnološkega procesa potrebna večja višina. |
– V območjih kulturne dediščine višina
objektov ne sme presegati višine obstoječih objektov. |
d) Oblikovanje objektov: |
– Pri oblikovanju je potrebno upoštevati
prostorske dominante. |
– Oblikovanje fasad naj sledi sodobni
tehnologiji s poudarkom na enostavnejši členitvi fasad, z uporabo lesa,
stekla, kovine in naravnega kamna. Dovoljeni so manjši barvni poudarki. |
– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor,
naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade. |
– Streha: dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice, sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
lomljenega tlorisa, v naklonu od 38°–45°. Pri objektih večjih dimenzij
se lahko izvede ravna ali enokapna streha majhnega naklona; v obeh
primerih se fasada dvigne nad nivo strešin oziroma se fasada zaključi z
robnim vencem. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Usmeritve druge, tretje in četrte alineje
ne veljajo za objekte in območja kulturne dediščine. Za območja se
upoštevajo pogoji oziroma smernice službe pristojne za varstvo kulturne
dediščine. |
|
54. člen |
|
(območja proizvodnih
dejavnosti – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)) |
|
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– kmetijske dejavnosti, |
– spremljajoče dejavnosti: trgovina in
skladiščenje. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov in odstranitev objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov; |
– ureditve infrastrukture (prometno,
komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze
in okoljska infrastruktura); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost in oblikovanje objektov: |
– Gospodarski objekti in druge stavbe so
lahko samostojni ali prizidani k obstoječim gospodarskim poslopjem. |
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v
razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših terenih mora biti sleme
vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo
rušiti razmerij. |
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina)
je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi
slopi in lesenimi polnili. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s
čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona
naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino
sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo
kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v
videzu majhnih strešnikov. |
– Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi
okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami, frčade na eni strehi morajo
biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične
strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede
izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več
pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim
tlorisom: |
Določba glede izpolnjevanja pogoja
predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s
podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica
podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so
podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici,
morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več. |
Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano
razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem
razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi
tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr.
prizidki. |
|
55. člen |
|
(območja športnih centrov
(BC)) |
|
Športni centri so športne površine in
objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.
Posebna območja so namenjena pretežno športnim, rekreacijskim,
zabaviščnim, prireditvenim in podobnim dejavnostim. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti za potrebe območja, |
– športne, rekreacijske, zabaviščne,
prireditvene in podobne dejavnosti. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov in odstranitev objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov; |
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno
in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in
okoljska infrastruktura); |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov se mora prilagajati
obstoječim objektom v neposredni bližini, za območja in objekte kulturne
dediščine veljajo posebne usmeritve službe pristojne za varstvo kulturne
dediščine. |
d) Oblikovanje objektov: |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se
obdelajo enotno v naravni barvi lesa. Fasade stavb, ki mejijo na javni
prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade. |
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri,
dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni. Pri objektih večjih
dimenzij se lahko izvede ravna ali enokapna streha majhnega naklona; v
obeh primerih se fasada dvigne nad nivo strešin oziroma se fasada
zaključi z robnim vencem. Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). |
e) Parcelacija: |
– Oblika parcel mora slediti predvsem
terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov
in ureditvi parkirišč. |
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je
potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma
za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca
lahko tudi bližje. |
|
56. člen |
|
(območja za turizem (BT)) |
|
Površine za turizem, ki so namenjena hotelom,
bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in namestitev. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti za potrebe območja; |
– športne, rekreacijske, zabaviščne,
prireditvene in podobne dejavnosti. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov in odstranitev objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov; |
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno
in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in
okoljska infrastruktura); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov: |
– Objekt nastanitvene dejavnosti po velikosti
ne sme presegati obstoječih objektov v neposredni bližini. |
– Tloris podolgovat z razmerjem stranic
najmanj 1:1,4 ali več. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe
le K+P+M. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
d) Oblikovanje objektov: |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor,
naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade. |
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali
svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade
niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena.
Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se
obdelajo enotno v naravni barvi lesa. |
– Streha: naklon strešin 38°-45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri,
dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi
frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba
čopov v matični strešini. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Pri gradnji objektov naj se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). |
e) Parcelacija: |
– Oblika parcel mora slediti predvsem
terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti
priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov
in ureditvi parkirišč. |
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je
potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma
za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca
lahko tudi bližje. |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede
izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več
pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim
tlorisom: |
Določba glede izpolnjevanja pogoja
predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s
podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica
podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so
podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici,
morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več. |
Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano
razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem
razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi
tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr.
prizidki. |
|
57. člen |
|
(območja za oddih, šport,
rekreacijo (ZS)) |
|
Območja zelenih površin, ki so namenjena
preživljanju prostega časa, predvsem oddihu, športu in rekreaciji na
prostem. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– šport in rekreacija; |
– kampiranje; |
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni
namembnosti območja in sicer brez nastanitvenih kapacitet, če v posebnih
določbah ni opredeljeno drugače. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov in odstranitev objektov; |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v
dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo; |
– dovoljena je le izgradnja igrišč za potrebe
športov in rekreacije, ki se izvajajo na prostem; |
– ureditev kampa; |
– ureditev otroških igrišč; |
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno
in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in
okoljska infrastruktura); |
– vodnogospodarske ureditve; |
– ureditve javnih površin. |
c) Pogoji na območjih, ki so namenjena
postavitvi kampov: |
– Na območju, namenjenem za ureditev kampa,
so poleg kampa dovoljene ureditve prostorov, in sicer počivališča s
klopmi in mizami, ognjišče ter oprema za odlaganje odpadkov. Kurjenje z
odprtim ognjem je na teh območjih prepovedano. |
– Površine za postavitev šotorov ali
počitniških prikolic se uredijo na travnatih površinah. |
– Ureditev dostopnih poti in parkirišč se
izvede v peščenih površinah. |
– Sanitarne prostore in priključek na
kanalizacijo s ČN se locira znotraj stavbnih zemljišč v neposredni
bližini. |
– Ograja kampa se izvede v obliki lese. |
d) Velikost objektov: |
– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic
najmanj 1:1,4 ali več. |
– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet
mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je
lahko sprednji del kleti viden. Višina kolenčnega zidu je največ 1,00 m. |
– V primeru, da je del kleti viden, je lahko
vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni
vidna, je lahko drugačen od predpisanega. |
e) Oblikovanje objektov: |
– Oblikovanje objektov naj sledi avtentičnim
objektom območja, prednost ima prenova obstoječih objektov pred
novogradnjo. |
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali
polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni
arhitekturni elementi iz drugih okolij. |
– Streha: naklon strešin 38°-45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri,
dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi
frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele
barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v
kombinaciji omet in les. Vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem
kamnu. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in
členjene kot glavne fasade. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede
izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več
pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim
tlorisom: |
Določba glede izpolnjevanja pogoja
predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s
podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica
podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so
podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici,
morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več. |
Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano
razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem
razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi
tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr.
prizidki. |
|
58. člen |
|
(parki (ZP)) |
|
Parki so urejena območja odprtega prostora v
naselju. |
a) Dopustne dejavnosti oziroma namembnosti: |
– dejavnosti namenjene oddihu in drugim
prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in
izobraževalne dejavnosti). |
b) Dopustne vrste posegov: |
– zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic; |
– ureditev parkov s sprehajalnimi potmi,
ribniki, vodnjaki in otroška igrišča; |
– postavitev paviljonov in stojnic; |
– namestitev klopi, ureditev počivališč ter
postavitev objektov in naprav za opazovanje narave; |
– gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim v območju. |
c) Druga merila in pogoji: |
– Na območjih niso dopustne spremljajoče
rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja
(zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in
javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na
naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno
urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine), brez
večjih zemeljskih del. |
– V obvodnih pasovih se v območjih z
naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija,
naravni procesi in vegetacija. |
|
59. člen |
|
(pokopališča (ZK)) |
|
Pokopališča so površine namenjene za pokop in
spominu na umrle. |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– površine namenjene za pokop in spominu na
umrle. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– novogradnje objektov za opravljanje verskih
obredov, pokopaliških stavb in spremljajočih objektov; |
– za obstoječe objekte so dopustna
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje
objektov in odstranitev objektov; |
– ureditev lapidarijev oziroma posebnih
prostorov, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi
vklesani v kamen; |
– ureditve infrastrukture; |
– ureditve javnih površin. |
b) Oblikovanje: |
– poslovilni objekti se oblikujejo skladno s
profano dediščino območja; |
– preneseni arhitekturni elementi iz drugih
okolij niso dovoljeni; |
– ograjevanje pokopališč je dovoljeno z
avtohtono živo mejo (gaber ali pušpan) ali s polnim, ometanim zidom ali
suhozidom. |
|
60. člen |
|
(območja vrtičkov (ZV)) |
|
a) Dopustne dejavnosti: |
– preživljanje prostega časa na prostem, |
– prostočasna dejavnost pridelovanja vrtnin,
sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe. |
b) Dopustne ureditve: |
– vrt (zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni
vrt, okrasni vrt), postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola), |
– ureditev zelene površine za druženje
uporabnikov vrtičkov, |
– otroška igrala, |
– dopustna je postavitev skupnih objektov:
vrtna lopa, zabojnik za odpadke, ločevalne poti, stojala za kolesa,
ograja, zbiralnik deževnice, kompostnik. |
c) Oblikovanje objektov: |
– Višinski gabarit: P. |
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon
vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. |
– Strehe morajo biti krite s kritino sive do
grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino
obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu
majhnih strešnikov. |
– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele
barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v
kombinaciji omet in les. |
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo
sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo
naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). |
|
61. člen |
|
(območja prometne
infrastrukture (P)) |
|
(1) Območja osnovne namenske rabe P so
namenjena prometni infrastrukturi. |
(2) Podrobna namenska raba: površine cest –
PC |
a) Vrste dopustnih dejavnosti: promet,
transport s spremljajočimi dejavnostmi. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim
izboljšavam cestne infrastrukture in parkirnih površin, |
– vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
c) Funkcionalna in oblikovna merila morajo
upoštevati predpise s področja prometne varnosti. |
d) Ostala merila in pogoji: na cestah, ki
imajo zagotovljene stranske zelenice, je dopustno urediti drevorede. |
(3) Podrobna namenska raba: ostale prometne
površine – PO |
a) Vrste dopustnih dejavnosti: mirujoči
promet. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim
izboljšavam cestne infrastrukture in parkirnih površin, |
– vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
c) Funkcionalna in oblikovna merila morajo
upoštevati predpise s področja prometne varnosti in varstva okolja. |
(4) Črtano |
(5) Podrobna namenska raba: helioport – PH |
a) Dopustne dejavnosti: območje namenjeno
pristajanju in vzletanju helikopterjev. |
b) Dopustne vrste posegov: dovoljeni posegi
za ureditev helioporta krožne oblike, dovoljene le parterne ureditve. |
|
62. člen |
|
(območja okoljske
infrastrukture (O)) |
|
Območja osnovne namenske rabe – O so
namenjena okoljski infrastrukturi. |
a) Dopustne dejavnosti: dejavnosti s področja
okoljske infrastrukture |
b) Dopustne vrste posegov: izgradnja objektov
za potrebe oskrbe s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter
ravnanju z odpadki. Dovoljeni so vsi posegi, ki služijo nadgradnji in
tehničnim izboljšavam okoljske infrastrukture (ČN, vodohrami, vodna
zajetja, črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki). |
c) Oblikovanje objektov: skladno s pogoji
območja proizvodnih dejavnosti IG. |
|
63. člen |
|
(območja energetske
infrastrukture (E)) |
|
Območja osnovne namenske rabe – E so
namenjena energetski infrastrukturi. |
a) Dopustne dejavnosti: dejavnosti s področja
energetike. |
b) Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe
izvajanja energetske oskrbe. |
c) Dovoljena so vzdrževalna dela na objektih
in napravah. |
|
64. člen |
|
(območja komunikacijske
infrastrukture (T)) |
|
Območja osnovne namenske rabe – T so
namenjena komunikacijski infrastrukturi. |
a) Dopustna so izvajanja dejavnosti
gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
b) Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe
izvajanja telekomunikacijske oskrbe. |
c) Dovoljena so vzdrževalna dela na objektih
in napravah. |
|
65. člen |
|
(območja kmetijskih
zemljišč (K1, K2)) |
|
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
kmetijske dejavnosti |
b) Na območjih kmetijskih zemljišč je
dovoljena gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor: |
1) agrarne operacije in vodni zadrževalniki
za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; |
2) enostavni in nezahtevni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov
glede na zahtevnost (enojni kozolec t.i. stegnjeni kozolec ali
kozolec z lopo oziroma kozolec s plaščem, kmečka lopa, pastirski
stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče,
koruznjak, pokrita skladišča za lesena goriva, zbiralnik gnojnice ali
gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče,
grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora
za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica); |
3) objekti, ki so proizvod, dan na trg v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede
na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte iz
2) točke, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen
grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; |
4) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični
objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine
do vključno 40 m2; |
5) staja, to je lesen enoetažni pritlični
objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši,
tlorisne površine do vključno 100 m2; |
6) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični
tunel in nadkritje, zaščitna mreža); |
7) pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov; |
8) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira; |
9) začasni objekti in začasni posegi, in
sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: |
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih
elementov, |
– cirkus, če so šotor in drugi objekti
montažni, |
– začasna tribuna za gledalce na prostem, |
– premični čebelnjak v leseni izvedbi; |
10) opazovalnica, to je netemeljena lesena
konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); |
11) začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
12) dostop do objekta, skladnega s
prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: |
– ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih, |
– je prepoznan kot razpršena gradnja
(zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč), |
– ga je dopustno graditi na površinah
razpršene poselitve; |
13) gradbeno inženirski objekti, ki so po
predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o
določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, |
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
14) rekonstrukcije občinskih in državnih cest
v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti,
urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; |
15) sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v
kmetijsko rabo v skladu s sanacijskim programom za rekultivacijo, na
vodnih in priobalnih zemljiščih so dovoljene še vodnogospodarske
ureditve strug, potokov in hudournikov. |
16) Obnova obstoječih kmetijsko gospodarskih
objektov, senikov in raztegnjenih kozolcev. |
17) Na območju kmetijskih zemljišč, ki se
nahajajo znotraj območij smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in
naprav za potrebe smučišča (montažne vlečnice in trakovi). |
c) Pogoji za gradnjo objektov: |
– Objekte iz točke 2), 3) in 5) prejšnjega
odstavka, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na
zahtevnost gradnje, enostavni in nezahtevni objekti, razen rastlinjaka,
ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne
nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih
pridelkov, lahko gradi le investitor, ki je vpisan v register kmetijskih
gospodarstev in to vsaj dve (2) leti pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja za nezahteven objekt oziroma pred začetkom gradnje
enostavnega objekta, in ki ima v lasti oziroma zakupu: |
– najmanj 2,0 ha zemljišč, ki so glede na
evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške
površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali |
– najmanj 1,0 ha zemljišč, ki so glede na
evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade, |
– Objekte z zgoraj navedenimi omejitvami,
razen kozolca, se lahko na kmetijskih zemljiščih gradi v območju
petdeset metrskega (50,0 m) pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč
kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi
premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in
da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije oziroma
opravljanje registrirane dejavnosti kmetije. V primeru, da zaradi
geoloških razmer gradnja ni mogoča znotraj 50,00 m pasu, kar investitor
dokazuje z mnenjem geologa oziroma geološkim poročilom, se objekte lahko
gradi v območju sto metrskega (100,0 m) pasu. Za gradnje navedenih
objektov mora investitor predhodno pridobiti mnenje pristojne kmetijske
svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno
potreben za obratovanje kmetije oz opravljanje registrirane dejavnosti
kmetije. |
– Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali
prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev
ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod
pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne
službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal
takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je
zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, da
je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo. |
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk
2) in 3) drugega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke 4) drugega
odstavka tega člena ter staje iz točke 5) drugega odstavka tega člena se
lahko uporabljajo le v kmetijske namene. |
Ne glede na prvi stavek druge alineje tega
odstavka se pastirski stan in staja lahko gradita le v EUP območja
planin. |
d) Oblikovanje objektov: |
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenoteni z
osnovno stavbo in morajo slediti tipologiji osnovne stavbe (stanovanjska
stavba) kmetije oziroma pogojem za oblikovanje, ki so določeni v točki
e) 50. člena tega odloka. Vse stavbe so v enoetažni izvedbi, brez
balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih
odprtin. Usmeritve za posamezne za objekte so navedene v Katalogu
pomožnih objektov, ki je priloga tega odloka. |
– Oblikovanje čebelnjaka se mora slediti
tipologiji tradicionalnega slovenskega čebelnjaka. Zgrajen je lahko kot
prostostoječa, pritlična, z vseh strani zaprta stavba za čebelne panje.
Čebelnjak je postavljen na točkovne temelje, fasada je iz vertikalnih
lesenih desk. Streha je dvokapnica, s krajšo sprednjo in daljšo zadnjo
strešino. Na sprednji strani je večji, večinoma polkrožni napušč za
zaščito panjev. Konstrukcija je lesena. Za kritino se uporabljajo lesene
skodle, deske ali betonski strešniki sive barve. |
e) Druga merila in pogoji: |
– Travnate površine ob vodotokih se
ohranjajo. Preprečuje se intenzivna raba vlažnih travnikov in v zvezi s
tem povezane melioracije niso dovoljene. |
– Pri izboljševalnih ukrepih obdelovalnih
površin (agromelioracije, komasacije in zaokrožitve) se zagotovi
ohranjanje podolgovate drobne parcelacije in mikro reliefnih značilnosti
(travnate razmejitve, osamela drevesa). |
– Na območjih z nepremično kulturno dediščino
in vplivnih območjih je pred načrtovanjem postavite pomožnega kmetijsko
gozdarskega objekta potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in
soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
– Za posege v zavarovana območja, v območja
Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstvene
pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe. |
– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in
nadomeščajo z avtohtonimi vrstami sadnega drevja. Ohranja se večja
posamezna drevesa, omejke in živice ter sadovnjake ob robovih kmetij in
ob robovih naselij. |
– Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč
za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se lahko
izvaja le na način, ki omogoča prehod prostoživečih vrst. |
– Na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno
postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na
enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih
sporočil. |
|
66. člen |
|
(območja gozdnih zemljišč
(G)) |
|
(1) Površine, ki so v OPN opredeljene kot
gozdne površine, porasle z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju
in ekonomskem izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v
skladu s področnim predpisom določena kot gozd. |
(2) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je
potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati
ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v
prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. |
(3) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno
povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne
poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe
dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora
biti tolikšen (običajno ne manj kot 25,0 m), da gospodarjenje z gozdom
ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor
prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko
povzročijo ujme ter sanacijo njenih posledic in normalno vzdrževanje
gozda. |
(4) V območjih nad gozdno mejo, v območjih z
ostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča
posegov v podtalje ali vegetacijo, še posebno kadar bi to predstavljajo
nevarnost za začetek erozijskih procesov. |
(5) Pri gradnjah gospodarske javne
infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena
izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je potrebno izogibati
posegom, ki trajno degradirajo večje gozdne površine. Umeščanje
energetskih objektov in naprav se načrtuje tako, da se, kolikor je le
mogoče upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje
pobočij in reliefne značilnosti. Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove,
naj se ohranijo v obstoječem stanju. |
(6) V območjih gozdov so dovoljeni naslednji
posegi: |
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in
lovskogojitvenimi načrti; |
– krčitev gozda v kmetijske namene je
dopustna v skladu s področnim predpisom; |
– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti,
žičnic, vlečnic, gozdnih vlak, planinskih in sprehajalnih poti in
kolesarskih poti; |
– čebelnjaki skladno s pogoji iz točke b), c)
in d) iz 65. člena tega odloka; |
– ureditve za potrebe lova; |
– za posege, ki lahko bistveno spremenijo
življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti
divjadi skladno s področnim predpisom; |
– posegi za vodnogospodarske ureditve; |
– sanacije degradiranega gozdnega prostora; |
– sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), cestnih usekov in divjih
odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo; |
– gradnja obor, ograditve posameznih delov
gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov; |
– sanitarne sečnje; |
– ponovne gradnje so dovoljene le za enak
namen ter v enakih gabaritih; |
– v območjih varovalnih gozdov so posegi v
prostor dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če po presoji
vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov in če je
predhodno pridobljeno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano; |
– na območju gozdnih zemljišč, ki se nahajajo
znotraj EUP smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za
potrebe smučišč (sedežnice, vlečnice); |
– dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela
in ponovne gradnje legalno zgrajenih objektov v enakih gabaritih; |
– gozd je dovoljeno skrčiti po označitvi in
evidentiranju dreves za posek, ki ju po predložitvi gradbenega
dovoljenja in označitvi oziroma zakoličbi območja posegov opravi
pristojna gozdno gospodarska služba. |
– Vodno gospodarske ureditve obstoječih strug
potokov in hudournikov za potrebe varstva pred negativnim delovanjem
voda in druge vodno gospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje
hidro morfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. Dopustno je
urejanje obstoječih poti, dostopov do vode, postavitev klopi z uporabo
avtohtonih materialov. |
(7) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je
potrebno do vsake gozdne površine zagotoviti dostop. Na gozdnem robu je
potrebno zagotoviti ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje
lesa. V času, ko se ne opravlja gozdna proizvodnja, je ta prostor lahko
namenjen za druge dejavnosti (parkirišča, prireditveni prostor, igrišča
…). |
(8) Na območjih gozdov, ki so del območij
varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi
predpisanim varstvenim režimom za to dediščino. |
(9) Umeščanje objektov in izvajanje del na
zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le
mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje
pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute. |
(10) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s
posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s
prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za
namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za
gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in
socialnih funkcij gozdov. Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani
z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno
vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za
varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega
dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V območju
varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar
bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne
zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek
erozijskih procesov. |
|
67. člen |
|
(območja voda (V)) |
|
(1) Vodna zemljišča celinskih voda so tista,
na katerih je voda stalno in občasno prisotna in se zato na njih
oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki
določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega
osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe – najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno
zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda
občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila
zaradi posega v prostor. |
(2) Priobalna zemljišča, so vsa tista
zemljišča, ki neposredno mejijo na vodno zemljišče. Zunanja meja
priobalnih zemljišč je na vodotokih 1. reda (Tržiška Bistrica) zunaj
območij naselij 40,0 m od meje vodnega zemljišča in 15,0 m od vodnega
zemljišča v naseljih, na vodotokih 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5,0
m od meje vodnega zemljišča. |
(3) V vodotoke in obrežno vegetacijo se ne
posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov,
kadar so ogrožena življenja ljudi. Premostitve voda in gradnje na vodnem
in priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena
poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(4) Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je
prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod
preko vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture. |
(5) Za obstoječe legalno zgrajene objekte in
naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo
določbe 37. člena ZV-1, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti
ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska
nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je
omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne
rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. Za vsak poseg je potrebno predhodno izdelati
presojo vplivov na okolje. |
(6) Ohranjajo in vzdržujejo se vegetacijski
pasovi ob vodotokih, naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju,
regulacije vodotokov niso dovoljene. V obvodnem pasu je dopustna
ureditev kolesarskih in pešpoti in zasaditev drevoredov. |
(7) Renaturacija reguliranih vodotokov se
izvrši kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, ki so
pomembni v krajinskem in ambientalnem smislu. |
(8) Na območjih površinskih voda, ki so del
območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi
predpisanim varstvenim režimom za to dediščino. |
(9) Dopustna so izvajanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb s področja okoljske infrastrukture. Pogojno so
dopustne tudi rekreacijske in športne dejavnosti. |
(10) Dovoljeni so objekti grajenega javnega
dobra po zakonu, ki ureja vode in drugih zakonih, objekti namenjeni
varstvu voda pred onesnaženjem ter varstvu pred škodljivim delovanjem
voda, objekti za športe, ki so vezani na vodo in objekti za rabo voda. |
(11) Na parcelah, ki so v naravi in po
določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v ne ažuriranem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, je gradnja dopustna v skladu s
prvotno namembnostjo objekta (mlini, žage, male hidroelektrarne). |
|
68. člen |
|
(območja mineralnih surovin
(LN)) |
|
(1) Na območju občine je večje število
odprtih kopov mineralnih surovin – peskokopov (LN). |
(2) Na vseh območjih potencialno
perspektivnih peskokopov, kjer je predvidena eksploatacija mineralnih
surovin, se le-ta vrši skladno z OPPN in s sočasno sanacijo. |
(3) Za nelegalne kope se predvidi sanacija
(brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) z ekološkim
zaporedjem (ekološka sukcesija). Nelegalni kopi, ki so že sanirani ali
samo sanirani, se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju. |
(4) Na območjih pričakovanih naravnih
vrednot, je obvezno spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del,
pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot,
predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. |
|
69. člen |
|
(območja za potrebe varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami – N) |
|
Na območju občine je zemeljski plaz Preska
opredeljen kot varovano območje pred naravno nesrečo – N. |
|
70. člen |
|
(ostala območja (OO)) |
|
(1) Ostala območja so neplodna območja,
gorovja nad gozdno mejo, pašniki in tista območja, ki jih ni mogoče
uvrstiti v zgoraj naštete kategorije (skalovje v visokogorju, opuščeni
peskokopi, vse, kar nima površinskega pokrova). |
(2) Posegi na teh zemljiščih niso dovoljeni,
razen če niso posebej navedeni v posebnih prostorsko izvedbenih pogojih. |
|
71. člen |
|
(območja planin) |
|
(1) Ohranjajo se značilnosti kulturno
krajinskega vzorca (posamična drevesa in naravni nasadi v skalnjakih) z
upoštevanjem značilne razporeditve gozdnih mas v prostoru, ekološkega
ravnovesja, značilnosti oblikovanega gozdnega roba, mokrotne pašnike,
melišča in avtohtone vegetacije. |
(2) Obstoječi objekti zgrajeni z upravnimi
dovoljenji se vzdržujejo, lahko se prenavljajo pod pogojem, da se ohrani
njihova funkcija, volumen in oblikovanje. |
(3) V območju planin je dopustna gradnja in
postavljanje objektov izključno za potrebe funkcije planine. Pri
novogradnji in prenovi se ohranja tipologija in velikost objektov
posamezne planine ter zanjo značilni tradicionalni arhitekturni vzorci
in materiali. Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom
značilnosti planine. Na planinah se ohranja gozdni rob in posamezna
večja drevesa, cest se ne sme širiti, ohranja se jih v peščeni ali
travnati izvedbi. |
(4) Dopustne so le sečnje v skladu z
gozdnogospodarskimi načrti. |
(5) Agro operacije na planinah niso dopustne. |
(6) Ohranja se ekstenzivna raba travišč v
okolici objektov na planinah. |
(7) Za posege na območju planin je potrebno
pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje. |
|
3.4.2 Prostorski izvedbeni
pogoji in merila za parcelacijo |
|
72. člen |
|
(lega in odmiki objektov) |
|
(1) Novi objekti (nad terenom fasadni plašč
in pod terenom zunanji rob objekta) morajo biti odmaknjeni od meje
sosednjih zemljišč vsaj 4,0 m tako, da ni motena sosednja posest in da
je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi
lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem
območju. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele,
vendar ne manjši od 2,5 m. |
(2) Odmik od sosednjih zemljišč za enostavne
in nezahtevne objekte je najmanj 3,0 m, manjši odmik je mogoč le s
soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 1,5 m. |
(3) Na območjih IG in IK morajo biti novi
objekti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelnih meja vsaj 5,0 m.
Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele. |
(4) Lega novozgrajenih objektov mora slediti
prevladujoči gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim
gradbenim linijam v prostoru. |
(5) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri
določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in
obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del
naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo
praviloma locirati na mejo. |
(6) Odmiki od predpisanih so, brez soglasja
mejašev, lahko manjši v primeru: |
– ko je potrebno upoštevati pogoje s področja
varstva kulturne dediščine, |
– ko to določajo PPIP za posamezno EUP in |
– v primeru gradnje stavbe, ki se bo v enakih
ali manjših višinskih gabaritih gradila na mestu prej odstranjene
zakonito zgrajene stavbe, pri kateri je odmik od meje sosednjega
zemljišča enak ali večji kot pri stavbi, ki se nadomešča. Nova stavba
mora imeti enako namembnost kot stavba, ki se nadomešča. |
(7) Ograje in oporni zidovi so lahko
postavljeni na posestne meje gradbenih parcel, če oba lastnika s tem
soglašata, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je
potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu. |
(8) Postavitev objektov mora biti prilagojena
konfiguraciji terena. Daljša stranica objektov, lociranih na pobočjih,
mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija)
objektov lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo
vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da
postavitev objekta upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec
naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen. |
(9) Odmiki od javnih zemljišč: |
– med javno površino in uvozom na parkirišče
ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki
zapira pot do parkirnih (garažnih) mest je treba zagotoviti najmanj 5,0
m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop
do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje; |
– ograja mora biti od parcelne meje javne
ceste oddaljena najmanj 1,0 m oziroma oziroma mora biti odmik enak
višini ograje. |
(10) Ne glede na predhodna določila tega
člena so izjemoma dopustne gradnje stavb na parcelno mejo, kadar: |
– gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu; |
– je način gradnje ob meji parcele značilen
za naselje; |
– kadar gre za koncept tradicionalne tlorisne
zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih
pogojev v okolici. |
|
73. člen |
|
(gradbena parcela) |
|
(1) Gradbena parcela namenjena gradnji stavb
mora omogočiti normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi
spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom,
komunalnimi in energetskimi objekti in priključki. |
(2) Velikost gradbene parcele se določi glede
na: |
– položaj, namembnost, velikost novih
gradbenih parcel v razmerju do obstoječih gradbenih parcel, |
– namembnost in velikost javnih površin,
prometnih površin, koridorjev komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh, |
– namembnost in velikost objekta, nezahtevne
in enostavne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov,
obstoječe parcelne meje in lastništvo; |
– dostope in dovoze z javne ceste ali poti,
intervencijske poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, potek
komunalnih in energetskih vodov; |
– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje,
prezračevanje, hrup). |
(3) Posestne meje gradbene parcele morajo
biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja. |
(4) Velikost gradbene parcele eno ali
dvostanovanjske hiše je minimalno 400 m2,
maksimalno pa 800 m2.
V območjih razpršene poselitve ali v primeru izvedbe geodetske odmere
parcele pred uveljavitvijo tega odloka je lahko gradbena parcela za
gradnjo enostanovanjskega objekta izjemoma tudi manjša, vendar ne manjša
od 300 m2.
Minimalna velikost gradbene parcele ne velja za obstoječe objekte
zgrajene na podlagi upravnih dovoljenj v primeru, da se na parceli
izvaja ponovna gradnja. Za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in
atrijske hiše) je najmanjša velikost gradbene parcele 250 m2 za
en objekt v nizu. |
(5) Gradbena parcela objektov za začasno
bivanje (počitniških objektov) ne sme biti manjša od 300 m2 in
ne večja od 500 m2. |
(6) Pri določanju gradbene parcele kmetije se
upoštevajo zemljišča, na katerih stojijo stanovanjske stavbe in
gospodarska poslopja kmetije, medsebojna razporeditev objektov kmetije,
vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za
kmetijsko mehanizacijo in površine za modernizacijo kmetije. |
(7) Pri določanju gradbene parcele objektov
proizvodnih dejavnosti se poleg določil druge točke tega člena upošteva
tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potreben
manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za
deponije. |
(8) Za objekte sekundarnih, terciarnih in
kvartarnih dejavnosti mora biti dovoz na parcelo širok najmanj 6,0 m. |
(9) Za območja več stanovanjskih objektov je
poleg določil druge točke tega člena potrebno pri določanju gradbene
parcele upoštevati tudi potrebe po skupnih odprtih prostorih (parki,
igrišča). Skupnih parkirnih, zelenih in odprtih površin ni dopustno
zmanjševati zaradi zasebnih interesov. Postavitve pomožnih objektov
(nadstreški, garaže, ute, lope ipd.) za individualne potrebe na teh
zemljiščih niso dopustne. |
(10) Določbe o minimalni velikosti gradbene
parcele ne veljajo na območjih varovanih vaških jeder in mestnega jedra
Tržiča. |
(11) Izjemoma se parkirna mesta lahko
zagotavljajo izven gradbene parcele v primerih iz 1. točke 80. člena
tega odloka. |
|
3.4.3. Pogoji za
oblikovanje okolice objektov, zasaditve in urejanje odprtih površin |
|
74. člen |
|
(oblikovanje okolice
objektov) |
|
(1) Na vseh območjih se ohranja visokodebelne
sadovnjake, kakovostno in vitalno avtohtono vegetacijo, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove
zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V
okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano
uporabljati močno alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene
plodove ali druge dele. |
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva
načelo smotrne prerazporeditve zemeljskih mas ter prilagoditve
obstoječemu terenu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice
objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Zemeljska dela
(izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se
izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena. Pri zemeljskih posegih v
teren se planiranje terena izvaja z brežinami. V primeru, ko to ni
mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega ali
hidrološkega poročila, se izvede z opornimi zidovi. |
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti
v največji možni meri urejene s travnatimi brežinami. V primerih, ko
drugačna zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja opornih
zidov do višine 1,2 m. Oporni zidovi morajo biti izvedeni v naravnih
materialih (kamen ali les) in ozelenjeni. Kota urejenega terena na
parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Gradnja
opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi geotehničnih ali
hidroloških pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v
kaskadah. |
(4) Izgradnja opornega zidu zaradi popolne
izravnave terena ni dopustna. |
(5) Od sosednjega zemljišča morajo biti
oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma toliko, da so v celoti
grajeni na parceli h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov
sosednjih zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se
s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik opornih
zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1,0 m, razen če upravljavec
ceste soglaša z manjšim odmikom. |
(6) Utrjevanje zunanjih površin je dovoljeno
izvajati z naravnimi avtohtonimi materiali. Uporaba barvno agresivnih in
drsečih materialov ni dopustna. |
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih
površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati
vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe,
odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
(8) Posegi v prostor pri javnih objektih in
na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop
tudi za ljudi s posebnimi potrebami. |
(9) Dopustno je ograjevanje parcel oziroma
postavitev med sosedske ograje do višine 1,2 m. |
|
75. člen |
|
(zasaditve) |
|
(1) Pri urejanju zelenih površin je potrebno: |
– upoštevati značilnosti terena, predvsem
topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in
načrtovano avtohtono vegetacijo, |
– zagotoviti programsko ustreznost glede na
namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z
otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi
potrebami, |
– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem
glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje
voda. |
(2) Na območju naselij in na javnih odprtih
površinah se ohranjajo obstoječa drevesa in živice. Obrežne drevnine se
ohranjajo, če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. |
(3) V primeru tlakovanja površin ob drevesih
je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino zemljine, dostopnost
vode in zračenje tal koreninskega sistema. |
(4) Zasaditve površin v javni rabi morajo
vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni
pogoji: |
– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno
drevo/5 PM; ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi. |
(5) Oblikovanje odprtih javnih prostorov mora
zagotavljati zelene površine, stik z vodo, stik z objekti kulturne
dediščine in slediti obstoječim in novim programom. Na celotnem območju
se ohranja pomen vodotokov in obstoječe gradbene linije. |
(6) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v
urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in
varnostno-zdravstvene zahteve (nestrupene, nealergene avtohtone vrste).
Minimalni pogoji so: |
– na javnih površinah (parkirišča, parki,
otroška in športna igrišča, rekreacijska območja, zelenice, sprehajalne
poti, brežine vodotokov) se lahko zasadijo le naslednje vrste dreves:
veliki jesen, lipa, divji kostanj, lipovec, beli gaber, črni gaber, dob
– avtohtoni hrast, graden – avtohtoni hrast, gorski javor, poljski javor
– maklen, ostrolistni javor, navadna bukev, mokovec, gorski brest, bela
vrba, vrba žalujka, navadni kostanj; |
– na ekološko pomembnih območjih in na
območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija. |
(7) Ob stanovanjskih objektih mora biti na
zelenih površinah posajeno vsaj eno visokodebelno sadno drevo. |
(8) Ograjevanje parcel je dovoljeno z
zasaditvijo avtohtonih grmovnic, možna je kombinacija žive meje z verejo
ali leso, lesen plot, vendar ograje ne smejo biti višje od 1,2 m. Pri
ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost je
potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi
predpisi. |
(9) Ozelenitve okolice objektov naj bodo
izvedene z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena
skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine
za pešce (trgi) se ne smejo pozidati. |
(10) Hortikulturni elementi iz drugih okolij
so prepovedani. |
|
3.4.5. Prometna, okoljska,
energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
76. člen |
|
(splošni pogoji za gradnjo
gospodarske javne infrastrukture (GJI)) |
|
(1) GJI se mora načrtovati, graditi,
obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi
normativi. Linijsko GJI se načrtuje racionalno, v skupnih
infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost
večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo
večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Izogiba se območjem kulturne
dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost,
naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij
oziroma posebnih varstvenih območij. |
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo
v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca
posamezne GJI. |
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po
javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali
drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih
odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri
čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in
varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. |
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati
oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je mogoče priključevanje
objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno
obratovanje in vzdrževanje. |
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. |
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji
obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega posega praviloma
predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov
neustrezni. |
(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih
varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni
v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave. Pri načrtovanju GJI se praviloma
zagotovi takšno umestitev vodov v prostor, da niso prizadete varovane
vrednote in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati
zagotavlja ohranjanje prostorske integritete dediščine. |
|
77. člen |
|
(cestno omrežje) |
|
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter
izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in
javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca cest.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako
stran javne ceste širok: |
– pri državnih glavnih cestah 25,0 m |
– pri državnih regionalnih cestah 15,0 m |
– pri občinskih lokalnih cestah 10,0 m |
– pri občinskih javnih poteh 5,0 m |
– pri občinskih kolesarskih poteh 2,0 m |
– pri državnih kolesarskih poteh 5,0 m. |
(2) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih
poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je
obveznost investitorjev novih posegov. |
|
78. člen |
|
(gradnja ali rekonstrukcija
cest in dostopov do objektov in zemljišč) |
|
(1) Ceste s pripadajočimi objekti in
napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne
infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih
območjih pa skladno z določili tega odloka. |
(2) Upoštevati je potrebno pogoje in določila
za državne ceste, tako da: |
– je pri načrtovanju posegov na območju
državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v
prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z
okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo; |
– so novi priključki na glavno ali regionalno
cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih priključkov na nasprotni
strani; |
– novi priključki za posamezne objekte izven
naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko
cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto; |
– se vključevanje in izključevanje na državne
ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov oziroma z razširitvijo
voznega pasu na minimalno širino 5,5 m; |
– so priključki na državne ceste iz parcel,
ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven
površine državne ceste in kolesarske steze; |
– so načrtovani posegi usklajeni z obstoječo
in predvideno ureditvijo državnih cest in so usklajeni tako gradbeno kot
časovno; |
– so definirani, utemeljeni in prikazani vsi
posegi v varovalnem pasu državne ceste (cestni priključki oziroma
križišča, javna razsvetljava, površine za pešce in kolesarje,
parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve, objekti ipd.); |
– je zagotovljena opremljenost s prometno
signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa; |
– Za predvideno priključevanje na državno
cesto je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja treba prikazati
prometno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju. |
(3) Upoštevati je potrebno pogoje in določila
za občinske ceste: |
– veljavni predpisi s področja varnosti
cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi
za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste,
dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine,
avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v zasebni
lasti); |
– v primeru novogradenj ali rekonstrukcij
cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in zgraditi s
prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste,
prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa; |
– prometno tehnični elementi javnih cest in
poti, ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in
križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in
prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je
omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje,
zasaditve) višjih od 0,75 m. Ceste naj se križajo čim bolj pravokotno; |
– za umirjanje prometa se uporablja sprememba
v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na
parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako,
da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se
praviloma priključuje več objektov skupaj; |
– slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno
obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil; |
– priključki na lokalne ceste iz parcel, ki
so ograjene morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila
izven površine lokalne ceste in kolesarske steze; |
– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah
je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami
vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša; |
– kjer ureditve prometnic prečkajo planinske
in druge poti, je treba prehode planinskih in drugih poti na novo
urediti in označiti; |
– dovoljeni materiali s katerimi se ureja
vaška jedra so: pesek, asfalt, lomljen granit, kocke za označbe in tlake
in prane plošče. |
(4) Gozdne prometnice |
– Gozdne prometnice smejo biti široke največ
3,0 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma
dopustne ureditve izogibališč in deponij za les. |
|
79. člen |
|
(površine za pešce,
planinske, kolesarske in konjeniške poti) |
|
(1) Znotraj naselij se kolesarske poti in
hodniki za pešce izvedejo ob cestišču. Pločniki in kolesarske steze v
naselbinski dediščini se izvedejo glede na prostorske možnosti,
poglabljanje vhodov v historične stavbe ni dopustno. Znotraj urbanih
območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi
za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zoženja, kadar zaradi
obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine
hodnika za pešce. |
(2) Avtobusna postajališča morajo biti
izdelana skladno s Katalogom opreme javnega prostora v Občini Tržič. |
(3) Sistem konjeniških poti za potrebe
turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z
regijskimi povezavamiskladno z varstvenimi usmeritvami in pogoji na
območjih z naravovarstvenim statusom. |
(4) Ureditve rekreacijskih poti, pešpoti,
konjeniških poti mora biti izvedena v naravnem izgledu, z uporabo
naravnih materialov (les in pesek iz neposredne okolice). |
(5) Obstoječa mreža kolesarskih poti se
dograjuje v gabaritih enakih obstoječim. |
|
80. člen |
|
(parkirne površine in
garaže) |
|
(1) Pri novogradnjah rekonstrukcijah in pri
spremembi namembnosti stavb je treba na gradbeni parceli zagotoviti
zadostno število parkirnih mest (PM), ki se zagotavljajo se na parkirnih
površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah.
Kadar na gradbeni parceli stavbe ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor
manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti.
Izjemoma se PM lahko zagotavljajo na skupnih ali javnih parkirnih
površinah: |
– na območju mestnega jedra registrirane
naselbinske dediščine EŠD 784, kjer zaradi zatečenega stanja PM ni
mogoče zagotavljati na gradbeni parceli, |
– kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti
za stavbe z javno funkcijo. |
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno
čim več PM zagotavljati izvennivojsko tako, da se ohranja več zelenih
površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja. |
(3) Dopustna je izgradnja podzemnih garaž
oziroma izvennivojsko parkiranje. |
(4) Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo
biti ozelenjene z zasaditvijo dreves skladno z določilom tega odloka o
zasaditvah. |
(5) Pri določanju števila PM za stavbe
objekte z javno funkcijo in pri večstanovanjskih objektih, ki morajo
biti dostopna brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 %
ali vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča
za objekte z različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila
PM upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
(6) Manipulacijske površine na parkiriščih
morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno
vključevanje vozil na javno cesto. Parkirišča v bližini državnih cest
morajo biti fizično ločena od državnih cest. |
(7) Na parkiriščih za avtodome mora biti
zagotovljena oskrba z vodo in elektriko ter odstranjevanje fekalij
(sanitarno napajalni vozel). |
(8) PM in garaže morajo biti locirane in
izvedene tako, da hrup in smrad ne poslabšujeta bivalnih pogojev v
objektih v okolici. |
(9) PM in garaže za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v
stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je mogoče na območju
prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. Izjemoma je gradnja
teh PM in garaž dovoljena za potrebe kmetijske dejavnosti v sklopu
kmetijskega gospodarstva tudi v drugih območjih. |
(10) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in
spremembah namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število
PM skladno z veljavnimi pravilniki in priporočenimi normativi stroke,
kot sledi: |
– enostanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
– dvostanovanjske stavbe |
4 PM |
– večstanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
– počitniške hiše |
2 PM |
– dom za starejše |
1 PM/5 postelj |
– vrtci, šole |
1 PM/učitelja od
teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
– zdravstveni domovi |
1 PM/2 zaposlena
+ 1PM/30 m2 |
– poslovni prostori/pisarne |
1 PM/2 zaposlena
+ PM/30 m2 neto
površine |
– poslovni prostori/stranke |
1 PM/2 zaposlena
+ PM/20 m2 neto
površine |
– obrtni ali industrijski objekti |
|
do neto površine 250 m2 |
1 PM/30 m2 površine
(ne manj kot 2) |
več kot neto površine 250 m2 |
1 PM/50 m2 ali
1 PM/2 zaposlena |
– skladišča s strankami |
1 PM/100 m2 ali
1 PM/2 zaposlena |
– skladišča brez strank |
ne manj kot 3 PM |
– kulturni dom |
1 PM/5–10
sedežev |
– cerkev |
1 PM/20 m2 |
– pokopališča |
1 PM/2000 m2 površine |
– trgovine |
1 PM/ 30–40 m2 koristne
prodajne površine |
– rekreacijska igrišča |
1 PM/250 m2 |
– športne dvorane z gledalci |
1 PM/10–15
obiskovalcev |
– športne dvorane brez gledalcev |
1 PM/50 m2 površine
dvorane |
– manjše krajevne gostilne, bifeji |
1 PM/4 sedežev |
– gostilne s prenočišči |
1 PM/2 sobi in
1PM/6 sedežev |
(11) Na vseh gradbenih parcelah je treba za
javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj
20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot
2 PM). |
(12) črtana |
|
81. člen |
|
(črtan) |
|
82. člen |
|
(elektronsko komunikacijsko
omrežje) |
|
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke
telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Telefonsko in
kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni
pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 1,50 m. V
trimetrskem varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja
komunalnih naprav. |
(2) Podzemnimi kabli v obliki kabelske
kanalizacije, razen sistemov brezžičnih povezav, so predpisana oblika
izvedb komunikacijskih omrežij. Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi
gradnja nadzemnih vodov. Investitorji so obvezani izjeme dokazali na
podlagi strokovnih podlag, kjer s primerjalnimi parametri dokažejo
upravičenost le teh. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in
izvaja v leseni konstrukciji. |
(3) V naseljih je potrebno zagotoviti
tolikšno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost
prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi
komunikacijskimi storitvami. |
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav
omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati
predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
– Objektov in naprav mobilne telefonije ni
dopustno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih
ustanov ter na stanovanjske stavbe, na otroška igrišča in na
pokopališča. |
– Gradnja baznih postaj s samostoječimi
antenskimi stolpi je dopustna na območjih namenjenih
trgovsko-nakupovalni, proizvodni, komunalni, prometni in poslovni
dejavnosti ter na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri
čemer objekti ne smejo zastirali pogleda na značilne vedute naselij,
kulturno dediščino in naravne vrednote. |
– Objekte in naprave mobilne telefonije je
treba v čim večji meri umeščati v prostor tako, da se združujejo v
obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprav. Na
varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v
varovalnem pasu infrastrukture je dopustno bazno postajo postaviti le ob
predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca. |
– Postavljanje antenski stolpov v bližino
prostorskih dominant (npr. cerkve in gradovi), ali nameščanje antenskih
drogov nanje, ni dopustno. |
|
83. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Vodovodna omrežja so namenjena oskrbi
prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne
varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. |
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov,
kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba
zagotoviti ustrezen odmik. |
(3) Obstoječi in predvideni objekti na
območjih, na katerih je mogoča priključitev, morajo biti priključeni na
vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če
priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni
mogoča, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja
dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo,
kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna ipd. |
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti
zgrajene zaprte sisteme. |
(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno
zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno količino
požarne vode. Zgradijo se nadtalni ali podtalni hidranti, ki se
prioritetno umestijo v prostor na zelenih površinah v odmiku 1,0 m od
utrjenih površin. V kolikor prostorsko to ni mogoče, se lahko umestijo
na utrjene površine. |
(6) Na območjih, kjer ni zagotovljenih
zadostnih količin požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne
izvedbe akumulacije vode za zagotavljanje požarne varnosti. |
(7) Območja zajetij in vodohranov se
zavarujejo z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(8) Z namenom zmanjšanja porabe pitne vode se
izkoristi možnosti uporabe padavinske vode za sanitarne potrebe,
zalivanje, čiščenje utrjenih površin ipd. Spodbuja se ureditev sistemov
za recikliranje vode. |
(9) Pri lociranju objektov in naprav je
potrebno upoštevati stanje in zasnovo omrežja in naprav ter predpisane
odmike in pogoje upravljavca. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od
osi posameznega voda, znaša 3,0 m. |
|
84. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Na celotnem območju občine se upošteva
občinski predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode. Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je
priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi,
obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega
priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v
naslednjih primerih: |
– če javna kanalizacija v območju, ki mora
biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe
novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji; |
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni
možna; |
– če bi bila priključitev pravno nedopustna; |
– če obstoječa javna kanalizacija nima
zadostnih kapacitet; |
– če odpadne vode na iztoku v javno
kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev. |
Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki
še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno
z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo
lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda. |
Dovoljena je gradnja malih komunalnih
čistilnih naprav (MKČN) ali nepretočnih greznic skladno s standardi
opremljenosti iz občinskega predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode. |
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se
lahko izvede s soglasjem izvajalca javne službe. |
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in
padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to
področje. |
(3) Padavinske, drenažne in čiste zaledne
vode naj se kontrolirano in neškodljivo odvajajo oziroma ponikajo, da ne
bi prihajalo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških
površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo. Če ponikanje ni
možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v
vodotoke oziroma naravne odvodnike. Pri tem je potrebno v čim večji
možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin, kar pomeni,
da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda. Iztoki v
površinske odvodnike oziroma zadrževanje mora biti ustrezno
dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta. |
(4) Pretočne greznice je treba zamenjati s
priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom
na KČN, nepretočnimi greznicami ali MKČN. |
(5) Pri lociranju objektov in naprav je
potrebno upoštevati stanje in zasnovo omrežja in naprav ter predpisane
odmike in pogoje upravljavca. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od
osi posameznega voda, znaša 3,0 m. |
|
85. člen |
|
(objekti in ureditve za
zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih
za komunalne odpadke. Zabojnik oziroma odjemno mesto za komunalne
odpadke mora biti praviloma ob objektu ali na gradbeni parceli objekta,
ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Odjemno mesto se lahko
zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini. |
(2) Odjemna mesta in ekološki otoki za
komunalne odpadke morajo biti prometno dostopni, oblikovanje odjemnih
mest (nadstrešnice, tlakovanje, ograje, posode ipd.) pa se za celotno
območje občine uredi enotno. |
(3) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih
frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do
prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v
zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih
odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih
frakcij. |
(4) Zbiranje nevarnih odpadkov mora potekati
ločeno v zbirnem centru Kovor. |
(5) Zemeljski izkopni materiali se uporabijo
na gradbeni parceli za zasipavanje in oblikovanje terena, viški
zemeljskih izkopov in gradbeni odpadki pa se odlagajo na območju
odlagališč, ki so registrirani za sprejem gradbenih odpadkov. |
(6) V času gradbenih del je investitor dolžan
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno
skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah
gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne
onesnažujejo okolja in da je zbiralci gradbenih odpadkov omogočen dostop
za njihov prevzem. |
(7) Viški humusa se lahko odlagajo na
kmetijskih površinah, na območjih krčitve gozdov za kmetijske namene in
na saniranih degradiranih območjih (peskokopi, odlagališča). |
(8) Prednost pri sanaciji nelegalnih
odlagališč odpadkov naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov (s
prisotnostjo nevarnih odpadkov) na območjih kraških jam, poplavnih
območjih in v bližini vodotokov. |
|
86. člen |
|
(elektroenergetsko
omrežje) |
|
(1) Pri lociranju objektov in naprav je
potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in
naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. |
(2) Opredeljena poselitvena in druga razvojna
območja se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih
transformatorskih postaj (TP). V primeru slabih napetostnih razmer
oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil novo TP s
pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi. |
(3) Pri grajenih in predvidenih prostorskih
ureditvah je potrebno za določeni napetostni nivo upoštevati
elektroenergetske koridorje obstoječih in koridorje predvidenih
daljnovodov, kablovodov, ter lokacije TP kot omejitvene faktorje pri
določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu določenih
širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi TP: |
– daljnovod 110 kV |
2x15,0 m (30,0
m) |
– daljnovod 10 ali 20 kV |
2x10,0 m (20,0
m) |
– kablovod 20 kV |
2x1,0 m (2,0 m) |
– varovalni pas elektroenergetske razdelilne
transformatorske postaje (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja
RTP nazivne napetosti 110 kV, je 15,0 m. |
(4) Nadzemni energetski vodi, lokacije TP naj
se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemni
krajini in kakovostnim pogledom prostorskih dominant. Nadzemni nosilci
daljnovodov se izvajajo v leseni izvedbi. |
(5) V naseljih se nizko in srednje napetostno
omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na
omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi. |
(6) V območjih kulturne dediščine in v
vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko
elektroenergetsko omrežje potrebno graditi podzemno, razen če gre za
arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob
robovih naselij ali gozda. TP naj bo locirana v zadostni oddaljenosti od
objektov in območij kulturne dediščine, izven smeri vedut in prostorske
dominante. |
(7) V varovalnih pasovih obstoječih in
koridorjih predvidenih daljnovodov, saditev drevja visoke rasti ni
dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijsko vzdrževalna
dela. Za vsako gradnjo objektov v varovalnih pasovih obstoječih in
koridorjih predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje
izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega
omrežja ali (ustrezno primeru) pridobiti pisno soglasje izvajalca
gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja. |
(8) V koridorjih daljnovodov je prepovedana
gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na
parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(9) V varovalnih pasovih elektroenergetskih
vodov, objektov in naprav ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo
povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in
turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji; |
– stanovanjskih objektov; |
– objektov vzgojno varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva; |
– objektov, kjer se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti; |
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila
ljudi. |
(10) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave,
dozidave stavb, namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki
posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih
daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije,
da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki
so določene v področnem predpisu. |
(11) V primeru gradbenih del v območju
obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan naročiti
projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavite, oziroma zaščite
obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne
dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma
zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo
upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. Za
območje varovalnega pasu elektroenergetskih objektov velja področni
predpis. |
|
87. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Omrežje javne razsvetljave v naselju
praviloma poteka pod zemljo. Javna razsvetljava se postavlja le v
območjih strnjenih naselij, izven naselij pa le na križiščih, prehodih
za pešce, avtobusnih postajah, če je to potrebno za zagotavljanje
varnosti. |
(2) Osvetljevanje dovoznih cest, parkirišč in
osvetljevanje objektov v naseljih mora biti zmanjšano na najnižjo raven.
Območje, za katerega osvetljevanje ni nujno potrebno, se ne osvetljuje.
Priporoča se uporaba svetil na senzor gibanja. Zasebna parkirišča
trgovskih in gostinskih objektov ter poslovno industrijskih območij, so
lahko osvetljena le v času obratovanja oziroma izvajanja dejavnosti,
sicer pa s svetili na senzor za zagotavljanje varnosti, če je potrebno.
Fasad hiš se ne osvetljuje za dekoracijo. |
(3) Oblikovanje svetilk mora biti podrejeno
oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih
je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
Izdelana morajo biti skladno s Katalogom opreme javnega prostora v
Občini Tržič. |
(4) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in
objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo
in ne oddajajo UV spektra; to so na primer natrijeve plinske žarnice ali
LED svetilke s temperaturo največ 2400 K, skladno s področnim
predpisom.Namestitve novih obcestnih svetilk se omeji na minimum, po 22.
uri mora biti moč osvetljevanja zmanjšana do 5. ure zjutraj, reklamna in
okrasna osvetlitev pa časovno omejena največ do 22. ure, posamezni
objekti se opremijo s svetili na senzor. |
|
88. člen |
|
(obnovljivi viri energije) |
|
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem
območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe
energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo kot pomembna
nacionalna strateška zaloga energije. |
(2) Pri gradnji novih stavb ter pri
rekonstrukcijah stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z
energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo s področja
učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire
energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. |
(3) V vseh enotah urejanja je dovoljena
gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh
določb tega odloka in varstvenih režimih. |
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna
tlorisna površina presega 1.000 m2 in
pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1.000 m2,
pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo, se ta načrtuje na
podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov
za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. |
Kot alternativni viri štejejo:
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na
voljo in toplotne črpalke. |
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega
odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Izvzete so stavbe,
katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu,
stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev
na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste
goriva. |
(6) Izraba sončne energije za proizvodnjo
zelene električne energije na objektih je možna pod pogojem, da so
naprave izvedene tako, da vizualno niso izpostavljene. Postavitve nad
slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne. |
(7) Celice za foto voltaične elektrarne je
dopustno postavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih
konstrukcij – stebričkov). Foto voltaične elektrarne na stebrih je
dopustno postavljati na za to namenjenih stavbnih zemljiščih. |
(8) Glavni energetski vir za ogrevanje
objektov na območju občine se šteje lesna bio masa. |
(9) V skladu s predhodnimi prostorskimi in
okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za
izrabo geotermične energije ter njihova izraba. |
(10) Utekočinjen naftni plin kot energetsko
učinkovit in uporabniku prijazen energent, se lahko hrani v nadzemnih
ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti na pripadajočem
zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti predpisane odmike od
objektov in vseh infrastrukturnih objektov in naprav. Za postavitev
nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno pridobiti ustrezna
soglasja, v kolikor so le-ti locirani v varovalnih pasovih
infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in kulturne
dediščine in drugih zavarovanih območjih. |
(11) Učinkovitejša raba energije se
zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno
razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal
za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na
minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj strnjenih
poselitvenih območij. Solarna energija predstavlja potencial tudi za
potrebe javne razsvetljave. |
|
89. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1a) Preko območja Občine Tržič potekajo
naslednji obstoječi prenosni plinovodi: |
P292; od R29 v km 22+525 – MRP Tržič; premer
100 mm; tlak 50 bar, |
P2921; od P292 v km 2+871 – MRP Golnik;
premer 100 mm; tlak 50 bar, |
10100; MRP BPT – ograja BPT; premer 150 mm;
tlak 1 bar, |
10000; MRP Tržič' MRP BPT; premer 100 mm;
tlak 4 bar, |
10200; MRP BPT – ograja PEKO; premer 150 mm;
tlak 1 bar in |
10300; MRP BPT – Široka potrošnja; premer 100
mm; tlak 1 bar |
Omenjeni prenosni sistem zemeljskega plina je
v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. kot operaterja prenosnega sistema
zemeljskega plina. Za poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda se
upošteva področni predpis. |
(1b) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in
distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovijo varnostni odmiki
plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih
objektov ter ureditve v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. |
(2) Varovalni pas prenosnega sistema
zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65,0 m poteka na vsaki
strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter
zemljiški pas 65,0 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih
objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas
prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100,0 m od ograje
kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega
plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5,0 m poteka na vsaki strani
plinovoda, merjeno od njegove osi. |
(3) V varovalnem pasu sistema zemeljskega
plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave
ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja,
le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in
objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen. Pred pričetkom
kakršnekoli gradnje je potrebno od upravljavca plinovoda pridobiti
projektne pogoje oziroma soglasje h gradnji. Vlogi za soglasje h gradnji
mora investitor priložiti ustrezen projekt. |
(4) Če je zaradi graditve objekta, naprave
ali napeljave oziroma izvajanja drugih del v večji oddaljenosti od
prenosnega sistema zemeljskega plina, kot je meja varovalnega pasu
prenosnega sistema iz drugega odstavka tega člena, potrebno za
zagotovitev sprejemljive stopnje tveganja na plinovodu ali drugih delih
prenosnega sistema izvesti dodatne varovalne posege oziroma ukrepe, jih
je operater prenosnega sistema dolžan izvesti v okviru nalog izvajanja
gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema
zemeljskega plina, stroški teh posegov oziroma ukrepov pa so upravičeni
stroški izvajanja te javne službe. |
(5) Varnostni pas prenosnega sistema
zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5,0 m poteka na vsaki
strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi. |
(6) V varnostnem pasu prenosnega sistema
zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti,
naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za
gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje
infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o
graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje
operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del. |
(7) Pogoje za posege na območju varovalnega
pasu iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
energijo, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda. |
(8) Priključitev objektov na zgrajeno
plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec
plinovoda. Pred pričetkom kakršnekoli gradnje je potrebno od upravljalca
plinovoda pridobiti projektne pogoje oziroma mnenje k gradnji. Vlogi za
mnenje k gradnji mora investitor priložiti DGD projekt. |
(9) Plinovodno omrežje se predvidi na
cestah/ulicah. Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi
koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje
plinovodnega omrežja. Na območjih, kjer je zgrajeno ali je predvidena
izgradnja plinovodnega omrežja se morajo objekti priključiti na omrežje
zemeljskega plina. Priključitev na zemeljski plin ni obvezna, če se za
ogrevanje objekta predvidi obnovljiv vir energije. Plin naj se uporablja
za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, v tehnoloških
procesih in za hlajenje. |
|
90. člen |
|
(male hidroelektrarne) |
|
(1) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je
vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih
vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve,
ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. MHE naj se locira izven
varovanih območij, izven območij naravnih vrednot in izven ogroženih
območij. |
(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora
biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s
pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine. Na odseku od odvzema vode
do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male
hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza biološkemu
minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena
institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode. |
(3) Male hidroelektrarne naj se ne gradi na
vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za
obstoječe objekta MHE, lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, žage
in kovačije. |
(4) Strojnica MHE mora biti postavljena
nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje
tehnologija. V kolikor je strojnica umeščena v stavbo mora biti streha
stavbe simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice
mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska
etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode.
Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali
intervencijskih del. Ograje niso dopustne. |
(5) Peskolovi in cevovodi morajo biti
vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti
eroziji. Odvečnega odkopanega materiala ni dopustno odlagati v strugo
ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo
odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi
cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine. |
(6) V primeru potreb za lokalno oskrbo z
energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti
priključitev na javno prenosno elektroenergetsko omrežje. |
(7) Ob izvedbi interdisciplinarne presoje
sprejemljivosti MHE je potrebno posebno pozornost nameniti zlasti
ohranjanju ugodnega stanja fizikalnih, kemijskih, ekoloških in
morfoloških značilnosti vodotoka, pri tem pa je treba upoštevati tudi
prisotnost že obstoječih MHE na vodotokih. |
|
3.4.6. Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi nesrečami in
obrambnih potreb |
|
91. člen |
|
(celostno ohranjanje
kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja
kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so
razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Gradnja novega objekta, vključno z
dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni
zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in
območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali
delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod
pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne
dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski
izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je
potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo –
čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne
poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve
vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna
območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za
posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski
načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji
priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. S kulturno varstvenim soglasjem se
potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v
aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki
ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi
v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe
kulturne dediščine in so navedeni v tem členu. |
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta
in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve
fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov
in pripadajočega zunanjega prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava
na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri
prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost kulturne dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
Za registrirano naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos
med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini
(glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi
naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase,
gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na
naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip,
javna oprema, ulične fasade itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
Za registrirano kulturno krajino in
zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska
podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura,
velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno
vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in
tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), |
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma
prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih
zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči
objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi
in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
Za registrirano vrtno arhitekturno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– zasnova (oblika, struktura, velikost,
poteze), |
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene
strukture, vrtna oprema, likovni elementi), |
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi,
relief), |
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos
kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne,
zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami,
ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in |
– vsebinska, funkcionalna, likovna in
prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami
ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. |
Za registrirano arheološko najdišče velja, da
ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi
plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali
uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili
njihov vsebinski in prostorski kontekst. |
Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko
orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter
jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se
sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma
kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne
objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito
ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor
robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni možno najti drugih rešitev in |
– če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti
za gradnjo. |
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je
treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
Za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost
objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z
okolico ter vedute. |
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino
in okolico. |
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine
velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu
ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta,
pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo
vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno
območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali
registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba
pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine. |
Kulturno varstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
Za kompleksne posege oziroma za posege v
strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt,
ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturno varstvenega
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturno
varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost
projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
Če se upravičeno domneva, da je v
nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja
nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s
predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se
ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih
predpisov. |
(14) Za izvedbo predhodne arheološke
raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega
najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega
soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri
pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah –
obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna
služba. |
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni
znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
92. člen |
|
(celostno ohranjanje
narave) |
|
(1) Naravne vrednote so razvidne iz prikaza
stanja prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva naravne
dediščine (aktov o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov, aktov o
določitvi varstvenih območij dediščine) in iz splošnih naravovarstvenih
smernic za urejanje prostora za območje občine. |
(2) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih
območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu s področja varstva narave. |
(3) Če se načrtuje gradnja ali ureditev na
zavarovanem območju, naravni vrednoti, pričakovani naravni vrednoti,
ekološko pomembnem območju, geomorfološki podzemeljski naravni vrednoti
(jami) ali v območju Natura 2000, je potrebno v postopku pridobitve
ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje, k
projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje. |
(4) Na ekološko pomembnih območjih se posege
in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali
živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in
omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. |
(5) Na območjih Natura 2000 se posege in
dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja: naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih
vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin
habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali
ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje,
skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in
omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju
posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da
je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali, ter njihove
habitate čim manjši. |
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti
ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali
in rastlin. Živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje
dejavnosti ne sovpada z obdobji, oziroma sovpada v čim manjši možni
meri, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam se prilagodi
tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike
razmnoževanja. |
(5) Na območjih Natura 2000 je prepovedan
vnos živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih
organizmov. Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst, kot so
npr. japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika
in kanadska rozga. Zato se po končanih posegih v prostor površine takoj
rekultivirajo, zatravijo oziroma zasadijo z lesnato vegetacijo ter
izvedejo drugi potrebni sanacijski ukrepi. |
(7) Najdbe fosilov, mineralov in jam je
potrebno prijaviti pristojnemu organu za ohranjanje narave. Hkrati mora
najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. |
(8) Vzpostavljanje novih poti, v območju
Natura 2000, skozi gozdno površino ni dovoljeno. |
(9) Na poselitvenem območju se ohranja ali
nadomešča obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo ob objektih. Pri
ureditvi zelenih površin se prednostno izbira domorodne rastlinske
vrste, tujerodne pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne. |
(11) črtano |
(12) Vožnja s kolesi in motorji v območju
naravnih vrednot ni dovoljena. |
(13) V skladu s področnim predpisom se v I.
stopnjo varstva pred hrupom uvrstita območje Naravnega spomenika
Dovžanova soteska in Spominski park Udin boršt. |
(14) V primeru posegov v obstoječe stavbe se
pred začetkom del preveri, če na stavbi gnezdijo ptice ali v njej
prebivajo netopirji. V primeru potrditve, naj se čas obnovitvenih del
prilagodi tem vrstam. Zaradi različnih obdobij in načinov razmnoževanja
se konkretne usmeritve pripravijo prilagojeno za posamezno vrsto. |
|
93. člen |
|
(varovanje vodnih virov) |
|
(1) Vodovarstvena območja so določena z
namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je
namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi
vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost
voda ali njeno količino. Za vsa območja, ki se nahajajo na
vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju
upoštevati pravila in kriterije za določitev vodovarstvenega območja ter
omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. Vse obstoječe vodne vire je
potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati. Obstoječi vodni
viri, ki trenutno niso v funkciji, se vzdržujejo za primere izrednih
razmer in za požarno varnost. |
(2) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane
dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih
virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali
kakovost vodnih virov. |
(3) Na območjih EUP, ki se nahajajo na
vodovarstvenih območjih zajetja pitne vode, je potrebno pri vseh posegih
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa o varstvenih
pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda. Za
vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti dovoljenje
v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi. |
(4) Na območju občine se večini prebivalstva
zagotavlja ustrezna oskrba s kakovostno pitno vodo. |
(5) V enakem smislu je treba varovati tudi
vodne vire, za katere so bila izdana vodna dovoljenja za lastno oskrbo s
pitno vodo ali za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska
javna služba, za javno oskrbo s pitno vodo, ki nimajo določenih
vodovarstvenih območij. |
|
94. člen |
|
(pogoji za varstvo voda) |
|
(1) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba
zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena
strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v
sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen
razvoj živali vseh vrst. |
(2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali
začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti
dovoljenja v skladu s predpisi o vodah. |
(3) Ob vodotokih se ohranja obvodna
vegetacija. Vzdolž vodnih brežin se za preprečevanje širitve alohtonih
(invazivnih) vrst (pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije,
japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna,
kanadske zlate rozge, ameriškega javorja, navadne amorfe, thunbergovega
češmina, enoletne suholetnice, astre/nebine, orjaške zlate rozge,
orjaškega dežena, vodne kuge/račje zeli, elode nuttallii, vodne solate),
zagotavlja izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje
pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. |
(4) Za proizvodne in ostale objekte, ki so
vir prekomernih emisij v vode, se morajo izvesti programi zaščite in
sanacije. |
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so
prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem. |
(6) Zacevljanje, prekrivanje ali
kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki
omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za
objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in
poteh). |
(7) Dimenzioniranje pretočnih profilov,
ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti
predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter
skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov
je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z
avtohtono vegetacijo. |
(8) Morebitne premostitve morajo biti
hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni
profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q100)
z minimalno varnostno višino 0,5 m. |
(9) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati
stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Predvidi
se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno
stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih
zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih,
pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti
geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo zagotavljale
ustrezno stopnjo stabilnosti terena. |
|
95. člen |
|
(pogoji za varstvo zraka) |
|
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov
je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri
obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije. |
(2) Objekti se prednostno oskrbujejo z
obnovljivimi viri energije. |
(3) Potrebno je zagotoviti racionalno rabo
energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporabo
ekološko sprejemljivih goriv. |
(4) Z gradnjami in ureditvami se škodljivi
vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe poslovno proizvodnih in
centralnih dejavnostih je potrebno priključiti na skupinske – daljinske
vire energije, graditi nizko energetske pasivne objekte. |
(5) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in
vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa zaposlitvena in
večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom. |
(6) Objekti, ki so lahko pomemben vir
onesnaževanja, se umeščajo le na območja, namenjena gospodarskim
dejavnostim. |
(7) Za obstoječe proizvodne in ostale
objekte, ki so vir prekomernih emisij v zrak, se morajo izvesti programi
zaščite in sanacije. |
(8) Na območju občine se zagotavlja
učinkovita raba energije z uporabo obnovljivih virov energije,
plinifikacija in umeščanje dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, v
gospodarske cone. |
|
96. člen |
|
(pogoji za varovanje tal in
plodne zemlje) |
|
(1) Ohranja se naravne prvine v prostoru in
se s posegi prilagaja reliefnim značilnostim prostora. |
(2) Ob gradnji objektov so investitorji
dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki
jih predpiše geološka služba. |
(3) Investitor je v času gradnje dolžan
poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo
mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo
uporabo. |
(4) Predvideni posegi morajo biti
projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov.
Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h posegu se
določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijska in
plazljiva območja). |
(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti
objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme
pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v
ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč. |
(6) Na kmetijskih površinah (K1, K2) je
potrebno ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca z
upoštevanjem parcelacije, reliefa, strukture vegetacij, vodotokov,
ekološke pestrosti travnatih in grmovnih živic ter drugih značilnih
oblik v prostoru. |
(7) Na območju občine se v čim večji meri
zagotovi ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo,
kakovostno, lokalno pridelano hrano. |
|
97. člen |
|
(varstvo gozda) |
|
(1) V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki
ne ogrožajo funkcij, obstoja ali namena gozda oziroma ne razvrednotijo
ali poškodujejo gozda oziroma ne poslabšujejo možnosti uresničevanja
funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni
zavod. |
(2) Za posege v prostor, ki lahko bistveno
spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih
možnosti divjadi skladno s področnim predpisom. |
(3) Umeščanje objektov in izvajanje del na
zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le
mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje
pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute. |
(4) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s
posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s
prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za
namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za
gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in
socialnih funkcij gozdov. |
(5) Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso
povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno
negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd
razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno
pridobljenega dovoljenja pristojne gozdno gozdarske službe. V območju
varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar
bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne
zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek
erozijskih procesov. |
(6) Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem
gospodarskemu izkoriščanju gozdov, v njih je dovoljeno izvajati
dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s
predpisi. |
(7) Celoviti ali posamični prostorski
izvedbeni akti morajo vsebovati tudi rešitve za obstoječi javni dostop
do sosednjih območij gozdov z javne prometnice in sicer tako, da je
prostor za dostop načrtovan v območju stavbnih zemljišč, da omogoča
ureditev prometnice za odvoz gozdnih lesnih proizvodov in da je ta
prostor določen tudi s parcelacijo. Pas za ta namen na robu območja
stavbnih zemljišč ob območjih gozdov mora biti širok najmanj 5.00 m. |
(8) Pri načrtovanju površin osnovnih
namenskih rab stanovanj, gospodarskih dejavnosti in ostalih vrst rab, v
katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni
objekti, je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe
gozdna zemljišča načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki
zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi
gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. |
(9) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano
pogozdovati, razen, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(10) Da se zagotavlja ohranjanje funkcij
gozdov: |
– morajo biti posegi izvedeni tako, da ne bo
povzročena škoda na sosednjem gozdnem robu in na gozdnih tleh, |
– morajo izvajalci gradbenih del med gradnjo
objektov zavarovati vegetacijo sosednjega gozda pred poškodbami, |
– se morebitni odvečni odkopni ter gradbeni
material, ki bi nastal pri gradnji ne sme odlagati v gozd. |
(11) Opuščeni peskokopi v gozdnem prostoru se
prepustijo nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji. Območje se sanira,
humusira, ob poteh zasadi avtohtone grmovnice, da se ustvari gozdni rob,
ostali del pa zasadi s pionirsko vegetacijo in kasneje avtohtonimi
drevesi. |
|
98. člen |
|
(požarna varnost) |
|
(1) Pri graditvi objektov in pri urejanju
prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki
urejajo varstvo pred požarom. |
(2) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov
se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. |
(3) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo
z vodo za gašenje, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih
brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. |
(4) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi,
živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne
površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah.
Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s
predpisi. |
(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte je treba zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in
med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Izpolnjevanje bistvenih
zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se
dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne
objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Dovozi do objektov
morajo omogočati nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost
evakuacije. |
(6) Za povečanje požarne varnosti v občini,
posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega
varovanja. Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti
bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost. |
|
99. člen |
|
(potresna ogroženost) |
|
(1) Vsi objekti na območju OPN morajo biti
dimenzionirani in projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne
ogroženosti (Karta projektnih pospeškov tal, RS MOP, Uprava za
geofiziko, M 1:500.000). |
Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se
severni del Občine Tržič nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g)
0,15, južni del Občine Tržič pa v območju s projektnim pospeškom 0,175. |
(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije
objekta je potrebno upoštevati področni predpis. |
|
100. člen |
|
(pogoji za zaščito pred
poplavami) |
|
(1) Poplavna območja so prikazana v Stanju
prostora, po elaboratu Hidravlična študija visokih vod na porečju
Tržiške Bistrice za OPVP 10 – Tržič (Izdelovalec: Institut za vode,
2014). |
(2) Poplavna območja in razredi poplavne
nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih
in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so
sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav. |
(3) Na poplavnih območjih, za katera so
izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne
nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju
posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve
za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih
zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe
stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje
novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje
obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih
prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje
poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe
posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega
odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter
posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi. |
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno
v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas
izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih
ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja,
karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za
obstoječe/novo stanje. |
|
101. člen |
|
(pogoji za zaščito pred
erozijami in plazovi) |
|
(1) Erozijska, plazovita in plazljiva območja
so razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti,
plazljivosti in nevarnosti snežnih plazov za območje Občine Tržič, ki jo
je izdelala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za
geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v stanju
prostora. |
(2) Vsi posegi na območju OPN se izvajajo na
podlagi geomehanskih raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti
temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte. Za vsako gradnjo,
oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in
naprav, na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno
stabilnih zemljiščih, je potrebno pridobiti mnenje geotehnične službe in
podati rešitve, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih
zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. |
(3) Na erozijskih območjih je na zemljiščih,
ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne
erozije vode (območja strogih proti erozijskih varovanj, erozijska
žarišča, območja zahtevnejših proti erozijskih ukrepov, območja
običajnih proti erozijskih ukrepov), prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje
erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne
vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnava
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje
zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, |
– pospeševanje erozijske moči voda in
slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih
materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim
materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen
zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in |
– vlačenje lesa. |
(4) Na plazljivih območjih je na zemljiščih,
kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost
zemeljskih ali hribinskih sestojev, prepovedano: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras,
in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev
ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(5) Na plazljivem območju lastnik zemljišča
ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi
tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost
zemljišča. |
(6) Na območjih evidentiranih snežnih plazov
novi posegi niso dovoljeni. |
|
101.a člen |
|
(pogoji za potrebe
obrambe) |
|
(1) Na območjih možne izključne rabe posegi
ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru
vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter
za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno
rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti.
Za vse posege v območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe je
treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. |
(2) V območju omejene in nadzorovane rabe za
potrebe obrambe – v oddaljenosti do 1,0 km od območja za potrebe obrambe
z antenskimi stebri ali stolpi, je treba za vsako novogradnjo višine nad
18,0 m pridobiti projektne pogoje in mnenje ministrstva pristojnega za
obrambo. |
|
3.4.7. Pogoji glede
varovanja zdravja |
|
102. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Stopnje varstva pred hrupom (SVPH) na
območju poselitve so določene za podrobnejšo namensko rabo prostora
(PNRP) v skladu s področnim predpisom. |
(2) V skladu s področnim predpisom se v: |
a) II. stopnjo varstva pred hrupom vključuje
PNRP: |
SP – površine počitniških objektov: DOL 02
Dolina – Pinč, POD 20 Podljubelj – Geben, POT 02 Potarje – Pod Strmcem,
POT 03 Potarje Strmec |
BT – posebna območja – površine za turizem:
JED 12 Jelendol Medvodje |
b) III. stopnjo varstva pred hrupom vključuje
PNRP: |
SS – stanovanjske površine |
SP – površine počitniških objektov |
SK – površine podeželskega naselja |
A – površine razpršene poselitve |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
BC – športni centri |
BT – posebna območja – površine za turizem |
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZK – pokopališča |
ZV – površine za vrtičkarstvo |
VC – celinske vode |
b) IV. stopnjo varstva pred hrupom vključuje
sledečo namensko rabo: |
IP – površine za industrijo |
IG – gospodarske cone |
IK – površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
PC – površine cest |
PH – helioporti |
PO – ostale prometne površine |
O – območja okoljske infrastrukture |
E – območja energetske infrastrukture |
T – območja komunikacijske infrastrukture |
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
G – gozda zemljišča |
VI – območja vodne infrastrukture |
LN – površine nadzemnega pridobivalnega
prostora |
N – območja za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami |
oo – ostala območja |
(3) Za javne prireditve, javni shod in vsako
drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje
pristojnega občinskega upravnega organa. |
(4) Novogradnje z dejavnostmi je treba
projektirati in umestiti v prostor tako, da ravni hrupa ne presegajo
stopenj varstva pred hrupom določenih z Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju in tem OPN. |
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti
in rekonstrukcijah obstoječih objektov ob pomembnih prometnicah je treba
vse posege načrtovati in objekte umestiti v prostor tako, da se predvidi
ustrezna protihrupna izvedba objektov z varovanimi prostori. |
(6) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne
zaščite je obveznost investitorjev posegov. |
(7) Območja, za katere je predvidena II.
SVPH, se urejajo z OPPN in bodo na podlagi zahteve Občine Tržič
posredovana v potrditev napristojno ministrstvo. Pobudi se priloži
dokumentacija z dokazili, da so izpolnjene zahteve II. SVPH. |
(8) Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom
in mirna območja na prostem se določijo v skladu s predpisi za varstvo
narave. |
(9) Meje III. in IV. območja varstva pred
hrupom na poselitvenih območjih so določene s podrobnejšo namensko rabo
prostora. |
(10) Ne glede na določbe prvega odstavka te
točke mora biti na meji, med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter
meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom, določeno območje, ki
obkroža IV. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo pogoji za
III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred
hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, mora biti 1.000m (v
vodoravni projekciji). Lahko je manjša od 1.000m, če zaradi naravnih
ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene
mejne vrednosti kazalcev hrupa, določeni za to območje. |
|
103. člen |
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so
omrežja, naprave in objekti določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za
posamezna območja določa področni predpis. Skladno s tem predpisom se
površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja
stopnje varstva pred sevanjem: |
a) I. stopnja varstva velja za I. območje, ki
potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SS, SK, SP, A, CU, BT, BC, ZS,
ZP, ZK, ZV); |
b) II. stopnja varstva velja za II. območja,
kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IP,
IK, IG, PC, PO, E, O, K1, K2, G, VC in LN). |
(3) V vplivno območje virov elektromagnetnega
sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Vplivna
območja virov elektromagnetnega sevanja segajo od središčne osi
daljnovoda na višini 1,0 m od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in
geometrij (tipa) daljnovoda, in sicer za: |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110
kV: tip jelka, portal in donau 14,0 m na vsako stran osi, tip sod 11,0 m
na vsako stran osi in |
– zunanjo ograjo razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV 15,0 m. |
(4) Za gradnjo objektov, ki so viri
elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz
katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega
sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti. |
|
104. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim
onesnaženjem) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih
površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v
okolje, ki jih določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja. |
(2) Za osvetljevanje vseh zunanjih površin
naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe
nad vodoravnico ali proti oknom na fasadah objektov z varovanimi
prostori. Po možnosti naj se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za
samodejni vklop/izklop. |
(3) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih
snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih
proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne sme presegati 5 % na območju
kulturnega spomenika. |
(4) črtana |
(5) Vsa obstoječa svetila, ki se uporabljajo
na prostem je potrebno uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno
onesnaženje. |
|
105. člen |
|
(zagotavljanje higienskih
in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo
bivanja) |
|
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni
bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z
dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za
graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. |
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba
zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s
kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od
sončnega vzhoda do sončnega zahoda: |
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro, |
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne
velja: |
– za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih
stavbah, |
– kadar leži stavba na severnem pobočju
oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe
osončenja, |
– za gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni
pozidavi oziroma v vrstni pozidavi. |
|
105.a člen |
|
(spremljanje stanja okolja
za zagotavljanje zdravja ljudi) |
|
Občina skladno s predpisi zagotovi
spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem
poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. |
|
3.4.8. Posebni prostorski
izvedbeni pogoji za posamezno EUP |
|
106. člen |
|
(Bistrica) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
BIS 01
Bistrica –
Deteljica šola |
CU |
1) Dopustne
dejavnosti:
– vzgojno
izobraževalne dejavnosti,
– kulturne
dejavnosti,
– šport in
rekreacija.
2) Druga merila
in pogoji:
– ohranjajo se
zelene površine in površine za šport in rekreacijo,
– dodatne
parkirne površine so dovoljene le pod nivojem terena, tako da se
ne zmanjšajo obstoječe zelene površine,
– ob glavni
cesti se ohranja obstoječa zelena bariera in dodatno zasadi na
celotni dolžini igrišča.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka. |
BIS 02
Bistrica –
Nakupovalni center Deteljica in LIDL, Bencinska servisa,
Policijska postaja |
PC, CU |
1) Dopustne
dejavnosti:
Na območju
oskrbnega centra so dovoljene oskrbne dejavnosti, ki
dopolnjujejo obstoječe. Območje je namenjeno centralnim
dejavnostim, kjer so dopustne trgovska in druge storitvene
dejavnosti ter upravne in pisarniške dejavnosti.
2) Dopustne so
naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja novih
objektov,
– gradnja in
ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,
– spremembe
namembnosti,
– garaže so
dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne
zelene in parkirne površine,
– postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov,
– površin
otroškega igrišča Deteljica ni dovoljeno zmanjševati,
– gradnja in
vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture.
3) Dopustni
gabariti:
Povečanje
višinskih gabaritov obstoječih objektov ni dovoljeno. Novi
objekti ne smejo presegati višinskih gabaritov obstoječih
objektov v neposredni bližini v tej EUP.
4) Pri
načrtovanju prezračevalnih naprav naj le te na viru ne
povzročajo ravni hrupa večjega od 65 dBA, hladilne naprave pa ne
ravni hrupa večjega od 60 dBA.
Med uporabo
objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje
dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v
ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin.
5) Na uvozih na
parcelo objekta LIDL je dopustna postavitev zapornic, ki
preprečujejo dovoz tovornim vozilom. Priključevanje osebnih
vozil iz območja NC Deteljica na državno cesto mora biti
zagotovljeno.
6) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
BIS 03
Bistrica –
Deteljica |
SS |
1) Dopustne
dejavnosti:
– dopustne so
večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju in
spremljajočim dejavnostim kot so garažne stavbe, otroška in
druga javna igrišča,
– v
stanovanjskih stavbah so dopustne tudi poslovne, trgovske,
gostinske in osebne storitvene dejavnosti, ki niso moteče za
bivanje,
– trgovske in
gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni
dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev
večstanovanjskega objekta.
2) Dopustne so
naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– posamezne
večstanovanjske objekte se prenovi v celoti, tako, da ohranjajo
enotno podobo (strehe, oblikovanje fasad, barve fasad),
– zasteklitev in
zapiranje balkonov, menjava oken in drugih fasadnih elementov
mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve
steklenih oziroma polnih površin) na celotnem objektu in
izvedena sočasno za celoten objekt,
– dozidave in
nadzidave niso dovoljene,
– gradnja in
ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,
– spremembe
namembnosti,
– pri
načrtovanju prezračevalnih naprav naj le-te na viru ne
povzročajo ravni hrupa večjega od 65 dBA, hladilne naprave pa ne
ravni hrupa večjega od 60 dBA. Nameščanje je dovoljeno le na
notranjih stenah balkonov,
– garaže so
dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne
zelene in parkirne površine,
– postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov in opreme javnega prostora:
nadstreški za osebna vozila se izvedejo v lesu, zaščitene s
premazom, ki omogoča naravno staranje lesa. Nadstreški se lahko
izvedejo tudi z ravno streho,
– gradnja in
vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka. |
BIS 04
Bistrica –
Kovorska cesta –
vrtički |
G, ZV |
1) Celotno
območje je namenjeno pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja
okrasnih rastlin.
2) Dopustne
ureditve:
– vrt
(zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt),
postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola),
– ureditev
zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov,
– otroška
igrala.
– Dopustna je
postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke,
ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice,
kompostnik.
– Ohranja in
obnavlja se gozdni pas na JZ delu območja ob državni glavni
cesti. |
BIS 05
Bistrica –
Kovorska cesta |
SS |
1) Dopustne
dejavnosti:
– dopustne so
večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju in
spremljajočim dejavnostim kot so garažne stavbe, otroška in
druga javna igrišča.
2) Dopustne so
naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– pogojno so v
stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne, trgovske,
gostinske in osebne storitvene dejavnosti,
– trgovske in
gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni
dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev
večstanovanjskega objekta,
– prizidave in
nadzidave niso dovoljene,
– gradnja in
ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,
– spremembe
namembnosti,
– garaže so
dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne
zelene in parkirne površine,
– postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnice za parkirišča,
kolesarnice, ekološki otoki, urbana oprema,
– gradnja in
vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture.
3) Oblikovanje
enostavnih in nezahtevnih objektov:
– nadstrešnice
za parkirišča in kolesarnice se izvedejo v lesu, zaščitene s
premazom, ki omogoča naravno staranje lesa. Nadstreški se lahko
izvedejo tudi z ravno streho,
– ekološki otoki
in urbana oprema se lahko izvedejo skladno s katalogom opreme
javnega prostora.
4) Za bloki
Kovorska cesta 43 do Kovorska cesta 59 je dopustna ureditev
parkirišča za stanovalce, pri čemer se ne sme posegati v zelene
površine.
Garaže so
dopustne pred bloki le pod nivojem terena tako, da se ne
zmanjšajo javne zelene površine: izjemoma je dopustna ureditev
garaž tako, da te segajo 1 m nad teren, pri čemer mora biti
streha ozelenjena ali utrjena s pohodnim tlakom, kjer so
dopustne ureditve igrišč.
5) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka. |
BIS 06
Bistrica –
Deteljica |
CU |
1) Na parc. št.
248/23 k.o. Bistrica so dovoljeni posegi za potrebe vrtca ali
ureditev javnih površin.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno
upoštevati 100. člen tega odloka. |
BIS 07
Bistrica
pod Šijo |
SS |
1) Območje
namenjeno eno-, dvo- in večstanovanjskim objektom.
2) Na zemljišču
parc. št. 36/2 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine
(sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena.
3) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka.
5) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
BIS 08
Bistrica –
stari del |
SK |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom ter kmetijam.
2) Na zemljišču
parc. št. 25/1 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine
(sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena.
3) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka. |
BIS 09
Bistrica –
Zelenica |
SS |
Območje
namenjeno večstanovanjskim objektom.
1) Na parc. št.
21/4 in 21/5 k.o. Bistrica je dopustna gradnja večstanovanjskega
objekta do višine K+P+2+M. Klet mora biti v celoti vkopana. Vse
parkirne površine se uredijo na nivoju kleti.
2) Na parceli
120/13 k.o. Bistrica se sočasno z večstanovanjskim objektom
zgradi otroško igrišče.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
BIS 10
Bistrica –
Bistriška
planina |
SS |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka. |
BIS 11
Bistrica –
Športni
center Bistrica |
PH, BC |
1) Dopustni so
posegi za potrebe vrtičkarstva, športa in rekreacije ter
turizma.
2) Ureditev
vrtičkov se izvede skladno z določili za območja ZV.
3) Zeleni pas na
parc. št. 161/1 in 161/5 k.o. Bistrica, se ohranja in obnavlja.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka. |
BIS 13
Bistrica – Peko |
IG |
1) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program sanacije.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka. |
BIS 14
Bistrica –
Spodnja
Bistrica |
CU, G, K2 |
1) Na območju se
ohranja drevesna vegetacija (enoredni drevored ob lokalni cesti,
posamezna drevesa, zeleni otoki, mejice).
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
BIS 15
Bistrica –
Na logu |
IG, ZP |
1) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program zaščite in sanacije.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati
100. člen tega odloka.
3) V območju ZP
ni dovoljeno spreminjati kote terena.
4) V območju IG
je odmik objekta od parcelne meje lahko manjši od 5,0 m, vendar
ne manjši od 1,5 m. |
BIS 16
Bistrica –
Na logu |
PC, SS |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih
dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina,
oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba
objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo
tudi z ravno streho.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
BIS 17/1
Bistrica – pod
kopališčem |
PC, IG
Tovarna trifix |
1) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program zaščite in sanacije.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
BIS 17/2
Bistrica – pod
kopališčem |
IG
Stanovanjski del |
1) V območju
niso dopustne gradnje novih objektov (stavb), razen GJI. Za
obstoječe pritlične objekte so dopustna le vzdrževalna dela,
dozidave in nadzidave. Sprememba namembnosti obstoječih objektov
je dovoljena. Poleg spremembe namembnosti objektov skladno z
namensko rabo prostora IG, so dovoljena tudi stanovanja.
2) Za obstoječe
stanovanjske objekte so dopustne dozidave tako, da se podaljša
osnovna stavbna masa v vzdolžni smeri, vendar največ za
polovico.
3) Nadzidave so
dopustne le v primeru sanacije strehe, pri čemer kolenčni zid ne
sme presegati 1,0 m.
4) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program zaščite in sanacije. |
BIS 19/1
Bistrica –
Vila Bistrica |
CU |
1) Novogradnje
objektov niso dovoljene. Obstoječi objekti in dostopna cesta se
prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Pred pripravo
projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke
raziskave. |
BIS 19/2
Bistrica –
Cerkev
sv. Jurij |
CU |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
2) Pred pripravo
projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke
raziskave. |
BIS 19/3
Bistrica – Vila
Bistrica park |
O, K2, G |
1) Obstoječi
park se obnavlja in ohranja v svoji izvirni obliki.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Pred pripravo
projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke
raziskave. |
BIS 20
Bistrica –
peskokop
pod Šijo |
OO |
|
BIS 21
Bistrica –
peskokop Hudi
grad |
OO |
|
BIS 22
Bistrica –
spodnji del |
K1, K2, PC, G, VC, O |
1) Ohranja se
ježa z drevesno vegetacijo, posegi vanjo niso dovoljeni.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
BIS 23
Bistrica |
K2, OO, G, K1, A, PC, O |
1) Gradnja novih
objektov na območju razpršene poselitve – A (Bistriška planina),
ni dovoljena. Za območje planine veljajo splošna določila za
planine.
2) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
3) Objekt na
parc. št. 398/3 k.o. Bistrica – kot planinska koča (gostinska
stavba za kratkotrajno nastanitev).
4) Dopustna je
ureditev tematske poti do ruševin gradu Altgutenberg.
5) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
6) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
107. člen |
|
(Breg ob Bistrici) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
BOB 01
Breg –
Na produ |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
BOB 02
Breg –
Na vrbicah |
SK |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
BOB 03 Breg |
PC, VC, G, K1 |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
108. člen |
|
(Brdo) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
BRD 01
Brdo –
stari del |
A |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
BRD 03 Brdo |
G, PC, O, K1 |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasje. |
|
109. člen |
|
(Brezje pri Tržiču) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
BRE 01
Brezje – zgornja
vas |
SK, K1, SS |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom ter kmetijam. Na
celotnem območju EUP mora oblikovanje in velikost objektov
upoštevati pogoje za območja SK.
2) Posegi na
zemljiščih parc. št. 557/5, 557/6, 557/8, 557/9 558/20, 558/22
in 558/23 vse k.o. Bistrica se izvajajo na podlagi geomehanskih
raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti temeljnih tal
ter o pogojih temeljenja za objekte. Pred posegi je potrebno
pridobiti mnenje geotehnične službe in podati rešitve, ki bodo
zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena celotnega
območja SS.
3) Na delu parc.
št. 667/1 k.o. Bistrica je dovoljena gradnja kmetijskih
objektov.
4) Na območju se
ohranja in obnavlja drevesna vegetacija (posamezna drevesa,
sadovnjaki, gozdni otoki, mejice).
5) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
6) Varstveni
pogoji:
– Ohranja se
strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne
vegetacije k drevesni.
– Izvaja se
ekstenzivna raba travišč.
– Ne vzpostavlja
se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino. |
BRE 02
Brezje –
Sleme |
SS |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Na celotnem območju
mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za
območja SK.
2) Na območju se
ohranja in obnavlja drevesna vegetacija (posamezna drevesa,
sadovnjaki, gozdni otoki, mejice).
3) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
BRE 03
Brezje-
V dolini |
SK |
1) Območje
namenjeno kmetijam ter eno- in dvostanovanjskim objektom.
Poleg
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in proizvodne do velikosti
neto 250 m2 je
v območju dovoljena tudi postavitev pakirnice in skladišča za
prodajo sadja in zelenjave.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Varstveni
pogoji:
– Obstoječa
grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti
ohranja.
– Ohranja se
strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne
vegetacije k drevesni.
– Ne vzpostavlja
se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino. |
BRE 04
Brezje –
Pod jesenom |
SS |
1) V območju nad
državno cesto (bivše območje počitniških hiš) so dopustni
enostanovanjski objekti. Posegi na obstoječih objektih
(prizidave in nadzidave) morajo upoštevati oblikovne značilnosti
obstoječih objektov (strma streha, višina objekta, kritina,
oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba
objekta, orientacija slemena ipd.).
2) V območju pod
državno cesto so dopustni tudi dvo stanovanjski objekti.
Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za
območja SK.
3) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
4) Varstveni
pogoji:
– Obstoječa
grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti
ohranja.
– Ohranja se
strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne
vegetacije k drevesni. |
BRE 05
Brezje |
K1, A, PC, K2, CU, OO, G, O |
1) Posegi na
parc. št. 578/4 k.o. Bistrica niso dovoljeni.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Varstveni
pogoji:
– Obstoječa
grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti
ohranja.
– Ohranja se
strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne
vegetacije k drevesni.
– Ne vzpostavlja
se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino. |
|
110. člen |
|
(Čadovlje) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA
NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
ČAD 01/1
Čadovlje – Jamen
vrh |
A |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
ČAD 02
Čadovlje |
A, VC, K1, K2, G, PC |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
|
111. člen |
|
(Dolina) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA
NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
DOL 03
Dolina –
domačija Pr Ukc |
A |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
DOL 04
Dolina –
domačija Pr Urh |
A |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
DOL 07
Jelendol –
planina Ilovica |
A, G, K1 |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
DOL 08
Dolina |
K1, O, PC, G, VC, A, K2, OO |
1) Na poplavnem
območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
DOL 09
Dolina –
Košuta |
K1, G, OO, K2 |
|
|
112. člen |
|
(Grahovše) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA
NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
GRH 01
Grahovše –
Slaparska vas |
A |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Varstveni
pogoji:
– Za
osvetljevanje vseh zunanjih površin se, namestijo svetila z
vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– Ohranja naj se
obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v okolici objektov. |
GRH 04
Grahovše Planina
Javornik |
A, K1, G |
1) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Usmeritve za
ohranjanje planine:
– Gradnja
gostinskih objektov ni dopustna.
– Z zaporo naj
se omeji dostop do planine z motornimi vozili.
– Postavljanje
žičnatih ograj ni dopustno.
– Objekti naj se
obnovijo v gabaritih starih obstoječih temeljev.
– Uredi naj se
biološka čistilna naprava.
– Oskrba z el.
energijo se lahko izvede s sončnimi celicami na obstoječih
objektih.
– Na planini naj
se ohranjajo stari drevesni štori.
– Daljnovodov in
žičnic naj se ne postavlja.
– Krmljenje
divjadi (jelenov, divjih prašičev ipd.) ni dopustno.
4) Varstveni
pogoji:
– Za
osvetljevanje vseh zunanjih površin se namestijo svetila z
vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– Ohranja naj se
strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne
vegetacije k drevesni.
– Izvaja se
ekstenzivna raba travniških površin na planini. |
GRH 07
Grahovše |
K2, OO, VC, O, ZS, PC, K1, G, A |
1) Pri posegih v
neposredni bližini drevesnih ZO/NV je potrebno le-te ustrezno
zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in
korenin (jesen). Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko
zeleno območje (širina drevesne krošnje).
2) Krčenje gozda
in posegi na parc. št. 390/1 in 385/1 k.o. Lom pod Storžičem
niso dovoljeni.
3) Posegi na
parc. št. 353, 306/1 in 306/2 k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV
Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča niso dovoljeni.
4) Posegi in
krčenje obvodne vegetacije na parc. št. 309/2, 309/3 309/5,
309/6, 309/7, 309/8, 309/9 k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV
Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča, niso dovoljeni.
5) Na parc. št.
289/5 k.o. Lom pod Storžičem je dopustna ureditev začasnega
šotorišča in kurišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva
nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu
prostorske in gradbene zakonodaje, nima negativnih vplivov na
okolje in ne posega v drevesno vegetacijo.
6) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
GRH 08
Grahovše Planina
Mala Poljana |
K2, A |
1) Na območju
planine gradnja novih objektov ni dovoljena.
2) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
3) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
GRH 09
Planina Sp.
Konjščica |
A, K1, G |
1) Na območju
planine na parc. št. 503/2 k.o. Lom pod Storžičem gradnja novih
objektov ni dovoljena.
2) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
3) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
GRH 10
Planina
Zg. Konjščica |
K1 |
1) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
|
113. člen |
|
(Gozd) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA
NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
GZD 01
Gozd – vas |
A |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Na zemljišču
s parcelno št. 743/4 in 743/5 k.o. Križe je dovoljena gradnja
enostanovanjskega objekta.
3) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
4) Varstveni
pogoji:
– Travniški
sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri
zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
– Izvaja naj se
ekstenzivno kmetovanje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. |
GZD 02
Gozd – Pod
Ranjšco |
BT |
1) Del (parc.
št. 209/3 k.o. Senično), ki je predviden za parkirišča in
šotorišče, se izvede tako, da v največji možni meri se ohranja
in obnavlja obstoječa drevesa vegetacija.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Posegi niso
dovoljeni do uveljavitve državne uredbe o zavarovanju virov
pitne vode.
4) Padavinske
odpadne vode s parkirišča preko oljnih lovilcev v izvedbi, ki je
v skladu s področnim predpisom.
5) Na območju
šotorišča se odvod komunalnih odpadnih voda ureja na način, da
kakovost podzemne vode na vodovarstvenem območju ne bo ogrožena. |
GZD 03
Gozd –
vzletišče |
K2, ZS |
1) Za dostop do
vzletišča se uporablja obstoječa pot, nove niso dovoljene.
2) Pot se lahko
uporablja le za potrebe oskrbe vzletišča, promet se omeji s
postavitvijo zapornice na odcepu z občinske ceste. Parkirne
površine je potrebno zagotoviti pri zavetišču in pred vasjo
Gozd.
3) Varstveni
pogoji:
– Ohranja se
ekstenzivna raba travišča.
– Sečnja naj se
izvede izven obdobja zaleganja jajčec alpskega kozlička; ta
zalega jajčeca v bukov les v juliju in avgustu.
– Posekan les
naj se odpelje iz gozda še pred julijem. |
GZD 05
Gozd –
vplivno
območje |
K1, A, G, PC, K2, O, SP |
1) Preprečuje se
zaraščanje travniških površin, ohranjajo se sadovnjaki.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Posegi niso
dovoljeni do uveljavitve državne uredbe o zavarovanju virov
pitne vode. |
GZD 06
Gozd |
G, PC, K1, 00 |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
GZD 07
Planina
Kriška gora |
A, G, K2 |
1) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Varstveni
pogoji:
– Pred izvedbo
krčitve za namene pašnika se izvede popis lepega čeveljca in
drugih zavarovanih vrst. |
|
114. člen |
|
(Hudi Graben) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
HGR 01 Hudi
Graben – vas |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
HGR 02
Hudi Graben –
drsališče |
ZS |
1) Izsekavanje
drevnin v območju drsališča ni dopustno.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Varstveni
pogoji:
– Območja
drsališča ni dopustno širiti.
– Izcedne
objekta se kontrolirano odvaja. |
HGR 03
Hudi
Graben –
Lešanska
planina |
A, K1, G, |
1) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
HGR 04
Hudi graben |
OO, K2, O, A, G, PC, K1 |
1) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
|
115. člen |
|
(Hudo) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA
NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
HUD 01
Hudo – vas |
A, IK, K1, PC |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
HUD 02
Hudo |
PC, G, K1, K2, A |
1) Preprečuje se
zaraščanje travniških površin, ohranjajo se sadovnjaki in
posamezna drevesa.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Priporoča se
ekstenzivno sadjarstvo z visokodebelnimi drevesi. |
|
116. člen |
|
(Hušica) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
HUŠ 01
Hušica |
G, K1, PC, K2, A |
1) Pri posegih v
neposredni bližini zavarovanih kostanjev na Hudem je potrebno
le-te ustrezno vzdrževati in zavarovati, da ne pride do
mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj
ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne
krošnje).
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
|
117. člen |
|
(Jelendol) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
JED 02
Jelendol –
Bornovo
posestvo |
K2, G, A, VC, PC, ZS |
1) V ureditvenem
območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela
in prenove obstoječih objektov
2) Dodatna
pozidava znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« ni
dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo.
3) Za vse poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
JED 03
Jelendol –
Bornovo
posestvo
vplivno
območje |
K2, PC, G, K1, VC, A |
1) V ureditvenem
območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela
in prenove obstoječih objektov.
2) V območju ZS
so dovoljene samo parterne ureditve športno rekreacijskega
igrišča v travnati izvedbi. Poseganje v obvodno vegetacijo ni
dopustno.
3) Na poplavnem
območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
5) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
JED 08
Jelendol
planina
Pungart |
K1, A,G, K2, OO |
1) Na parc. št.
630/168 k.o. Lom pod Storžičem postavljanje dodatnih objektov in
širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno
kmetijska raba objektov.
2) Ograjevanje
pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami
in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje ograj iz
bodečih žic.
3) Gradbena in
vzdrževalna dela ter drugi posegi naj se ne izvajajo v času
razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija).
4) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
5) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem. |
JED 04
Jelendol –
planina Zali
potok,
JED 07
Jelendol –
planina Šija,
Ilovica,
JED 09
Jelendol
planina
Tegošče
JED 10
Jelendol
planina Dolga
njiva |
K2, G, A
K1, G, K2, OO, A
G, K1, K2, A, OO
G, A, OO, K1 |
1) Postavljanje
dodatnih objektov na planinah in širitev obstoječih objektov ni
dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov.
Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z
lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je
postavljanje ograj iz bodečih žic.
2) Gradbena in
vzdrževalna dela ter drugi posegi naj se ne izvajajo v času
razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija).
3) Objekti bivše
karavle na planini Šija se ohranjajo v obstoječih gabaritih,
dovoljena so vzdrževalna dela na objektih. Objekti se komunalno
uredijo.
4) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
5) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
JED 11
Jelendol |
K1, A, PC, G, OO, K2, VC |
1) Dodatna
pozidava znotraj NV »Košutnik« ni dopustna, prav tako ne
poseganje v obvodno vegetacijo. Ograjevanje pašnikov in ostalih
površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim
pastirjem.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
JED 12
Medvodje |
ZS, PC, BT, G, K2, VC |
1) Dovoljena je
ponovna gradnja obstoječih objektov na istih temeljih v enakih
gabaritih, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov za
potrebe turističnih dejavnosti – apartmajev.
2) Na območju ZS
je dovoljena ureditev športnih igrišč, piknik prostora in
šotorišč v travnati izvedbi. Za potrebe gostinske ponudbe,
sanitarij in spremljajočega servisa je dovoljena postavitev
lesenega montažnega objekta do velikosti 120 m2.
3) črtano
4) Ograjevanje
površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami.
5) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
6) Na celotnem
območju se ohranja visokodebelno vegetacijo. Pred izvajanjem
posameznih ureditev je treba izdelati idejno zasnovo za celotno
območje EUP.
7) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka.
8) Na območju ZS
ni dovoljeno spreminjati kote terena. |
|
118. člen |
|
(Kovor) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
KOV 01 Kovor –
vas |
SK, ZS |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KOV 02
Kovor –
Za Krajem |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
KOV 03
Kovor –
pokopališče |
ZK |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KOV 04
Kovor –
V delih I |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Na parc. št.
436/1 k.o. Kovor potrebno objekt umestiti čim bolj proti severu,
tako da se izkrči najmanjša možna površina gozda. Omogočiti je
potrebno pogoje za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba.
Upošteva naj se varnostna razdalja: gradnja objektov naj se
načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca
30,0 m) od obstoječega gozdnega roba.
3) V naselju
Stagne morajo posegi na obstoječih objektih in novogradnje
objektov upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in
jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina,
oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba
objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo
tudi z ravno streho.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KOV 05
Kovor –
Deponija |
O |
1) Na
ureditvenem območju Centra ravnanja z odpadki v Kovorju so
dovoljeni vsi posegi za ureditev zbirnega centra odpadkov.
Dovoljene so novogradnje, dozidave, ureditve ploščadi, gradnja
komunalne infrastrukture. |
KOV 10
Kovor |
K1, T, O, K2, G, PC |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KOV 11
Kovor |
G, PC, K1, K2, A, VC |
1) Nadaljnja
pozidava na parc. št. 339 k.o. Kovor ni dopustna.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KOV 12
Kovor –
kmetija Šlibar |
BT |
1) Na območju za
turizem je dovoljena postavitev lesenih objektov na točkovnih
temeljih za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na
površinah ki jih tlorisno ne zasedajo objekti s pripadajočo
infrastrukturo se še naprej opravlja kmetijska dejavnost.
2) Dopustna je
nastanitvena dejavnost.
3) Objekti so
lahko pritlični, podolgovat tloris z razmerjem stranic najmanj
1:1,4 ali več.
Streha: naklon
strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična
dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Strešna kritina je sive
barve, lahko je tudi naravni les.
4) Varstveni
pogoji:
– Osvetljevanje
območja in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven.
Površine, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne
osvetljuje.
– Med 23:00 in
05:00 naj se zmanjša osvetljenost površin tako, da se del
svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
– Ohranjajo se
drevesa visokodebelnega sadovnjaka, v primeru zasaditve novih se
uporabi stare avtohtone vrste.
– Pri zasaditvah
drugih vrst rastlin se priporoča avtohtone vrste rastlin.
Prepovedan je vnos tujerodnih invazivnih vrst rastlin. |
|
119. člen |
|
(Križe) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
KRŽ 01
Križe – šola |
ZP, ZS, CU, PC |
1) V območju ZS
dovoljene le ureditve za šport na prostem in spremljajoči
objekti ter GJI.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KRŽ 02
Križe –
Na Ledinah |
CU, SS, PC |
1) Območje SS je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KRŽ 03
Križe –
pokopališče |
CU, ZK |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KRŽ 04
Križe – vas |
SK |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Ohranjati se
mora mejica na južnem delu parc. št. 16/1, k.o. Križe.
3) Gradnja
objektov na parcelah št. 17/5 in 16/1 je možna pod pogojem, da
so objekti oblikovani skladno z dediščino vaškega jedra. Gradnja
je možna pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.
Objekt ob cesti naj bo lociran vzporedno s cesto v obstoječi
gradbeni liniji. Višinski gabariti objektov (K)+P+1+M, pod
pogojem, da je klet v celoti vkopana.
4) V območju
Križ je obvezno ohranjati gradbeno linijo, ki jo tvorijo
obstoječi objekti, odstopanja so dopustna do največ 2,0 m v
globino parcele.
5) Na parceli
št. 569/6 k.o. Križe je dovoljena gradnja kmetijskih objektov in
objekta za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
6) Na parceli
št. 572/4 k.o. Križe se priporoča ohranitev oziroma obnova
visokodebelnih dreves.
7) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
KRŽ 05
Križe
– Snakovo I |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Posegi v
vegetacijo, predvsem zemeljska dela, na delih parc. št. 178/8 in
178/14, k.o. Križe, na območju NV »Križe – Sebenje – izgonska
struga«, niso dopustni.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
KRŽ 06
Križe
– Snakovo II |
SK |
|
KRŽ 07
Križe
– Snakovo III |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
KRŽ 09
Križe
– Snakovo
polje |
ZS |
1) V območju ZS
je dopustna le ureditev BMX poligona.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Na delu ZS,
ki sega v območje kulturnega spomenika ni dovoljeno
odstranjevanje dreves in urejanje prog. Dovoljeno je
postavljanje klopi brez poseganja v konfiguracijo terena. |
KRŽ 11
Križe |
A, K2, PC, K1, G, IK, O |
1) Na območju
kmetijskih zemljišč (K1) niso dovoljene gradnje objektov.
Dopustna je postavitev rastlinjakov. Na območju kmetijskih
zemljišč (K2) je dovoljena gradnja enojnega kozolca (stegnjeni
kozolec, kozolec z lopo oziroma kozolec s plaščem). Posegi se
lahko izvedejo skladno s 96. in 101. členom tega odloka.
2) Ohranjajo se
obcestni drevoredi, znamenja in kapelice. Ohranja se značilna
parcelacija kmetijskih zemljišč (kriško polje).
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Avtohtoni
najmanj 5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma
obnavlja.
5) Ob izgradnji
razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom
omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska
zemljišča. |
|
120. člen |
|
(Leše) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
LEŠ 01
Leše – vas |
SK |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Varstveni
pogoji:
– Na robovih
naselja se ohranjajo obstoječe živice in sadovnjaki. Od njih je
obvezen 5 m odmik objektov.
– Ohranja in
obnavlja naj se drevesa in grmovna vegetacija znotraj območja
Natura 2000 in EPO območja, krčenje ni dopustno. Pri gradnji
novih objektov se mora upoštevati varnostna razdalja: gradnja
objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega
drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega drevesnega fonda.
– Na parc. št.
13/1, 13/2, 13/3, 37/3, 39/1, 39/2, 47, zahodni del 74/1, 161/2,
859, 892/1 (del) in 915 vse k.o. Leše, pozidava ni dopustna.
– Gradnja na
parc. 160 in 161 k.o. Leše ne sme posegati v območje obrežne
vegetacije ob vodotoku. Za poseg v območje naravne vrednote je
potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo
narave.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Dovoljena je
le vzdrževanje oziroma rekonstrukcija ceste.
5) Priporoča se
ohranitev visokodebelne lesnate vegetacije oziroma nadomeščanje
le te z visokodebelnim sadnim drevjem.
6) Na zemljišču
750/5 k.o. Leše stoji kozolec, ki predstavlja značilen element
kulturne krajine. V kolikor njegovo gradbeno tehnično stanje to
dopušča, se ga ohrani oziroma prestavi.
7) Strešna
kritina na objektih mora biti v sivi barvi. |
LEŠ 02
Leše – zgornji
del |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Strešna
kritina na objektih mora biti v sivi barvi. |
LEŠ 05
Leše |
K1, ZK, G, PC, A, K2 |
1)
2) Na zemljiščih
parc. št. 197/2 in 197/3 k.o. Leše je dovoljena postavitev nove
kmetije (stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje), pri čemer
se mora najprej zgraditi gospodarsko poslopje. Obvezen je odmik
od vodotoka 0,5 m.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Varstveni
pogoji:
– na parc. pt.
51 k.o. Leše se krčitev gozda izvede tako, da se na robovih
ohrani stara in debela drevesa.
– Ohranja se
mejice.
5) Dovoljena je
le vzdrževanje oziroma rekonstrukcija ceste.
6) Strešna
kritina na objektih mora biti v sivi barvi. |
LEŠ 06
Leše – tenis |
ZS |
1) V območju ZS
so dovoljene le parterne ureditve. Dovoljena je postavitev
manjšega gostinskega objekta do površine 40 m².
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Strešna
kritina na objektih mora biti v sivi barvi. |
|
121. člen |
|
(Loka) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
LOK 01 Loka –
Loka |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati
(naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih
odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija
slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
LOK 03
Loka –
gospodarska cona |
IG, G |
1) V območju so
dopustne gradnje proizvodnih objektov in delavnic. Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih
dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina,
oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba
objekta ipd.). Obvezna je vzdolžna orientacija objektov. Ob
Cesti na Loko mora potekati zeleni pas (drevored, zelene
površine).
2) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program zaščite in sanacije.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka.
4) Objekti (tudi
dozidave in nadzidave) morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja
vsaj 5,0 m. Manjši odmik je mogoč s soglasjem lastnika sosednje
parcele, vendar ne manjši od 3,0 m. |
LOK 04
Loka-RTP |
E |
|
LOK 05 Loka –
Brezovo |
IG |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
LOK 06 Loka –
Brezovo |
SS, K1, PC |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
LOK 07
Loka |
BT, K1, PC, VC, ZS, A, G |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
122. člen |
|
(Lom pod Storžičem) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
LOM 01
Lom – Globel |
SS, PC |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
LOM 02
Lom – spodnja
vas |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Pozidava na
parc. št. 1028/4, 206 (del) in 981/17 vse k.o. Lom pod Storžičem
znotraj NV ni dopustna.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
LOM 03
Lom – zgornja
vas |
ZK, SK |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) V območju
niso dopustne gradnje severno in severozahodno od cerkve, razen
za potrebe širitve pokopališča ali župnišča. V jedru vasi je
potrebno ohranjati značilno pahljačasto orientacijo objektov.
3) Dodatne
pozidave na parc. št. 49/1 (del), 51/1, 51/2, 54/2 in 984/2 vse
k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV niso dopustne.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
5) Varstveni
ukrepi:
– Za
osvetljevanje vseh zunanjih površin se namestijo svetila z
vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– Ohranja naj se
obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v okolici objektov.
6) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
LOM 04
Lom |
SK |
|
LOM 05
Lom |
K2, PC, SS, A, E, VI, K1, OO, VC, G |
1) Dodatne
pozidave na parc. št. 75/4, 75/13, 214/2 vse k.o. Lom pod
Storžičem niso dopustne.
2) Na parc. št.
391/2 k.o. Lom pod Storžičem dodatne pozidave in druge
degradacije znotraj NV niso dopustne, velja tudi za MHC 27.
3) V območju SS
mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za
območja SK.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
5) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
123. člen |
|
(Novake) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
NOV 02
Novake |
PC, K1, G, A |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Na parc. št.
420/4, 420/6, 420/8 in 445/2, 445/3 vse k.o. Senično dodatna
pozidava ni dopustna.
3) Pri posegih v
neposredni bližini drevesnih ZO »Skupina hrastov ob poti Novake
– Senično«, ZO »Prastari in zdravi hrasti« in NV »Novake –
hrasti« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do
mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se mora
ohranjati ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne
krošnje).
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
124. člen |
|
(Paloviče) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
PAL 01
Paloviče – vas |
SK, PC |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Obnova in
oblikovanje objektov mora slediti oblikovanju stavbne
dediščine.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Varstveni
pogoji:
– Travniški
sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri
zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. |
PAL 03
Paloviče |
K2, A, K1, ZS, PC, G |
1) Vsi posegi so
dovoljeni le pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.
2) Na parc. št.
559/2 k.o. Leše je dopustna postavitev kmečke lope tloris do
max. 50 m2,za
potrebe obdelovanja orehovega nasada – hramba orodja in
pridelka.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Na območju ZS
so dovoljene samo parterne ureditve za potrebe športa in
rekreacije.
5) V primeru
dodatnih programov se za območje ZS izdela in sprejme OPPN.
6) Varstveni
pogoji:
Travniški
sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri
zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. |
|
125. člen |
|
(Podljubelj) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
POD 01
Podljubelj – Deševno |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. |
POD 02
Podljubelj –
Pri skalah |
K2, SK |
1) Dodatna
pozidava na parc. št. 765/1, 765/3, 765/4, 765/5, 766/2, 766/3,
766/4, 766/5, 766/6, 766/8, 801/3, 803, 813/1, 814/1, 965/2 ter
776, 777, 781/1 vse k.o. Podljubelj, ni dovoljena.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POD 03
Podljubelj –
pod Jezernico |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. |
POD 04
Podljubelj – nad
Jezernico |
SK |
1) V območju
Podljubelj morajo biti na severozahodnem delu območja urejanja
objekti orientirani vzdolžno s cesto.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POD 05
Podljubelj – pod Krogovnekom |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. |
POD 06
Podljubelj –
kamp |
SS, ZS, VC, E |
1) V območju ZS
so dopustne:
– ureditve kampa
s spremljajočimi objekti za osnovno oskrbo in gostinstvo,
– ureditve
igrišč dopustne v območju zahodno od Mošenika,
– postavitve
spremljajočih objektov za rekreacijo, in sicer: garderobe ter
shrambe za orodje in opremo, ki so dopustne na skrajnem zahodnem
in jugozahodnem robu območja ob gozdnem robu.
2) V območju ZS
posegi (krčenje) v obvodno vegetacijo in krčenje gozdne
vegetacije niso dopustni. Prav tako ni dopustno reguliranje
vodotoka, kar velja predvsem za manjši vodotok, ki teče čez
območje.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POD 07
Podljubelj –
pri Žvircu |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno in dvo stanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POD 08
Podljubelj –
Lajba |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno in dvo stanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. |
POD 09
Podljubelj –
Koren |
BT |
|
POD 10
Podljubelj –
taborišče |
ZP, PC, PO |
1) V območju ZP
niso dovoljene nove ureditve, le obnavljanje in vzdrževanje.
Na območju
(parc. št. 11/3 in 11/5 k.o. Podljubelj) se ohranja travniške
površine, pozidava ni dopustna. Dopustni pa so vsi posegi, ki
prispevajo k boljši prezentaciji spomenika v skladu s kulturno
varstvenimi pogoji in soglasjem.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POD 11
Podljubelj
Hospic |
ZP, BT |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje se
nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba
dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili
veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode. |
POD 14
Smučišče
Zelenica |
OO, G, A, K2 |
1) Območje se
nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba
dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili
veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode.
Prepovedano je umetno zasneževanje.
2) Območje se
nahaja v območju plazljive in plazovite nevarnosti, zato je
treba pri načrtovanju posegov upoštevati prepovedi in omejitve
za posege.
3) V območju
smučišča novogradnje in drugi posegi v prostor niso dopustni.
Izjemoma so pod pogoji in skladno z določili veljavnega
področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode, dopustni
naslednji posegi in gradnje:
– Na celotnem
območju so dovoljene rušitve, ponovne gradnje, rekonstrukcije in
vzdrževalna dela obstoječih objektov in naprav.
– Gradnja novih
objektov in novi posegi na območju razpršene poselitve (A) –
srednja postaja žičnice za potrebe turizma.
– Dovoljena je
gradnja (legalizacija s sanacijo brežin) dostopne ceste do
Planinskega doma na Zelenici. Dostopno cesto je potrebno z
zapornico ali na drug ustrezen način zapreti za motorni promet.
– Dovoljena je
ureditev hudournikov in gradnja vodnogospodarskih objektov.
– Dovoljena je
namestitev proti plazovnih zaščit za varovanje dostopne ceste.
– Dovoljena je
postavitev ograj (ograjevanje pašnikov, smučarskih prog in
ostalih površin) pri čemer se morajo uporabljati dobro
vidni/opazni materiali. Prepovedano je postavljanje ograj iz
bodečih žic.
4) Varstveni
režimi:
– Smučanje je
dovoljeno na obstoječih in označenih progah.
– Turno smučanje
je prepovedano na območjih rastišč lepega čeveljca ter na
območjih prehranjevanja in prezimovanja ruševca.
– Gradbenih in
vzdrževalnih del ter drugih posegov ni dovoljeno izvajati v času
razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija).
– Pri
obnavljanju električnih in drugih vodov se je potrebno izogniti
rastiščem lepega čeveljca. Na območju rastišča lepega čeveljca
so dovoljeni le posegi oziroma ukrepi za zaščito rastišča. V
času taljenja snega se po potrebi ureditvijo sistemi kanalov, da
se prepreči zamočvirjanje rastišča.
– Na platoju na
začetku planinske poti se namesti informacijska tabla o
naravovarstvenem pomenu območja in usmerjanju obiskovalcev
skladno z drugo alinejo te točke. |
POD 18
Podljubelj –
Snedic |
SS, IG, VC |
1) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program zaščite in sanacije. |
POD 21
Podljubelj –
Ljubelj |
PC, G, K2, O, OO, A, BT |
1) Na območju K2
in G niso dovoljene gradnje pomožnih enostavnih in nezahtevnih
objektov.
2) Na območju
adrenalinskega parka (parc. št. 404/1 k.o. Podljubelj) se
ohranja kvalifikacijske habitatne tipe (HT Ilirski bukovi
gozdovi, javorovi gozdovi) in preprečuje poškodbe dreves.
Krčitev drevesne in grmovne vegetacije ni dovoljena z izjemo
smreke. Območja ni dopustno osvetljevati.
3) Krčitev gozda
na parc. št. 12/2 in 21/9 k.o. Podljubelj ni dovoljena.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POD 26
Podljubelj –
planina Kofce |
K2, K1, G, A |
1) Postavljanje
dodatnih objektov na planini in širitev obstoječih objektov ni
dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov
(planšarija in hlev). Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je
dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem.
Prepovedano je postavljanje bodečih žic.
2) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
3) Ohranjajo se
obstoječi gabariti objekta (planinska koča), dovoljena so
vzdrževalna dela na objektu. Objekti se komunalno uredijo.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POD 27
Podljubelj
planina
Korošica |
K1, A, G, K2 |
1) Ohranjati je
potrebno posamezna večja drevesa. Gradnje pomožnih enostavnih in
nezahtevnih objektov na K1, K2 in G niso dovoljene.
2) Postavljanje
dodatnih objektov na planini in širitev obstoječih objektov ni
dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov
(planšarija in hlev). Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je
dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem.
Prepovedano je postavljanje bodečih žic.
3) Za vsak poseg
je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasjem. |
POD 30
Podljubelj |
O, G, VC, PC, A, SS, K1, E, ZS, K2,
IK, BT, OO, T, SP, PO |
1) Na parceli
številka 491/5, 491/7, 491/8 k.o. Podljubelj je gradnja
dovoljena le pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno
upoštevati 100. člen tega odloka.
4) Na območju ZS
ni dovoljeno spreminjati kote terena.
5) Varstveni
pogoji:
Na parc. št.
267/4 k.o. Podljubelj se RTV pretvornik umesti na vzhodni del
parcele na rob gozda. Ohranja se celovitost gozdnega habitatnega
tipa.
6) Na parceli
487/4 k.o. Podljubelj se ohranja skalne bloke, ki so posledica
ledeniškega delovanja.
7) Na
ureditvenem območju se ne postavlja večjih svetlobnih teles
(reklamni panoji, drugo). Dovoljene so informacijske table o
naravnih značilnostih območja.
8) Osvetljevanje
parkirišča ni dovoljeno.
9) Območje
ureditve se lahko ogradi z leseno ograjo, ki naj bo primerno
dvignjena in vidna. |
POD 31
Podljubelj |
OO, K2, G |
1) Dovoljena je
namestitev proti plazovnih zaščit za varovanje dostopne ceste. |
POD 32
Podljubelj –
ribogojnica |
IK |
1) Dopustna je
izgradnja ribogojnice s spremljajočimi objekti za tehnične in
tehnološke ukrepe.
2) Odpadne vode
iz ribogojnice se pred izpustom v vodotok ustrezno prečistijo na
rastlinski čistilni napravi, lahko tudi v kombinaciji z ostalimi
sodobnimi in okoljsko sprejemljivimi metodami čiščenja
(ultravijolična svetloba, ultrazvok ipd.). Uporaba kemijskih
sredstev ni dopustna. Obvezna je uporaba ekstenzivnih ali
polekstenzivnih in/ali okolju prijaznih metod ribogojstva
(sistem recirkulacije vode ipd.). Izvedeni morajo biti tudi vsi
ostali razpoložljivi tehnični in tehnološki ukrepi s katerimi se
prepreči poslabšanje fizikalnega, kemijskega in ekološkega
stanja potoka Mošenik. |
|
126. člen |
|
(Popovo) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
POP 01
Popovo – vas |
SK |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Obvezna
orientacija sleme V–Z oziroma pravokotno na javno cesto.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
POP 03
Popovo |
K1, PC, A, O, G |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Dovoljeno je
vzdrževanje oziroma rekonstrukcija ceste. |
|
127. člen |
|
(Potarje) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
POT 01
Potarje –
Lajšarica |
SS, SK, G, PC, K2 |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvo stanovanjskim objektom. Na celotnem
območju mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje
za območja SK.
2) Za zunanjo
razsvetljavo se lahko uporabljajo izključno svetilke na senzor
gibanja.
3) Znotraj
območja urejanja se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako,
da se 3,0 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti
zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. Gozdni rob se
redno vzdržuje. Na območju krčitve se naravni dinamiki prepusti
habitatna drevesa. |
POT 04
Potarje |
K1, K2, A, PC, G |
1) Dodatne
pozidave na površinah parc. št. 416 – v JZ delu, par. št. 164,
130/1 in 192 vse k.o. Lom pod Storžičem, niso dopustne.
2) Dovoljena je
le gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetije oziroma
objekti, ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega
gospodarstva.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
128. člen |
|
(Pristava) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
PRI 01/1
Pristava –
Podvasca |
SS |
1) Na zemljiščih
parc. št. 576/41, 576/40, 576/39, 573/38, 576/37, 576/36, 576/35
in 576/34 k.o. Križe je dopustna postavitev nezahtevnih in
enostavnih objektov in sicer: garaža, nadstrešek, vrtna lopa.
2) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho.
3) Objekte iz
prve točke se lahko s soglasjem mejaša postavi tudi do parcelne
meje. |
PRI 01/2
Pristava –
Podvasca bloki |
SS |
1) Območje je
namenjeno večstanovanjskim objektom, garažnim stavbam, otroškim
igriščem in vrtičkom.
2) Dopustne so
naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– pogojno so v
stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne
storitvene dejavnosti,
– prizidave in
nadzidave stanovanjskih objektov niso dovoljene,
– na objektih
garaž s parc. št. 543/3 in 543/5 k.o. Križe je dovoljena izvedba
izvennivojskega parkiranja na strehah garaž brez nadstreškov,
dovoljena je tudi izvedba garažnih površin pod nivojem terena,
– spremembe
namembnosti,
– postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov: kolesarnice, ekološki otoki,
urbana oprema,
– gradnja in
vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture.
3) Oblikovanje
enostavnih in nezahtevnih objektov:
– kolesarnice se
izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno
staranje lesa,
– ekološki otoki
in urbana oprema se lahko izvedejo skladno s katalogom opreme
javnega prostora. |
PRI 01/03
Pristava –
Povhe |
SS |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim vrstnim hišam.
2) Dopustne so
naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– pogojno so v
stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne
storitvene dejavnosti,
– prizidave in
nadzidave niso dovoljene,
– sprememba
naklona strešin je dovoljena le v primeru, da se spreminja
naklon v celotnem nizu objektov,
– dovoljena je
postavitev lesenih nadstreškov parkirišč z ravno pohodno ali
ozelenjeno streho. |
PRI 01/04
Pristava – Pot
na polje |
SS |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
PRI 02
Pristava – vaško
jedro |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- dvo- in večstanovanjskim objektom:
– dopustne so
poslovne in osebne storitvene dejavnosti.
2) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
PRI 03
Pristava |
SS |
1) Območje
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
PRI 04
Pristava –
Mlaka – bloki |
SS |
1) Območje je
namenjeno večstanovanjskim objektom.
2) Dopustne so
naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– pogojno so v
stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne
storitvene dejavnosti,
– prizidave in
nadzidave stanovanjskih objektov niso dovoljene,
– ohranjajo se
zelene površine. |
PRI 05
Pristava –
Mlaka
gospodarska
cona |
IG |
1) Območje je
namenjeno proizvodnim in gospodarskim objektom..
2) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo
izvesti program zaščite in sanacije.
3) Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati
(naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih
odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija
slemena ipd.).
4) Ohranja in
obnavlja se pas obvodne vegetacije ob Tržiški Bistrici in zeleni
pas ob regionalni cesti. Znotraj območja se ozelenijo parkirne
površine in zasadijo posamična visokodebelna drevesa (oreh,
kostanj) ob utrjenih manipulacijskih površinah.
5) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
PRI 06
Pristava |
PC, VC, K2, K1, G, E, A |
1) Na poplavnem
območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih in posegi v skladu s 64. členom tega odloka.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
PRI 07
Pristava |
K2, G, A, O |
1) Na območju
razpršene poselitve – A novogradnje niso dovoljene.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
129. člen |
|
(Retnje) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
RET 01
Retnje –
gospodarska cona |
IG |
1) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo
izvesti program sanacije.
2) Posegi izven
obstoječe (dejanske) pozidave na Z strani (parc. št. 475/5, k.o.
Križe), kjer se površina prekriva z NV, niso dopustni. |
RET 02
Retnje –
Babja vas |
SS |
1) Posegi izven
obstoječe (dejanske) pozidave na Z strani (parc. št. 475/4,
274/7, 274/8, 286/1, vse k.o. Križe), kjer se površine
prekrivajo z NV, niso dopustni.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
RET 03/1
Retnje –
vahtnica |
CU |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
RET 03/2
Retnje –
vahtnica |
PC, CU |
1) Na zemljiščih
parc. št. 284/1 in 284/2 k.o. Križe je dopustna gradnja
poslovnega objekta in parkirišča za osebna in tovorna vozila.
Vzhodni del zemljišča se zasadi z drevoredom visokoraslih
listavcev.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasjem.
3) Usmeritve za
gradnjo poslovnega objekta: sestavljen tloris do 8,0 m× 20,0 m
in 8,0 m × 9,5 m. Etaže največ do K+P+M, višina do 10,2 m. Klet
mora biti v celoti vkopana, tlorisno je lahko tudi večja od
nadzemnega tlorisa. Uvoz/izvoz se uredi na kategorizirano
občinsko cesto LC 280 052. |
RET 04
Retnje –
vahtnica |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
RET 05
Retnje –
Graben I |
SS |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho.
3) V strmi del
brežine se z gradnjo ne posega. |
RET 07
Retnje-
ob polju |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
RET 08
Retnje – vas jug |
PC, SK |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
RET 09 Retnje –
Graben III |
BT |
1) V območju EUP
je dopustna tudi gradnja eno- in dvostanovanjskih ali
stanovanjsko poslovnih objektov. |
RET 10 Retnje –
mlin |
A |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
RET 11 Retnje |
E, PC, A, K1, VC, G, K2 |
1) črtano
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
130. člen |
|
(Ročevnica) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
ROČ 01 Ročevnica
– dom starostnikov |
CU, ZP |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
ROČ 02 Ročevnica
– Ročevnica |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati
(naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih
odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija
slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno
streho.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
ROČ 03 Ročevnica
–
Na jasi I |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
2) Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati
(naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih
odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija
slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno
streho.
3) Pri
zemeljskih delih je obvezen arheološki nadzor.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
ROČ 04
Ročevnica –
Na jasi II |
G, SS |
1) Pri
zemeljskih delih je obvezen arheološki nadzor.
2) Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati
(naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih
odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija
slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno
streho.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
ROČ 06
Ročevnica –
Blajšnica |
SS |
1) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
ROČ 07
Ročevnica |
A, K2, K1, G, PC |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
131. člen |
|
(Sebenje) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
SEB 01 Sebenje –
vas |
SK, K2 |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Na parc. št.
484/2 k.o Žiganja vas se dovoli gradnja stanovanjske stavbe.
Minimalni odmik objekta od parcelne meje javne ceste (parc. št.
485 k.o. Žiganja vas) je lahko manjši od predpisanega s
soglasjem lastnika, vendar ne manjši od 1,0 m. |
SEB 02
Sebenje –
Spodnje polje |
SS, PO |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom in parkiranju za
potrebe dovoljenih dejavnosti. Oblikovanje in velikost objektov
mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
SEB 03
Sebenje – Pod
Vasjo |
SS |
1) Posegi na
območju črno jelševja oziroma krčitve črno jelševja na S in Z
delu parc. št. 534/2 k.o. Žiganja vas, ni dopustno. Pozidava na
parc. št. 424/1 in 424/4 k.o. Žiganja vas ni dopustna.
2) Na območju NV
Udin boršt posegi (pozidava, krčenja gozda, poseg v gozdni rob)
na parc. št. 455/1, 456/1, 456/2 in 456/3 vse k.o. Žiganja vas,
niso dopustni.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Na zemljišču
parc. št. 420/4 k.o. Žiganja vas posegi niso dovoljeni do
sprejetja novega akta o zavarovanju Udin boršta. |
SEB 04
Sebenje –
skakalnice |
BC |
1) Posegi izven
obstoječih športnih površin (posek dreves, posegi v gozdni rob
idr.) ter širjenje infrastrukture na nove površine znotraj ZO in
NV Udin boršt, niso dopustni.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
SEB 05
Sebenje |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
SEB 06
Sebenje |
K2, PC, A, G, K1 |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Avtohtoni
najmanj 5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma
obnavlja.
3) Ob izgradnji
razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom
omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska
zemljišča.
4) Kolesarske in
peš steze se na območju, ko le-ta poteka na območju SAC ne
osvetljuje. |
SEB 07
Sebenje |
K1 |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
132. člen |
|
(Senično) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
SEN 01 Senično –
vas |
SK |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Pri posegih v
neposredni bližini drevesnih ZO/NV »Senično – lipa« je potrebno
le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb
debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno
veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje).
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Avtohtoni
najmanj5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma
obnavlja. |
SEN 02 Senično –
pod Vetrnem |
SS, ZS |
1) Posegi na
obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati
oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih
dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina,
oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba
objekta, orientacija slemena ipd.).
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
SEN 03
Senično –
Spodnja gmajna |
SS |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasjem. |
SEN 04
Senično –
Podovnica |
SS |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
SEN 05
Senično – kamp |
SS, K2 |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Dopustna je
ureditev šotorišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva
nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu
prostorske in gradbene zakonodaje in nima negativnih vplivov.
Šotorišče se uredi tako, da predstavlja zaokroženo, prostorsko
in funkcionalno urejeno zemljišče, namenjeno le postavitvi
šotorov, ki trajno ne spreminja osnovne namenske rabe (kmetijska
raba območja). Šotori se lahko postavljajo v času letne
turistične sezone.
3) Ureditev
dostopnih poti in parkirišč se izvede na območju stavbnih
zemljišč v peščenih površinah. Sanitarni prostori se zagotovijo
znotraj stavbnih zemljišč. |
SEN 06
Senično |
A,G, PC, K1, K2, BT |
1) Dodatni
posegi (pozidava, posegi v gozdni rob, drevesno in grmovno
vegetacijo) znotraj ZO Spominski park Udin Boršt, niso
dopustni.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Na zemljišču
386/11 k.o. Senično se dovoli postavitev objektov in
spremljajočih ureditev za potrebe
čebelarsko/turistično/zdravstvene dejavnosti. |
|
133. člen |
|
(Slap) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
SLP 01 Slap –
vas |
SK |
1) Na pobočju
pod kmetijo na parceli št. 964/14 in 975/6 k.o. Lom pod
Storžičem niso dopustne gradnje objektov (ohranja se zelene
površine: njiva, travnik, sadovnjak). Obstoječi objekti kmetije
se prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki.
2) Pri objektu
na parceli št. 967 k.o. Lom pod Storžičem je potrebno ohranjati
simetrijo objekta.
3) črtan
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
5) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
SLP 02 Slap –
pri Lepenki |
SS |
1) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
SLP 03 Slap –
Lepenka |
ZP, IG |
1) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo
izvesti program zaščite in sanacije.
2) Dodatne
pozidave in posegi na površini NV »Tržiška Bistrica s pritoki do
Tržiča«, niso dopustni.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
SLP 04 Slap –
Polana |
SS |
1) Novogradnje
objektov niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in
obnovitvena dela na obstoječih objektih. Nadomestne gradnje in
rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso
dopustne, dovoljene so le odstranitve.
2) Dodatne
pozidave in posegi na površini NV »Tržiška Bistrica s pritoki do
Tržiča« (del parc. št. 952/9 oziroma 952/10, k.o. Lom pod
Storžičem) niso dopustni.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
SLP 05
Slap |
SS |
1) črtan
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
SLP 06
Slap |
K2, VC, O, K1, G, PC |
1) Na poplavnem
območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
134. člen |
|
(Spodnje Vetrno) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
SVE 01
Spodnje Vetrno –
vas |
SK, K1, PC |
|
SVE 03
Spodnje Vetrno |
O, G, PC, K1, K2 |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
135. člen |
|
(Tržič) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
TRŽ 01/1
Tržič – mestno
jedro |
CU |
1) Vrste
dopustnih posegov
V območju
kulturnega spomenika so predvideni predvsem posegi za ohranjanje
in prenovo, ki imajo prednost pred novogradnjami. Dopustne vrste
posegov so:
– vzdrževalna
dela na obstoječih objektih in napravah,
– odstranitev
neustreznih objektov in naprav,
– novogradnje so
dovoljene le kadar gre za nadomestitev odstranjenega objekta,
– novogradnje so
dovoljene kot nadomestitev objektov brez spomeniške vrednosti
pod pogojem, da stojijo na historičnih lokacijah ter v gabaritih
in oblikovanju upoštevajo tipologijo in oblikovanje obstoječe
stavbne strukture,
– sanacija
negativnih posegov v prostor,
– sprememba
namembnosti obstoječih objektov,
– rekonstrukcije
statično ogroženih obstoječih objektov,
– urejanje
utrjenih in zelenih površin,
– gradnja in
postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne
potrebe: garaža, lopa, nadstrešnica, drvarnica,
– začasni
objekti v času prireditve,
– oprema javnega
prostora,
– oporni zidovi
in ograje,
– prenova in
gradnja prometne, komunalne, energetski in druge gospodarske
infrastrukture na način, da ne ogroža sanacijskih posegov na
objektih.
2) Urbanistično
oblikovanje območja je vezano na obstoječo urbanistično zasnovo
mesta, prostorsko zasnovo ulic in trga, obstoječe gabarite
objektov in varovanje značilnih pogledov na arhitekturne
dominante.
Urbanistične
značilnosti, tipologija in oblikovanje objektov sta določena z
obstoječim stanjem objektov. Upoštevati je treba tudi izsledke
raziskav, predpisanih v kulturno varstvenih pogojih. Manjše
spremembe v oblikovanju so dopustne ob posegih za izboljšanje
bivalnih pogojev. Primernost spremembe se odobri s kulturno
varstvenim soglasjem.
V primeru
oblikovnih sanacij in gradenj na mestu odstranjenih objektov se
upošteva značilnosti splošne podobe naselja in značilnosti
mikrolokacije, ki obsegajo: umestitev v prostor, volumen
objekta, oblike in barve strešin in usmerjenost slemena,
oblikovanje in barve fasad.
3) V območjih
varovanih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi
zakrile kvalitetne poglede na objekte, naravne dominante ali
dolge poglede na okolico. |
|
|
4) črtano
5)
Rekonstrukcija mora upoštevati gabarite, naklone streh, barvo in
oblikovanje fasade, obliko in razmerja oken (posnetek
odstranjenega objekta). Dovoljeno je odstopanje od prejšnjega
stanja v primeru boljše zgodovinske pričevalnosti objekta.
6) Pri določanju
višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za
posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit
sosednjih objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo
iz celotne podobe niza objektov.
7) Pri
nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega
objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v
enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina
morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot
samostojnih objektov, ločenih od novih objektov, ni dopustno.
8) Etažnost
objektov: Objekti so lahko pritlični, enonadstropni,
dvonadstropni, z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem v
skladu s predhodnim objektom oziroma analogijo mikro območja.
Objekte je v primeru novogradnje možno podkletiti.
9) Strehe morajo
biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi
so dopustne tudi sestavljene dvokapnice. Strešine morajo biti v
istem naklonu. Naklon strešin je 38°–45°, kritina pa je rdeči
opečni bobrovec. Osvetljevanje mansard je dopustno s klasičnimi
frčadami z dvokapno streho in ometanimi stenami (kukrle), s
pultnimi frčadami (na plašč) in s strešnimi okni v ravnini
strehe, umeščenimi v streho posamično, ne v nizu.
Pri obstoječih
objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je dopusten manjši
naklon strešine, ravne strehe niso dopustne. Prosojna valovita,
plastična in pločevinasta kritina ni dopustna. Cerkve, kapelice,
znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe
od predpisanega naklona. Sleme mora potekati v smeri daljše
stranice. Kritina je lahko bakrena. Dopustno je odpiranje
strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s podobo objekta,
arhitekturno značilnostjo mestnega jedra in ne smejo presegati
višine osnovne strehe. Napušči streh se varujejo in obnavljajo v
skladu s historično tipiko. Na novogradnjah morajo biti ometani
(polkrožni ali profilirani v skladu z arhitekturo).
10) Med objekti
v vrsti morajo biti izvedeni požarni zidovi, če pa so višine
različne, morajo masivni zidovi segati do negorljive strešine.
Če je nevarnost prenosa ognja z objekta na objekt, morajo biti
okna opremljena s kovinskimi polkni.
11) Vsi objekti
v ožjem območju kulturnega spomenika EŠD 784 Tržič – Trško
jedro, so del kulturnega spomenika. Na njih so dovoljena
obnovitvena in vzdrževalna dela. Pod naslednjimi pogoji:
– Varovanje
arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih
razmerjih, oblikovanju in materialih.
– Varovanje
fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave.
Nujno je predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in
način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte
je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.
– Na strehe
prepovedano nameščati sončne celice.
– Stavbno
pohištvo mora biti v celoti leseno. Pri menjavi dotrajanih oken
je potrebno ohraniti oblikovanje, razmerja razdelitev, material
in barvo obstoječih okenskih kril, pri pleskanju pa uporabiti
barvo v skladu s kulturno varstvenimi pogoji. Kovinska vrata in
polkna se ohranjajo. Plastični roloji in žaluzije niso
dovoljeni. Ohranijo se vse tipične tržiške ograje na balkonih,
stopniščih in vrtovih.
– Izjemoma so
dovoljene prizidave in rekonstrukcije, kadar s tem niso
prizadete spomeniškovarstvene lastnosti.
12) Pri celostni
obnovi objekta je potrebno:
– v celoti
ohraniti notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki),
– ohranjati je
treba vse obstoječe oboke,
– prepovedana je
zazidava arkadnih hodnikov,
– ohranja se
velikost okenskih in vratnih odprtin,
– prepovedano je
zniževati strope,
– stavbno
pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo,
vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material in
barve.
13) Fasade:
Raziskave na fasadah kot osnova za prenovo, ki obsegajo
sondiranje, fotodokumentacijo in meritve, se izvajajo za potrebe
predstavitve najbolj reprezentativnega obdobja arhitekture.
Instalacijski vodi naj bodo skriti pod ometi. Omarice
instalacij, ki so na vidno izpostavljenih mestih morajo biti
zakrite s kovinskimi polkni/vratci. Obvezen je gladek apneni
omet. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s
termoizolacijskimi materiali.
14) Mestna
oprema se mora izvajati skladno s Katalogom opreme javnega
prostora:
– Izveski morajo
biti v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi
neonski izveski in table pritrjene na fasado.
– Oglasne table
oziroma panoji pred poslovnimi prostori so lahko prostostoječi
in postavljeni le v delovnem času lokala.
– Nadstrešnice
in tende so dopustne le pred lokali za potrebe letnega vrta in
morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.
15) Pozidava na
parc. Št. 93/5 k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki
do Tržiča«, ni dopustna.
16) Za vsak
poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in
kulturno varstveno soglasje.
17) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 01/2
Tržič – TIKO |
CU |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 01/3
Tržič – Peko PUR |
CU |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 02
Tržič – šola |
CU |
1) Pozidava na
parc. Št. 95, 93/5, 93/12, 93/14 vse k.o. Tržič znotraj NV
»Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
TRŽ 03
Tržič – Grad
Neuhaus |
ZP, CU |
1) Dopustna je
obnova obstoječih objektov v skladu z konservatorskim načrtom.
Na območju parkovnih površin je dopustna obnova oziroma ponovna
vzpostavitev grajskega parka, ki se izvede na podlagi strokovne
podlage – Ureditev grajskega parka Neuhaus. Krčitve drevesne in
grmovne vegetacija na območju niso dovoljene.
2) Pri posegih v
neposredni bližini drevesnih ZO »star jesen ob grajskem poslopju
JV od stavbe« in NV »lipa ob gradu Neuhaus« je potrebno le-te
ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej
in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno
območje (širina drevesne krošnje).
3) črtano
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
TRŽ 04
Tržič – Kajtan |
CU |
1) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program sanacije.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 05
Tržič –
pokopališče |
ZK |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
TRŽ 06
Tržič – Kovar |
SS |
1) Nadomestne
gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob
vodotokih, niso dopustne.
2) Pozidava na
parc. Št. 472/3, 472/5 in 474/2 vse k.o. Tržič znotraj NV
»Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 07
Tržič – za Krtom |
K2, SS |
1) Novogradnje
in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso
dopustne.
2) Na poplavnem
območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih in posegi v skladu s 94. členom tega odloka.
3) Pozidava na
parc. Št. 463/3, 469/1, 662/6 in 680 vse k.o. Tržič znotraj NV
»Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
5) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 08
Tržič – Virje |
SS |
1) Novogradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov kot so majhne stavbe in
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave niso dovoljene,
dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih
objektih in posegi za izboljšanje pričevalnosti kulturne
dediščine. |
TRŽ 09
Tržič – Hraste |
SS |
|
TRŽ 10
Tržič – Balos/
zdravstveni dom |
ZP, CU |
1) Sprememba
namembnosti zdravstvenega doma ni dopustna. Dovoljeno je osnovno
zdravstvo.
2) črtano
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 12
Tržič –
Cankarjeva |
CU |
1) V območju
urejanja postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni
dopustno.
2) V območju
avtobusne postaje dozidava obstoječega objekta v smeri jugozahod
in jugovzhod ni dopustna. Nadzidave so dopustne samo za ureditev
mansarde, pri čemer naj kolenčni zid ne presega 0,8 m. Nadzidava
stolpnice ni dopustna.
3) Za
oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris:
podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– višina: največ
P+2+M, kolenčni zid pa visok največ 1,0 m,
– streha:
strešine v naklonu 38° do 45°.
4) Za
oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris:
podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– streha:
strešine v naklonu 38° do 45°,
– dostop v
objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim
ljudem.
5) Prizidki z
ravnimi strehami niso dopustni.
6) Nezahtevni in
enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in
materiali osnovnega objekta.
7) Pri zatrepih,
ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev
izvedena vodoravno. Napušči morajo biti bodisi tanke površine z
vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z
zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika
napušča). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih
strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca
10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado
objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
8) Fasadne
obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali
iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
9) Površine
trgov in glavnih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki
ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
10) Za vsak
poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in
kulturno varstveno soglasje.
11) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 13
Tržič –
na Blekah |
IG, G, SS, E |
1) Novogradnje
in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso
dopustne.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 14
Tržič –
za Fužinami |
SS |
1) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 15 Tržič –
Zali rovt |
SS, PC |
1) Območje je
namenjeno enostanovanjskim objektom.
2) Oblikovanje
objektov mora biti enotno. Posegi na obstoječih objektih in
novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti
obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina
objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost
strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.).
3) Ob objektu je
dovoljena postavitev nadstrešnice – pokrito parkirišče,
tlorisnih dim.
3,0 m x 5,0 m,
višine 2,9 m. Nadstrešnice se izvedejo v lesu z enokapno streho
z naklonom 10 %. Gradnja garaž in drugih zaprtih enostavnih in
nezahtevnih objektov, ni dovoljena.
4) Obstoječi
večstanovanjski objekt (del bivše šole) se mora v primeru
rekonstrukcije oblikovno prilagoditi ostalim stanovanjskim
objektom.
5) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
6) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 16
Tržič – Preska |
SS |
1) črtano
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 17
Tržič – Ravne |
SS |
1) Novogradnje
in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso
dopustne.
2) Proizvodni in
ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo
izvesti program zaščite in sanacije.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 18 Tržič –
Čegeljše |
SS, K2 |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
TRŽ 21 Tržič –
Maršalat |
SS |
|
TRŽ 22 Tržič –
plaz Preska |
N |
1) Dovoljeni so
posegi za zaščito pred plazenjem. |
TRŽ 25 Tržič –
za Virjem Hraste |
ZS |
|
TRŽ 26 Tržič –
za Virjem
Hraste |
ZP, SS |
1) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 27 Tržič –
za Virjem Hraste |
SS |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Novogradnje
objektov niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in
obnovitvena dela na obstoječih objektih in posegi za izboljšanje
pričevalnosti kulturne dediščine. |
TRŽ 28 Tržič –
za Virjem Hraste |
SS, O |
|
TRŽ 29 Tržič –
Preska |
SS |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 30 Tržič –
Preska |
SS |
1) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 31 Tržič –
delavsko naselje Preska |
SS |
1) Ohranjajo se
obstoječi objekti, dopustna so le vzdrževalna dela in posegi, ki
predstavljajo izboljšanje prezentacije spomeniških lastnosti
naselja in objektov.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 32 Tržič –
Preska bloki |
SS |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasjem.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 33 Tržič –
Preska |
SS |
|
TRŽ 34 Tržič –
Preska |
SS |
|
TRŽ 35 Tržič |
A, OO, PC, VC, CU, O, K2, G |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 36 Tržič |
PC, A, O, K2, K1, G, VC |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
136. člen |
|
(Vadiče) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
VAD 01 Vadiče –
vas |
A |
1) V območju se
ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost
pred novogradnjami.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
VAD 02 Vadiče |
A, K1, K2, G, PC |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
137. člen |
|
(Visoče) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
VIS 01 Visoče –
vas |
A |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Za zunanjo
razsvetljavo se lahko uporabljajo izključno svetilke na senzor
gibanja.
3) črtano |
VIS 02
Visoče –
Motane |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in
velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Varuje in
ohranja se drevesa in grmovna vegetacija na Z, J in V robu
območja, krčenje ni dopustno. V primeru dodatne pozidave v
robnem delu se mora upoštevati varnostna razdalja: gradnja
objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega
drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega drevesnega fonda.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
VIS 04 Visoče |
K2, G, PC, K1 |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
138. člen |
|
(Zgornje Vetrno) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
ZGV 01
Zgornje Vetrno –
vas |
SK |
1) Na parc. št.
192/5, k.o. Senično se objekt umesti na južnem delu parcele.
Omogočiti je
potrebno pogoje za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba.
Upoštevati se mora varnostna razdalja: gradnja objektov se
načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca
30,0 m) od obstoječega gozdnega roba.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
ZGV 02
Zgornje Vetrno |
G, K1, PC, O |
|
ZGV 03
Zgornje Vetrno |
G, K1 |
|
|
139. člen |
|
(Zvirče) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
ZVI 01
Zvirče – vas |
SS, PO |
1) Omogočijo naj
se pogoji za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba.
Upoštevati se mora varnostna razdalja: gradnja objektov se
načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca
30,0 m) od obstoječega gozdnega roba. Na zemljišču parc. št.
25/1 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt),
gradnja objektov ni dovoljena.
2) Na zemljišču
parc. št. 34/2 k.o. Zvirče se ohranja zelene površine
(sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena.
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
ZVI 02 Zvirče |
E, K2, PC, A, VC, K1, G |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
140. člen |
|
(Žiganja vas) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
ŽGV 01
Žiganja vas – Na
travnikih |
SK |
1) Pri posegih v
neposredni bližini drevesnih ZO »Žiganja vas (pri cerkvi) – lipa
(T. sp.) in NV »Žiganja vas – lipa« je potrebno le-te ustrezno
zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in
korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno
območje (širina drevesne krošnje).
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
ŽGV 02
Žiganja vas – Na
platičih |
SS |
1) Posegi
(pozidava, krčenja gozda, poseg v gozdni rob) na parc. št.
23/10, 23/6, 23/7, 23/13 in 342/1 vse k.o. Žiganja vas znotraj
NV »Udin boršt – osameli kras«, niso dovoljeni.
2) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
3) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
ŽGV 03
Žiganja vas – V
novinah |
SS |
1) Nadstreški se
lahko izvedejo tudi z ravno streho. |
ŽGV 04
Žiganja vas |
O, PC, G, K2, K1, A |
1) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
2) Vegetacijo v
širini najmanj5,0 m ob potoku se ohranja oziroma obnavlja.
3) Ob izgradnji
razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom
omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska
zemljišča.
4) Kolesarske in
peš steze se na območju, ko le-ta poteka na območju SAC ne
osvetljuje.
5)
Rekonstrukcija lokalne ceste se načrtuje tako da se ohrani odmik
ceste od grobišča in da višinsko cesta ne bo višja od grobišča.
Morebitno avtobusno postajališče naj ne stoji v bližini grobišča
in ne na vzhodnem robu ceste v vplivnem območju. |
ŽGV 05
Žiganja vas |
K1, ZS, G, PC, K2, A |
1) Dodatna
pozidava in krčenje gozda, gozdnega roba na parc. št. 28 (Z del)
k.o. Žiganja vas ni dovoljena.
2) Na območju
ZO/NV »Spominski park Udin Boršt« posegi v gozdno/drevesno
vegetacijo in gozdni rob niso dovoljeni.
3) V območju ZS
gostinske dejavnosti niso dovoljene.
4) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje. |
|
3.4.9. Prostorsko izvedbeni
pogoji na območjih predvidenih OPPN |
|
141. člen |
|
(skupni pogoji na območjih
predvidenih OPPN) |
|
(1) Pred sprejetjem OPPN je na obstoječih
parcelah dovoljeno: |
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije
obstoječih legalno zgrajenih objektov in naprav, |
– sprememba namembnosti obstoječih objektov
skladno z namensko rabo območja, |
– odstranitev obstoječih objektov in naprav, |
– odstranitev objektov kulturne dediščine je
dovoljena le s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, |
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in
odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in
objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v
OPPN, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe
obrambe in zaščito ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– raziskovalna dela za evidentiranje stanja
in določitev varstvenih režimov, |
– postavitev nezahtevnih in enostavnih
objektov k obstoječim objektom znotraj pripadajočih gradbenih parcel. |
(2) Sprememba meje OPPN: |
– meja in podrobna namenska raba OPPN, ki sta
prikazani v OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodi programskim
zahtevam in razmeram na terenu, ureditvam dostopov, dovozov in
infrastrukture, |
– možna je širitev meje območja urejanja z
OPPN, kadar se posegi vršijo v vplivnem območju kulturne in naravne
dediščine. |
(3) Dodatni omilitveni ukrepi za posege, za
katere bo sprejet OPPN, se predvidijo v postopku CPVO, v kolikor
pristojno Ministrstvo z odločbo določi, da je ta postopek potreben. V
nasprotnem primeru se upoštevajo v tem odloku navedeni splošni in
konkretni omilitveni ukrepi. |
(4) Če se izdela OPPN le za del območja, za
katerega je opredeljena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne
podlage za celotno območje OPPN, ki morajo obsegati tudi rešitve omrežja
prometne in gospodarske javne infrastrukture za celotno območje. |
(5) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati
določila OPN; splošne PIP OPN in posebne pogoje na območjih predvidenih
OPPN. |
|
142. člen |
|
(posebni pogoji na območjih
predvidenih OPPN) |
|
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
POSEBNI POGOJI
NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
BIS 12 Bistrica
– Traibach |
SS |
1) Območje je
namenjeno gradnji večstanovanjskih objektov v nizu. Dopustni
višinski gabarit objektov je P+1+M, podkletitev ni dovoljena.
Parkirišča se uredijo na parc. št. 146/7 k.o. Bistrica. Zeleni
pas med vodotokom in objekti se ohranja v obstoječi širini po
vsej dolžini območja.
2) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
BRD 02
Brdo |
SS |
1) Območje je
namenjeno individualni stanovanjski gradnji. Dopustna je gradnja
samostojnih enostanovanjskih objektov. Dopustni višinski gabarit
objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno
vkopana.
2) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami. |
DOL 02 Dolina –
Pinč |
PC, K2, SP, K1 |
1) Območje je
namenjeno gradnji počitniških objektov.
Dopustna je
gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov
je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris
je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do
največ 50 m2.
2) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami.
3) Ohranja se
kakovost celka in preprečuje zaraščanje kmetijskih obdelovalnih
površin.
4) Varstveni
pogoji:
– Na delu
površine parc. št. 718/45 k.o. Lom pod Storžičem, ki se nahaja
med obstoječimi stavbami, gradnja ni dovoljena, zaradi
ohranjanja habitatnega tipa, vrstno bogato travišče s
prevladujočim navadnim volkom. |
GRH 02
Grahovše – Ivje |
SS |
1) Območje je
namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje
objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
2) Dopustna je
gradnja stanovanjskih, stanovanjsko poslovnih objektov za
potrebe turizma in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah.
3) Druga merila
in pogoji:
– oblikovanje
objektov se mora zgledovati po oblikovanju (višinski gabarit,
zunanja podoba, lesena kritina) obstoječega objekta na parc. št.
303 k.o. Lom pod Storžičem,
– okolice
objektov se urejajo v travnatih in peščenih površinah,
– zasaditve
vrtov dovoljene z avtohtonim rastlinjem,
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami,
– v postopku
sprejemanja OPPN je potrebno izvesti CPVO.
4) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine.
5) Pred
sprejetjem OPPN je dovoljena legalizacija stanovanjskega objekta
na parc. št. 303 k.o. Lom pod Storžičem in sprememba namembnosti
za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
6) Varstveni
pogoji:
– Gradnja na
območjih, kjer se nahajajo zavarovani habitatni tipi ni
dovoljena.
– Pozidava
znotraj OPPN se zmanjša, tako da se ohranjajo zavarovani HT
travišča. Na območju OPPN se v čim večji meri ohranja sklenjene
gozdne površine, mejice in posamična drevesa. |
JED 01 Jelendol
– Bornova graščina |
A, K2, ZS |
1) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine.
2) OPPN je treba
pripraviti za celotno območje EUP hkrati.
3) V območju
niso dopustne proizvodne dejavnosti. V ureditvenem območju
novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela in
prenove.
4) Dodatna
pozidava znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« ni
dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo. |
KOV 07 Kovor – V
delih II |
SS |
1) Območje je
namenjeno individualni stanovanjski gradnji.
2) Dopustna je
gradnja samostojnih enostanovanjskih in dvostanovanjskih
objektov.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami. |
KOV 09 Kovor –
Gospodarska cona |
IG |
1) črtano
2) Upošteva naj
se vsaj 5,0 m odmik od vodotoka v severnem delu območja, posegi
v obrežno vegetacijo niso dopustni.
3) Na severnem
delu območja OPPN je potrebno zasaditi visokodebelno sadno
drevje.
4) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
KRŽ 10 Križe –
šola |
BC |
1) Območje je
namenjeno izgradnji nogometnega igrišča in drugim ureditvam za
potrebe širitve športnega parka.
2) Na vzhodnem
robu območja mora biti predviden širok zeleni pas parternih
ureditev, brez gradnje velikih objektov.
3) Objekt za
šport – nogometno igrišče naj se locira na sredino območja.
Tlorisni in višinski gabarit, naklon strešin in kritina
servisnega objekta se prilagodi obstoječim objektom (bivše
vojašnice, osnovna šola).
4) Posegi, ki so
dopustni pred sprejetjem OPPN-ja so naslednji:
– ureditev
nogometnega igrišča v travnati izvedbi v velikosti 105,0 m ×
68,0 m;
– postavitev
varovalne ograje višine 2,20 m;
– sanitarije in
slačilnice se zagotovijo v prostorih šole;
– parkirne
površine se zagotavljajo na obstoječih parkiriščih v neposredni
okolici.
5) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
LEŠ 03
Leše –
ob grabnu |
SS |
črtan |
LOK 08
Loka –
Gospodarska cona
II |
IG |
1) V območju so
dopustne gradnje proizvodnih objektov in delavnic. Novogradnje
morajo upoštevati oblikovne značilnosti objektov v EUP LOK 03
(naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih
odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta ipd.).
Obvezna je vzdolžna orientacija objektov. Ob Cesti na Loko mora
potekati zeleni pas (drevored, zelene površine).
2) V fazi
osnutka OPPN se preveri ali je z vidika vplivov na zdravje ljudi
treba izvesti postopek CPVO. |
NOV 01
Novake –
Senožet |
BT |
1) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine.
2) Ob vzhodnem
robu območja, to je ob obstoječi cesti, je treba zaradi
ohranjanja gozdnega robu kulturnega spomenika ohranjati pas
visokodebelne vegetacije. |
PAL 02 Palovče –
počitniško naselje |
SP |
1) Območje je
namenjeno gradnji počitniških objektov. Pred pripravo OPPN je
potrebno preveriti stabilnost terena celotnega območja in
določiti pogoje za gradnjo posameznega objekta.
2) Dopustna je
gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov
je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris
je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do
največ 50 m2.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami.
4) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
POD 11
Podljubelj –
Hospic |
ZP, BT |
črtan |
POD 12 Ljubelj –
Mejni prehod |
BT |
1) Območje se
nahaja v III varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba
dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili
veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode.
2) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
POD 17
Podljubelj –
Reber |
PC, K2, SP |
1) Območje je
namenjeno gradnji počitniških objektov.
2) Dopustna je
gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov
je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris
je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1: 1,4 ali več, do
največ 50 m2.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami.
4) Gradnja na
parc. št. 591/11, 591/15 k.o. Podljubelj, ni dovoljena. |
POD 19
Podljubelj –
Geben I |
SS |
1) Območje je
namenjeno gradnji samostojnih stanovanjskih objektov.
2) Dopustni
višinski gabarit objektov je K+P+M, pod pogojem, da je klet
delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj
1:1,4 ali več.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim
plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki
ne smejo biti višji od 1,5 m. |
POD 20
Podljubelj –
Geben II |
SP |
1) Območje je
namenjeno gradnji počitniških objektov.
2) Dopustna je
gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov
je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris
je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do
največ 50 m2.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami. |
POP 02
Popovo –
zahod |
SS |
1) Območje je
namenjeno gradnji samostojnih enostanovanjskih objektov.
Pozidava mora slediti poselitvenemu vzorcu vasi Popovo.
2) Dopustni
višinski gabarit objektov je K+P+M, pod pogojem, da je klet
delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj
1:1,4 ali več.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim
plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki
ne smejo biti višji od 1,5 m.
4) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
POT 02 Potarje –
Pod Strmcem |
SP |
1) Območje je
namenjeno gradnji počitniških objektov.
2) Dopustna je
gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov
je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris
je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do
največ 50 m2.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati opornimi zidovi, ki ne
smejo biti višji od 1,5 m. |
POT 03 Potarje –
Strmec |
G, SP, K1 |
1) Območje je
namenjeno gradnji počitniških objektov.
2) Dopustna je
gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov
je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris
je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do
največ 50 m2.
3) Druga merila
in pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati opornimi zidovi, ki ne
smejo biti višji od 1,5 m. |
ROČ 08
Ročevnica –
Na jasi III. |
SS |
1) Območje je
namenjeno gradnji eno ali dvo stanovanjskih objektov. Dopustni
višinski gabarit je K+P+M.
2) Površine
proti državni cesti se oblikuje kot zeleni pas (drevored, zelene
površine).
3) Za vsak poseg
je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje.
4) črtano |
TRŽ 11 Tržič –
BPT (EŠD
14353 Tržič –
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič) |
CU |
črtan |
TRŽ 19
Tržič – Cimper |
ZV |
1) Območje je
namenjeno preživljanju prostega časa na prostem, pridelovanju
vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe.
2) Dopustne
ureditve:
– vrt
(zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt),
postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola),
– ureditev
zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov,
– otroška
igrala,
– dopustna je
postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke,
ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice,
kompostnik.
3) Druga merila
in pogoji:
– ograjevanje
parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim
plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki
ne smejo biti višji od 1,5 m,
– predvideti
rešitve za izvedbo zaščitnih ukrepov proženja skal iz zaledja
območja.
4) Glede na
potencialno nevarne dejavnike na območju (plazljivost, erozija,
skalni podori, hudourniška voda) je brez oziroma do sprejetja
OPPN dopustna ureditev vrtov, postavitev zabojnika za odpadke,
ograje, zbiralnika deževnica in kompostnika.
5) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
TRŽ 20 Tržič –
Za Farovžem |
G, PC, K2, SP |
1) Območje je
namenjeno gradnji počitniških objektov in vrtičkarstvu.
2) Dopustna je
gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov
je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris
je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do
največ 50 m2.
Druga merila in
pogoji:
– ozelenitev
stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje
parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske
razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami
ali lesenimi kaštami.
3) Na kmetijskih
površinah je dovoljeno urejanje vrtov in postavitev lesenih
vrtni lop.
Merila in pogoji
za vrtno lopo:
– maksimalni
gabarit je 3,0 m x 5,0 m,
– etažnost je
P,
– streha je
hkrati tudi strop nad pritličjem, naklon strešin 38° do 45°,
kritina lesena,
– priključitev
vrtnih lop na GJI ni dovoljena.
4) Parkirišča se
zagotavljajo na javnih parkirnih površinah.
5) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
TRŽ 23 Tržič –
Severni
priključek |
PC |
1) Območje EUP
se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100.
člen tega odloka. |
|
143. člen |
|
(pogoji za pripravo OPPN,
ki niso opredeljeni v tem odloku) |
|
(1) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni,
se izdelajo za prostorske ureditve, za katere je izražen investitorski
interes, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje
delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje
površin namenjenih javnemu dobrem in za urejanje območij, ki so
predvidena za sanacijo in prenovo naselij, za sanacijo posledic naravnih
nesreč ter sanacijo degradiranih območij površinskih kopov na gozdnih
ali kmetijskih zemljiščih. |
(2) Kriterij za določanje prostorskih
ureditev, za katere se na podlagi mnenja občinske strokovne službe lahko
izdela OPPN: |
– gradnja objektov z enim ali dvema
stanovanjema, kadar gre za več kot štiri objekte ali za površino, ki
presega 0,5 ha, |
– gradnja objekta z več stanovanji, kadar je
kapaciteta objekta več kot štiri stanovanja, |
– prostorske ureditve, za katere je skladno s
predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje, |
– zadrževalniki, odlagališča gradbenih in
izkopnih materialov, vodnogospodarske ureditve, gradnja in
rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture, peskokopi, ki se le
sanirajo. |
(3) Pri pripravi OPPN se morajo upoštevati
določila PIP-ov za posamezno namensko rabo. |
|
144. člen |
|
(območja peskokopov in
predvidenih odlagališč izkopnega in gradbenega materiala) |
|
(1) OPPN s primerno sanacijose izdela za
celotna območja enot urejanja odprtih kopov in sicer: |
EUP |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
BIS 18 Bistrica
– peskokop
Sv. Jurij |
O |
1) Predviden
OPPN.
2) Za vsak poseg
v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine.
3) Območje se
postopno sanira z odlaganjem izkopnih materialov v obliki teras.
Terase se zahumusirajo, zatravijo in zasadijo z avtohtono
vegetacijo. |
GRH 03 Grahovše
– peskokop Ivje |
LN |
1) Predviden
OPPN
2) Območje se
postopno sanira do leta 2036. Faze sanacije se določijo v okviru
programa OPPN.
3) Pri sanaciji
se ne sme posegati v lesno vegetacijo nad peskokopom (severni
del območja). Eksploatacija se vrši do vzpostavitve vsaj treh
teras, terase se zahumusirajo in zatravijo, ter prepustijo
naravnemu zaraščanju. V ravninskem delu ob cesti se uredi
parkirišče v peščenih površinah. |
JED 06 Jelendol
– peskokop Javorše Lonec |
LN |
1) Predviden
OPPN |
POD 24
Podljubelj – peskokop Kramarjevo |
LN |
1) Predviden
OPPN |
(2) Območje OPPN posameznega peskokopa se
določi na osnovi strokovnih podlag pred pripravo OPPN. |
(3) Pri izdelavi OPPN mora biti poudarek na
sanacijskih ukrepih in varovanju okolja. V sklopu sanacijskega načrta se
predvidi zasaditev z avtohtonim grmičevjem in visoko stebelnim drevjem. |
(4) Pri vseh kopih se ohranja in varuje
gozdni rob. Sanacije se morajo izvajati tako, da bodo izključeni
negativni vplivi na okolje med in po sanaciji. |
(5) Najdbe fosilov, mineralov in jam je
potrebno prijaviti pristojnemu organu za ohranjanje narave. Hkrati mora
najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. |
(6) V primeru, da gre za perspektivna
nahajališča, naj se predvidi ustrezno velika območja za podelitev
rudarske pravice in koncesije skladno s področnim predpisom. |
|
145. člen |
|
(pogoji za urejanje območij
za katere veljajo OPPN) |
|
(1) Na območjih, za katera veljajo občinski
podrobni prostorski načrti veljajo vsi pogoji, ki jih ti načrti
določajo. |
(2) Usmeritve za veljavne OPPN: |
DOL 01 Dolina –
Dovžanova
soteska |
PC, VC, A, PO, G, K2 |
1) Na območju
razpršene poselitve (A) v Dovžanovi soteski novogradnje objektov
niso dovoljene. Obstoječi objekti se prenavljajo in ohranjajo v
avtentični obliki.
2) Na parc. št.
846/9 in 846/6 obe k.o. Lom pod Storžičem pozidava in krčenje
obvodne vegetacije ni dopustna.
3) Namensko rabo
stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z
občinskim prostorskim načrtom. |
ČAD 01/2
Čadovlje –
Jamen vrh |
A, K2, VC |
1) Gradnje
objektov na parc. št. 849/1, 849/2, 850/11, 850/12, 850/13 in
850/14
k.o. Lom pod
Storžičem niso dovoljeni.
2) Območje se
ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno
varstvenim soglasjem.
3) Namensko rabo
stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z
občinskim prostorskim načrtom. |
|
4. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
146. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
|
147. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine
Tržič (Uradni list RS, št. 35/16) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe: |
|
146. člen |
|
(veljavni prostorski
izvedbeni načrti) |
|
(1) V veljavi ostanejo prostorski izvedbeni
načrti: |
– Odlok o sprejemu ureditvenega načrta
deponije Kovor (Uradni list RS, št. 85/99, 69/02), oznaka EUP v OPN:
KOV 05 |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za gradnjo CČN Tržič 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona
(Uradni list RS, št. 120/08, 1/10), oznaka EUP v OPN: KOV 08. |
(2) Izvedbeni prostorski načrti, ki so z
občinskim prostorskim načrtom neskladni v posameznih delih: |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova
soteska (Uradni list RS, št. 30/13), oznaka EUP v OPN: ČAD 01/2 in DOL
01. Namensko rabo stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno
uskladiti z občinskim prostorskim načrtom. |
(3) Občinski prostorski izvedbeni načrti iz
prvega in drugega odstavka tega člena se štejejo za občinske podrobne
prostorske načrte in se lahko v času njihove veljavnosti spreminjajo in
dopolnjujejo. |
|
147. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati
naslednji predpisi: |
– Dolgoročni plan Občine Tržič za obdobje od
leta 1986 do leta 1995, oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000,
usklajen z dolgoročnim planom SR Slovenije (UVG, št. 11/88, 14/88,
Uradni list RS, št. 16/93, 8/94, 109/99, 93/01 in 01/11), |
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Občine Tržič (Uradni list RS, št. 4/11 – UPB, 46/11 – popr.,
78/12), |
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni
list RS, št. 4/11 – UPB, 46/11 – popr., 78/12), |
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih
(PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja
003-T3-4C-029 Tržič – mesto) (Uradni list RS, št. 4/11 – UPB, 78/12), |
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje urejanja z oznako 1 C2 ZN – Bistrica – nakupovalni
center – 1. faza (Uradni list RS, št. 95/09). |
|
148. člen |
|
(postopki) |
|
(1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega
odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo
uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega
odloka, če investitor to sam zahteva. |
(2) Prav tako se po predpisih, ki so veljali
pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega
dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da
je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena
najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še
možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno
dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka,
poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka. |
|
149. člen |
|
(vpogled) |
|
Občinski prostorski načrt je stalno na
vpogled na: |
– Občini Tržič, Uradu za okolje in prostor, |
– Upravni enoti Tržič, Oddelku za kmetijske,
gospodarske in gradbene zadeve. |
|
150. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
|
151. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega
prostorskega načrta Občine Tržič (1. sprememba) (Uradni list RS, št.
18/17) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
5. člen |
|
(grafični del) |
|
Spremembe in dopolnitve OPN so v grafiki
izvedbenega dela prikazane na listu št. 26 (D 26-36 Radovljica 36). |
|
6. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Obvezna razlaga Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) vsebuje
naslednjo končno določbo: |
|
2. člen |
|
Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega
prostorskega načrta (4. spremembe) Občine Tržič (Uradni list RS, št.
46/18) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
4. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega
prostorskega načrta (3. spremembe) Občine Tržič (Uradni list RS, št.
76/19) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
80. člen |
|
146. člen se v celoti nadomesti z naslednjim
besedilom: |
»V veljavi ostanejo prostorski izvedbeni
načrti: |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za gradnjo CČN Tržič 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona
(Uradni list RS, št. 120/08, 1/10), oznaka EUP v OPN: KOV 08, |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za ureditev deponije Kovor (Uradni list RS, št. 48/16), |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje enote urejanja prostora z oznako LEŠ 03 (Uradni list
RS, št. 1/18), |
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova
soteska (Uradni list RS, št. 30/13, 46/18 – sprememba), |
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje enote urejanja prostora z oznako TRŽ 11 (Tržič – BPT)
(Uradni list RS, št. 70/18).« |
|
81. člen |
|
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega
odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo
uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega
odloka, če investitor to sam zahteva. |
Prav tako se po predpisih, ki so veljali pred
uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega
dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da
je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena
najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še
možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno
dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka,
poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka. |
|
80. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-0001/2017-1 |
Tržič, dne 16. decembra 2019 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic |