Na podlagi 57. in 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP) in 16. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09) je Občinski svet
Občine Bled na 8. redni seji dne 3. 4. 2012 sprejel |
ODLOK |
o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za južno razbremenilno cesto na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
(1) S tem odlokom se v
skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni
list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list
RS, št. 122/04) ter z upoštevanjem Odloka o prostorskih sestavinah
dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 4/02,
10/02, 95/02) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za južno
razbremenilno cesto na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska) (v nadaljnjem
besedilu: prostorski načrt; južna razbremenilna cesta). |
(2) Prostorski načrt je
pod številko projekta 7083 izdelal LUZ d.d. Podlaga za izdelavo
prostorskega načrta so strokovne podlage: PGD Južna razbremenilna cesta
na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska), ki ga je avgusta 2009 izdelal PNZ
svetovanje projektiranje, d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Ta odlok določa
opis prostorskih ureditev, ki se jih načrtuje s prostorskim načrtom,
območje prostorskega načrta, umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
prostorskega načrta. |
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v prostorskem
načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Bled. |
3. člen |
(sestavni deli prostorskega načrta) |
(1) Tekstualni del
vsebuje besedilo odloka. |
(2) Kartografski del
vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. Izsek iz grafičnega
načrta kartografskega dela plana s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju, v merilu M 1:5000. |
2. Območje podrobnega
prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, v merilu M 1:1000. |
3. Vplivi in povezave s
sosednjimi območji, v merilu M 1:5000. |
4. Ureditvena
situacija, v merilu M 1:1000. |
5. Karakteristični
prečni profili, v merilu M 1:50. |
6. Vzdolžni profili, v
merilu M 1:1000/100. |
7. Ureditvena situacija
s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo, v merilu M 1:1000. |
8. Ureditve potrebne za
varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in kulturne
dediščine ter ureditve potrebne za obrambo, varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, v merilu M 1:5000. |
(3) Priloge: |
1. Izvleček iz
hierarhično nadrejenega prostorskega akta. |
2. Prikaz stanja
prostora. |
3. Strokovne podlage. |
4. Pogoji in soglasja
nosilcev urejanja prostora k projektnim rešitvam za gradnjo objekta
južne razbremenilne ceste na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska), PGD št.
12-1223, Ljubljana, avgust 2009. |
5. Obrazložitev in
utemeljitev. |
6. Povzetek za javnost. |
II. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO S PROSTORSKIM NAČRTOM |
4. člen |
(načrtovane prostorske ureditve) |
S prostorskim načrtom
se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo južne razbremenilne ceste
na Bledu, na odseku od križišča z Ljubljansko cesto na območju
Betinskega klanca do priključka na obstoječo cesto proti Bohinjski Beli,
zahodno od objektov Pristave. Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s
tem prostorskim načrtom so: |
– južna razbremenilna
cesta z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno
funkcioniranje ceste, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega
prostora, |
– podporni in oporni
zidovi, objekti za odvajanje voda ter elementi protihrupne zaščite, |
– cestni objekti: most,
pokriti vkop, podhod, predor in viadukt, |
– deviacije
kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti, |
– spremljajoče
ureditve: odstranitve objektov, ureditve obcestnega prostora, vključno z
rekultivacijo zemljišč, ureditve in prestavitve obstoječih vodotokov in
ureditve regulacij, |
– prestavitve in
ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih
objektov, vodov in naprav in |
– postajališča javnega
prometa. |
III. OBMOČJE PROSTORSKEGA NAČRTA |
5. člen |
(obseg območja) |
(1) Območje
prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo
prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so
skupaj z elementi za zakoličbo prikazane na karti »Območje podrobnega
prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«. |
(2) V območju
prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so v skladu z geodetskim
načrtom zemljišča s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih
občinah: |
– k.o. Želeče: 297/11,
297/21, 297/24, 297/31, 297/32, 297/34, 297/36, 297/38, 297/43, 297/44,
297/45, 297/46, 297/47, 297/48, 297/49, 297/50, 298/9, 298/13, 298/14,
301/2, 302/1, 302/2, 302/3, 571, 582, 584/3, 608, 609, 664/2, 666,
668/1, 672, 684, 924, 977/3, 982/5, 1087/1, 1093/2, 1094/3, 1095/1,
1095/2, 1098/1, 1104/2, 1131/26, 1131/28, 1131/29, 1155/10, 1171/2. |
(3) V območju
prostorskega načrta iz prvega odstavka so v skladu z geodetskim načrtom
deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah: |
– k.o. Želeče: 295/4,
295/7, 297/1, 297/2, 297/3, 297/4, 297/5, 297/6, 297/9, 297/12, 297/18,
297/19, 297/20, 297/22, 297/29, 297/35, 297/37, 298/3, 298/4, 298/5,
298/7, 298/12, 298/16, 299/1, 301/1, 302/4, 303/1, 303/2, 303/3, 306/1,
306/4, 379/1, 380, 381, 382, 383, 384/1, 384/2, 385, 386, 387/1, 388/1,
388/2, 389/2, 389/3, 390, 391, 393/2, 394, 418, 419/1, 420/1, 511/1,
511/2, 512/1, 512/3, 513/1, 513/2, 514, 515, 516/1, 516/2, 517, 518/2,
518/3, 519/2, 520, 521, 522, 523, 534, 535, 536, 537/1, 537/2, 538/1,
550, 551, 552, 553/1, 554, 555, 556, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563,
564, 565, 566, 567, 570/1, 570/2, 572/1, 572/2, 578, 579, 580, 581/1,
583, 584/2, 589, 590/1, 590/2, 591, 592, 596/1, 596/2, 607/1, 607/2,
607/3, 610, 611/1, 660/1, 660/2, 660/3, 661, 663, 664/1, 665, 667/1,
667/2, 668/2, 668/3, 668/4, 669, 670/1, 671, 674/2, 680/1, 680/2, 681/1,
683/1, 686, 687, 688/1, 688/2, 689, 690, 691, 693, 694, 696, 697, 699,
700, 704/1, 825/1, 825/4, 826/1, 827, 828, 829, 921, 923, 925, 926/1,
926/6, 926/7, 926/8, 926/9, 975/1, 977/1, 977/2, 981/7, 982/1, 982/2,
982/3, 982/4, 982/7, 983, 984/1, 984/2, 984/3, 985, 988, 989, 990, 991,
992, 1004/1, 1005/1, 1005/2, 1006/2, 1008/3, 1008/4, 1008/5, 1008/22,
1009, 1012/2, 1086/1, 1087/2, 1088/2, 1088/3, 1088/9, 1089/1, 1090/1,
1093/1, 1094/2, 1096/2, 1099, 1100/4, 1101/1, 1101/6, 1101/11, 1103/1,
1103/2, 1103/5, 1104/1, 1108/2, 1108/5, 1109, 1110, 1111/1, 1113,
1130/8, 1130/15, 1131/18, 1132/62, 1154/2, 1154/3, 1155/3, 1155/7,
1155/12, 1168/2, 1171/1, 1171/3, 1173, 1174/1, 1174/2, 1175/1, 1176,
1178, 1190/1, 1190/8, 1190/9, 1191/1, 1192/1, 1194/1, 1194/2, 1196/1,
1202/2, 1202/17, 1203/1, 1205/1, 1208/4 in |
– k.o. Selo pri Bledu:
234/2, 234/8, 1219. |
(4) Ureditve, navedene
v tretjem členu tega odloka, obsegajo tudi območja predorskih cevi pod
zemljišči in deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih
katastrskih občinah: |
– k.o. Želeče: 825/4,
825/5, 825/6, 828, 829, 830/7, 1174/2, 1174/3 in |
– k.o. Selo pri Bledu:
234/2, 234/8, 1219. |
(5) Obseg območja je
prikazan na karti »Območje prostorskega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem«. |
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji |
6. člen |
(vplivi in povezave s sosednjimi
območji) |
(1) Južna razbremenilna
cesta v državnem cestnem omrežju nadomesti del sedanje državne ceste
R1-209 na poteku skozi naselje Bled in na delu južne jezerske obale. |
(2) Državna cesta
R1-209 je glavna prometna povezava Bohinja z gorenjsko regijo. Nanjo se
navezujejo prometne poti širšega zaledja, ki nimajo drugih možnosti, kot
je cestna povezava v smeri proti Lescam in v nadaljevanju na avtocestni
gorenjski krak. |
(3) S preusmeritvijo
tranzitnega in notranjega prometa izven Bleda se izboljšajo okoljski in
bivanjski pogoji v naselju, vzpostavijo se možnosti za nadaljnji razvoj
turizma na Bledu ter možnosti za vzpostavitev južne jezerske obale kot
območja, namenjenega kolesarjem, pešcem in turističnim kočijam. |
(4) Notranji motorni
promet med naselji na južni strani jezera se preusmeri po nekoliko
daljši poti na južno razbremenilno cesto in preko nje naveže na območja
vzhodno in severno od jezera. |
(5) Trasa južne
razbremenilne ceste poteka pretežno preko območij strnjenih kmetijskih
zemljišč. Z načrtovanjem dela ceste med Koritensko in Ribensko cesto v
pokritem vkopu ter s krajinsko-arhitekturnimi ureditvami na stikih s
sosednjimi enotami urejanja prostora se zagotavlja vpetost razbremenilne
ceste v odprti prostor in skladnost s krajinsko podobo območja. |
(6) Južna razbremenilna
cesta se na posameznih mestih zelo približa poselitvi in obstoječim
objektom. S protihrupnimi ukrepi se preprečijo prekomerni vplivi hrupa
na sosednja območja. |
(7) Z načrtovanimi peš
in kolesarskimi povezavami s sosednjimi območji se ohranja obstoječa
prehodnost prostora. |
2. Rešitve načrtovanih objektov in površin s pogoji in usmeritvami za
projektiranje in gradnjo |
7. člen |
(razbremenilna cesta) |
(1) Na odcepu s
krožnega križišča z Ljubljansko cesto je južna razbremenilna cesta s
kratkim potekom v premi usmerjena v pokriti vkop dolžine 468,00 m. Iz
pokritega vkopa izstopi v višini Ribenske ceste in se po terenu
nadaljuje vzdolž južnega roba nižje ležeče terase pri Dindolu do
križišča z deviacijo Ribenske ceste. Za križiščem poteka ob robu spodnje
terase v smeri proti zahodu in prečka Cankarjevo cesto neposredno ob
transformatorski postaji. Trasa se nadaljuje proti Selski cesti, ki jo
prečka, ter v nadaljevanju obide počitniško naselje Na jasi. Od tu se
usmeri proti ozki dolini med pobočjema Straže in Dobre gore, kjer vstopi
v 283,00 m dolg predor Megre. Iz predora izstopi na Mlinskem polju ter
se za križiščem z Mlinsko cesto usmeri ob vznožje grebena Kozarca v
smeri proti vzhodu. Na tem delu je cesta vkopana za nekaj metrov v
teren. Od obstoječe gozdne poti je usmerjena proti globeli Jezernice, ki
jo prečka v premi z 108,00 m dolgim viaduktom ter preide na sosednjo
ravninsko teraso pri naselju Zazer. Za križiščem s Savsko cesto se vzpne
po pobočju proti obstoječi cesti in konča v križišču s Cesto svobode. |
(2) Dolžina trase južne
razbremenilne ceste je 3300,0 m. |
(3) Vertikalni in
horizontalni elementi obvoznice so projektirani z upoštevanjem računske
hitrosti 70 km/h. |
(4) Projektirani prečni
prerezi obvoznice znašajo: |
– vozna
pasova 2 x 3,25 m = 6,50 m |
– robna
pasova 2 x 0,25 m = 0,50 m |
–
bankini 2 x 1,25 m = 2,50 m |
– skupaj
NPP 9,50 m. |
(5) Na območju vkopov
je širina koritnice 0,50 m in širina berme 0,75 m. |
8. člen |
(križišča in priključki) |
Na južni razbremenilni
cesto so načrtovana naslednja križišča: |
– krožno spiralno
križišče z Ljubljansko cesto v km 0,0 + 00, |
– trikrako križišče s
priključkom na Ribensko cesto v km 0,7 + 24, |
– štirikrako križišče s
Selsko cesto v km 1,3 + 26, |
– štirikrako križišče z
Mlinsko cesto v km 2,1 + 68, |
– štirikrako križišče s
Savsko cesto v km 2,9 + 52 in |
– trikrako križišče s
Cesto svobode pri Pristavi v km 3,1 + 65. |
9. člen |
(cestni objekti) |
(1) Oporni zidovi so
načrtovani na naslednjih odsekih trase: |
– oporni zid OZ-1, na
levi strani razbremenilne ceste, od km 1,6 + 40 do km 1,7 + 8, dolžine
68,00 m, |
– oporni zid OZ-2, na
desni strani razbremenilne ceste, od km 1,5 + 77 do km 1,7 + 8, dolžine
130,00 m, |
– oporni zid OZ-3, na
severni strani gozdne poti, od km 1,5 + 83 do km 1,6 + 50 po stacionaži
razbremenilne ceste, dolžine 66,00 m, |
– oporni zid OZ-4, na
levi strani razbremenilne ceste, od km 1,9 + 84 do km 2,0 + 00, dolžine
16,00 m, |
– oporni zid OZ-5, na
desni strani razbremenilne ceste, od km 1,9 + 84 do km 2,0 + 15, dolžine
30,00 m, |
– oporni zid OZ-6, na
levi strani razbremenilne ceste, od km 2,4 + 00 do km 2,5 + 30, dolžine
131,00 m, |
– oporni zid OZ-7, na
desni strani razbremenilne ceste, od km 2,2 + 40 do km 2,5 + 40, dolžine
300,00 m, |
– oporni zid OZ-8, na
desni strani razbremenilne ceste, od km 3,0 + 50,00 do km 3,1 + 10,
dolžine 60,00 m, |
– oporni zid OZ-9, na
levi strani deviacije Cankarjeve ceste, od km 0,0 + 08 do km 0,0 + 32,
dolžine 24,00 m, |
– oporni zid OZ-10, na
desni strani deviacije Selske ceste, od km 0,0 30 do km 0,0 + 89 in v
nadaljevanju vzdolž leve strani razbremenilne ceste od km 1,2 + 75 do km
1,3 + 22, dolžine 100,00 m, |
– oporni zid OZ-11, na
južni strani regulirane struge potoka Rečice, od km 0,0 + 05 do km 0,0 +
45 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, dolžine 40,00 m in |
– oporni zid OZ-12, na
severni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 05 do km 0,0 + 45 po
stacionaži Ljubljanske ceste 1, dolžine 8,00 m. |
(2) Podporni zidovi so
načrtovani na naslednjih odsekih trase: |
– podporni zid PZ-1
(pilotna stena) na levi strani razbremenilne ceste, od km 3,1 + 07 do km
3,3 + 00, dolžine 189,00 m, |
– podporni zid PZ-2, na
južnem robu kolesarske in pešpoti ob Ljubljanski cesti, od km 0,0 + 65
do km 0,0 + 95 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, dolžine 30,00 m, |
– podporni zid PZ-2L,
na južnem robu kolesarske in pešpoti ob Ljubljanski cesti, od km 0,0 +
14 do km 0,0 + 35 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, dolžine 21,00 m, |
– podporni zid PZ-3, na
severnem robu kolesarske in pešpoti ob Ljubljanski cesti, od km 0,0 + 16
do km 0,0 + 80 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, dolžine 64,00 m, |
– podporni zid PZ-4, na
severni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 40 (po stacionaži
Ljubljanske ceste 1) do km 0,1 + 05 (po stacionaži Ljubljanske ceste 2),
dolžine 191,00 m, |
– podporni zid PZ-5, na
severni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 00 do km 0,0 + 48 po
stacionaži dovozne ceste, dolžine 43,00 m, |
– podporni zid PZ-6, na
južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 02 do km 0,1 + 35 po
stacionaži Ljubljanske ceste 1, dolžine 134,00 m, |
– podporni zid PZ-7, na
južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 02 do km 0,0 + 41 po
stacionaži Ljubljanske ceste, dolžine 39,00 m in |
– podporni zid PZ-9 na
severnem robu dovozne ceste na severni strani Ljubljanske ceste, od km
0,0 + 52 do km 0,0 + 84 po stacionaži dovozne ceste, dolžine 36,00 m. |
(3) Ostali načrtovani
objekti na trasi južne razbremenilne ceste so: |
– most 5-1 Rečica preko
potoka Rečica, kolesarske steze in pešpoti v območju krožnega spiralnega
krožnega križišča, od km 0,1 + 34 do km 0,2 + 09 po stacionaži
kolesarske poti, dolžine 72,50 m, |
– pokriti vkop 8-1, od
km 0,0 + 90 do km 0,5 + 64 razbremenilne ceste, dolžine 468,00 m, |
– podhod 3-0 za pešce
in kolesarje, v km 1,0 + 95 razbremenilne ceste, dolžine 10,30 m, |
– predor Megre, od km
1,7 + 04 do km 1,9 + 87 razbremenilne ceste, dolžine 283,00 m in |
– viadukt Jezernica 6-1
preko globeli Jezernice, od km 2,6 + 74 do km 2,7 + 85 razbremenilne
ceste, dolžine 107,60 m. |
10. člen |
(deviacije) |
(1) Na obravnavani
trasi južne razbremenilne ceste se kot asfaltno vozišče rekonstruira
oziroma na novo zgradi naslednje deviacije cest: |
– Ljubljanska cesta 2
(vzhodni priključni krak Ljubljanske ceste na krožno križišče iz smeri
Lesc), v km 0,0 + 57 krožnega križišča, dolžine 105,00 m in NPP cestišča
9,50 m, |
– Ljubljanska cesta 1
(zahodni priključni krak Ljubljanske ceste na krožno križišče na
Betinskem klancu iz smeri središča Bleda), v km 0,1 + 57 krožnega
križišča, dolžine 135,00 m z NPP cestišča 8,60 m, |
– dovozna cesta (na
severni strani Ljubljanske ceste na območju krožnega križišča) od km 0,0
+ 44 po stacionaži Ljubljanske ceste 2 do km 0,0 + 64 po stacionaži
Ljubljanske ceste 1, dolžine 149,00 m in NPP 4,75 m oziroma 3,75 m, |
– Ribenska cesta,
dolžine 200,00 m in NPP 7,50 m, |
– priključek na
Ribensko cesto, v km 0,7 + 23 razbremenilne ceste, dolžine 138,00 m in
NPP 8,50 m, |
– Selska cesta, v km
1,3 + 25 razbremenilne ceste, dolžine 240,00 m in NPP 8,50 m, |
– Deviacija gozdne
poti, v km 1,5 + 73 razbremenilne ceste, dolžine 235,00 m in NPP 3,50 m, |
– Mlinska cesta, v km
2,1 + 68 razbremenilne ceste, dolžine 140,00 m in NPP 7,50 m, |
– deviacija poti pri
Jezernici, v km 2,4 + 97 razbremenilne ceste, dolžine 271,00 m in NPP
4,00 m, |
– Savska cesta, v km
2,9 + 52 razbremenilne ceste, dolžine 240,00 m in NPP 7,50 m in |
– Cesta svobode, v km
3,1 + 64 razbremenilne ceste, dolžine 153,00 m in NPP 8,50 m. |
(2) Načrtovani sta dve
deviaciji kolesarske in pešpoti v asfaltni izvedbi: |
– kolesarska in pešpot
na južni strani priključnih krakov Ljubljanske ceste 1 in 2, dolžine
298,00 m in NPP 3,85 m in |
– Cankarjeva cesta s
podvozom pod južno razbremenilno cesto, dolžine 100,00 m in NPP 5,00 m. |
11. člen |
(postajališča javnega prometa) |
(1) Načrtujeta se dve
avtobusni postajališči na izvozni strani križišča z Mlinsko cesto in
sicer na desni strani razbremenilne ceste od km 2,1 + 85 do km 2,2 + 51
ter na levi strani ceste od km 2,0 + 77 do km 2,1 + 51. |
(2) Dolžina
postajališča je 18,00 m, dolžina uvoznega in izvoznega dela je 25,00 –
30,00 m. Širina postajališča je 3,00 m, širina perona je 2,5 m v dolžini
18,00 m. Peron je višinsko ločen od vozišča postajališča z betonskim
robnikom in z 1,60 m široko površino za pešce povezan z utrjenimi
površinami v naselju. |
12. člen |
(peš in kolesarski promet) |
Uredita se: |
– hodnik za pešce na
severni strani vzhodnega priključnega kraka Ljubljanske ceste od km 0,1
+ 05 po stacionaži Ljubljanske ceste 2 do km 0,0 + 00 po stacionaži
Ljubljanske ceste 1, širine 2,50 m in |
– hodnik za pešce na
severni strani zahodnega priključnega kraka Ljubljanske ceste, od km 0,0
+ 00 do km 0,0 + 70 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, širine 2,00 m in
od km 0,0 + 75 do km 0,1 +35 širine 1,60 m po stacionaži Ljubljanske
ceste 1. |
13. člen |
(regulacije) |
Obstoječo strugo potoka
Rečica se regulira od km 0,0 + 29 po stacionaži Ljubljanske ceste 2 do
km 0,0 + 66 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, v skupni dolžini 127,00
m. Na celotnem odseku regulirane struge potoka Rečice se uredi enotni
padec dna struge potoka 3 %. Širina struge potoka je 3,00 m. |
14. člen |
(odvodnjavanje) |
(1) Odvajanje odpadne
padavinske vode se uredi s kontrolirano odvodnjo s prestrezanjem
padavinskih voda na nižjem cestnem robu v koritnice in preko
požiralnikov v meteorno kanalizacijo. Padavinske vode se preko
zadrževalnih bazenov in lovilcev olja prečiščene odvaja v najbližji
recipient oziroma ponikovalnico. Odvajanje in čiščenje odpadnih
padavinskih voda se uredi v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
(2) Na obravnavani
trasi južne razbremenilne ceste se uredi naslednje zadrževalne bazene z
lovilci olj: |
– B-ZB-LO 1 zadrževalni
bazen z lovilcem olj na južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 82
do km 0 + 089,14 po stacionaži krožnega križišča, |
– B-ZB-LO 2 zadrževalni
bazen z lovilcem olj na južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 95
do km 0,1 + 05 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, |
– BPV 1 bazen pralnih
vod na desni strani razbremenilne ceste, od km 0,0 + 76 do km 0,0 + 84, |
– BPV 2 bazen pralnih
vod na levi strani razbremenilne ceste, od km 0,5 + 88 do km 0,5 + 92, |
– BPV 3 bazen pralnih
vod na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,0 + 07 do km 2,0 + 13, |
– ZB-LO 1A + PON
zadrževalni bazen z lovilcem olj in ponikovalnico na levi strani
razbremenilne ceste, od km 1,0 + 17 do km 1,0 + 61, |
– ZB-LO 1B + PON
zadrževalni bazen z lovilcem olj in ponikovalnico na levi strani
razbremenilne ceste, od km 1,1 + 86 do km 1,2 + 19, |
– ZB-LO 2 zadrževalni
bazen z lovilcem olj pod viaduktom Jezernica na levi strani
razbremenilne ceste, od km 2,7 + 00 do km 2,7 + 22 in |
– ZB-LO 3 zadrževalni
bazen z lovilcem olj na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,8 + 86
do km 2,9 + 28. |
(3) Odvodnjavanje
čistih meteornih voda iz jarkov in zalednih voda je načrtovano z
odvodnjavanjem v ponikovalna polja ob cestni trasi. |
(4) Odvodnjavanje
planuma spodnjega ustroja se uredi z drenažami. |
(5) Na območju
priključka s Cesto svobode se uredi nemoten odtok izvirov vode, ki
pronica iz jezera proti nižje ležeči rečni terasi ob Savi Bohinjki.
Izvede se sistem meteorne kanalizacije, s katero se odvaja meteorna voda
s cestišča. Vzdolž podpornega zidu se izvede drenažna kanalizacija, v
katero se odvaja pronicajoča voda. Voda s pobočij in nasipov se odvaja v
odvodne jarke. |
15. člen |
(pogoji za arhitekturne rešitve) |
(1) Načrti arhitekture
se izdelajo v fazi projekta za gradbeno dovoljenje. |
(2) Pri oblikovanju
vhodnih portalov predora in vstopov v pokriti vkop se upoštevajo sodobna
načela oblikovanja ter urbana in krajinska podoba prostora, tako da se
čim bolj vključujejo v okolje. Vsi vhodni portali se oblikujejo čim bolj
enotno. |
(3) Konstrukcijski
elementi viadukta in mosta naj bodo čim vitkejši in transparentni. |
(4) Pri oblikovanju
protihrupnih ograj se upošteva krajinska podoba prostora in funkcionalni
vidik. Zagotovi se ustrezno členjenost ograj. Ograje morajo biti na
celotnem območju trase ceste oblikovane enotno. Na zunanji strani ceste
se jih ozeleni in obsadi. |
16. člen |
(pogoji za krajinsko-arhitekturne
rešitve) |
(1) Na območju
prostorskega načrta se ohranijo drevesna in grmovna vegetacija, katere
odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti
prometa. Z novimi zasaditvami se zagotavlja čim manjša vidna
izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini. |
(2) Projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt krajinske
arhitekture. Načrt mora vsebovati smernice za oblikovanje reliefa –
vkopnih brežin in protihrupnih nasipov, smernice za oblikovanje
podpornih in opornih zidov, portalov pokritega vkopa in protihrupnih
ograj ter oblikovalske rešitve za urejanje in ozelenitev obcestnega
prostora in cestnih objektov. Smernice načrta krajinske arhitekture se
vključijo v posamezne načrte projektne dokumentacije. |
(3) Investitor mora
zagotoviti nadzor odgovornega projektanta načrta krajinske arhitekta nad
izvedbo del. |
(4) Izbor rastlin za
novo zasaditev temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na
želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev upošteva lokalno značilne rastline
in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. |
(5) Območja opuščenih
površin obstoječih cest in drugih utrjenih površin, ki ne služijo več
svojemu namenu, se razgradi in zatravi oziroma na njih vzpostavi raba
skladna z okoliškim prostorom. Zaradi gradnje poškodovano zemljišče se v
najkrajšem možnem času sanira in zatravi oziroma zasadi z lokalno
značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Načrtujejo se naslednje
rekultivacije: |
– rekultivacija 01 v km
0,0 + 80 Ljubljanske ceste 1: zatravitev in |
– rekultivacija 02 v km
2,1 + 80 razbremenilne ceste: sanacija živice. |
(6) Brežine vkopov in
nasipov se humusira v debelini sloja 15,00 cm in zatravi. Nagib brežin
se uredi v razponu od 2:3 do 1:2, v odvisnosti od vrste tal oziroma
zagotovitve stabilnosti nagiba pobočij vkopov in nasipov. Obliko in
robove nasipnih in vkopnih brežin ceste se prilagodi okoliškemu reliefu.
Izvede se zaokrožene prehode v okoliški relief. Brežine se izvede s
spreminjajočim se nagibom. |
(7) Protihrupni nasip
PN-7 na levi strani razbremenilne ceste se oblikuje tako, da se nasip
zvezno izteče v vkop. |
(8) Oporni in podporni
zidovi se oblikujejo kot enotna poteza v naklonu 5:1. Vidne površine
zidov se obloži z naravnim lokalno značilnim kamnom. Varnostne ograje na
zidovih so kovinske in lesene. Zidovi se z vrha ozelenijo z lokalno
značilnimi grmovnicami in plezalkami. Stiki zidov s protihrupnimi nasipi
se zasujejo in zasadijo z grmovnicami. Vsi cestni objekti so zavarovani
pred dostopi z vrha objektov s pleteno Alu mrežasto ograjo. |
(9) Protihrupne nasipe
se oblikuje tako, da se vklapljajo v obstoječ naravni teren. |
(10) Vznožje podpornega
zidu PZ-1 ob križišču s Cesto Svobode se ozeleni s plezalkami, gozdnimi
soliternimi drevesi in skupinami dreves v vrstni sestavi obstoječega
gozda. |
(11) Utrditve brežin in
struge Rečice se izvede s kamenjem, po možnosti brez uporabe betona. Med
kamenjem se zasadi vrbove potaknjence. |
(12) Pokriti vkop med
Koritensko in Ribensko se po izvedbi zasuje in zatravi. Na območju se
vzpostavi kmetijska raba. |
(13) Brežine ob
portalih predora Megre se oblikuje kot armirane zemljine, zatravljene
ter ozelenjene s plezalkami in drugo lokalno značilno vegetacijo. Pred
izdajo naravovarstvenega soglasja k projektni dokumentaciji se predloži
idejna zasnova portalov predora s fotomontažo. |
(14) Avtobusna
postajališča se oblikuje enotno, usklajeno z drugo urbano opremo v
prostoru ter v enostavni izvedbi in s sodobnimi materiali. Razsvetljava
se prilagodi izvedbi razsvetljave ob trasi ceste. Površine postajališč
se tlakujejo in ozelenijo. |
(15) Na južni strani
krožnega spiralnega križišča se zasadi nadomestni lipov drevored. |
17. člen |
(odstranitve objektov) |
V območju prostorskega
načrta se odstranijo naslednji objekti: |
– O-1 stanovanjska
stavba v km 0,0 + 48, na zemljišču s parcelno številko 297/21 v k.o.
Želeče, |
– O-2 nestanovanjska
stavba v km 0,0 + 60, na zemljišču s parcelno številko 297/21 v k.o.
Želeče, |
– O-3 stanovanjska
stavba v km 0,0 + 47, na zemljišču s parcelno številko 297/31 v k.o.
Želeče, |
– O-4 stanovanjska
stavba v km 0,0 + 28, na zemljišču s parcelno številko 297/31 v k.o.
Želeče, |
– O-5 nestanovanjska
stavba v km 0,3 + 74, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o.
Želeče, |
– O-6 nestanovanjska
stavba v km 0,3 + 87, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o.
Želeče, |
– O-7 nestanovanjska
stavba v km 0,3 + 93, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o.
Želeče, |
– O-8 nestanovanjska
stavba v km 0,4 + 07, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o.
Želeče, |
– O-9 nestanovanjska
stavba v km 0,9 + 55, na zemljišču s parcelno številko 570/2 v k.o.
Želeče, |
– O-10 nestanovanjska
stavba v km 0,6 + 71, na zemljišču s parcelno številko 582 v k.o.
Želeče, |
– O-11 nestanovanjska
stavba v km 1,0 + 89, na zemljišču s parcelno številko 609 v k.o.
Želeče, |
– O-12 nestanovanjska
stavba v km 2,5 + 03, na zemljišču s parcelno številko 926/1 v k.o.
Želeče, |
– O-13 nestanovanjska
stavba v km 2,9 + 73, na zemljišču s parcelno številko 1087/1 v k.o.
Želeče, |
– O-14 nestanovanjska
stavba v km 2,9 + 83, na zemljišču s parcelno številko 1101/11 v k.o.
Želeče, |
– O-15 nestanovanjska
stavba v km 2,9 + 56, na zemljišču s parcelno številko 1103/1 v k.o.
Želeče, |
– O-16 nestanovanjska
stavba v km 2,9 + 78, na zemljišču s parcelno številko 1104/1 v k.o.
Želeče, |
– O-17 nestanovanjska
stavba v km 0,1 + 07, na zemljišču s parcelno številko 298/16 v k.o.
Želeče, |
– O-18 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,1 + 33, na zemljišču s
parcelno številko 301/1 v k.o. Želeče, |
– O-19 nestanovanjska
stavba v km 0,3 + 61, na zemljišču s parcelno številko 385 v k.o.
Želeče, |
– O-20 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,0 + 04, na zemljišču s
parcelno številko 607/3 v k.o. Želeče, |
– O-21 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,2 + 85, na zemljišču s
parcelno številko 661 v k.o. Želeče, |
– O-22 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,1 + 20, na zemljišču s
parcelno številko 672 v k.o. Želeče, |
– O-23 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,3 + 49, na zemljišču s
parcelno številko 690 v k.o. Želeče, |
– O-24 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,3 + 29, na zemljišču s
parcelno številko 691 v k.o. Želeče, |
– O-25 nestanovanjska
stavba v km 1,3 + 01, na zemljišču s parcelno številko 696 v k.o.
Želeče, |
– O-26 nestanovanjska
stavba v km 2,5 + 90, na zemljišču s parcelno številko 923 v k.o.
Želeče, |
– O-27 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,5 + 10, na zemljišču s
parcelno številko 926/1 v k.o. Želeče, |
– O-28 nestanovanjska
stavba v km 2,1 + 98, na zemljišču s parcelno številko 977/1 v k.o.
Želeče, |
– O-29 nestanovanjska
stavba (pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,1 + 53, na
zemljišču s parcelno številko 988 v k.o. Želeče, |
– O-30 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,1 + 85, na zemljišču s
parcelno številko 1006/2 v k.o. Želeče, |
– O-31 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,3 + 72, na zemljišču s
parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče, |
– O-32 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,3 + 96, na zemljišču s
parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče, |
– O-33 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,5 + 43, na zemljišču s
parcelno številko 584/3 v k.o. Želeče in |
– O-34 pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,1 + 25, na zemljišču s
parcelno številko 990 v k.o. Želeče. |
3. Pogoji glede križanj oziroma prestavitve gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih
ureditev nanje |
18. člen |
(skupne določbe) |
(1) Grajena javna
infrastruktura in grajeno javno dobro se izvede skladno s projektnimi
pogoji in strokovnimi podlagami, ki so kot sestavni del prostorskega
načrta priloženi med njegovimi obveznimi prilogami. |
(2) Zaradi gradnje
južne razbremenilne ceste in ostalih ureditev se prestavijo, zamenjajo
in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave
in objekti. Načrtovanje in gradnja komunalne, energetske in elektronsko
komunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi
pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v
nasprotju s tem odlokom. |
(3) Skupni pogoji glede
gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so: |
– projektiranje in
gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev, zaščita gospodarske
javne infrastrukture in priključitve se izdelajo skladno s projektnimi
pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del
obveznih prilog prostorskega načrta, ter skladno z geološko-hidrološkimi
razmerami območja, |
– trase vodov
gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem
zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih
struktur, |
– pred gradnjo se
obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem, |
– gradnja gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno, |
– dopustne so delne in
začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev
posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako,
da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve in |
– gospodarska javna
infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, čez
območja, pomembna za ohranjanje narave, križanja gospodarske javne
infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo kulturne
dediščine. |
(4) Med gradnjo se
zagotovi nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko
oskrbo okoliških objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih
objektih in napravah. |
19. člen |
(vodovod) |
Na trasi južne
razbremenilne ceste se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje vodovodno
omrežje: |
– od km 0,1 + 18 do km
0,1 + 23 se ob gradnji pokritega vkopa za nemoteno oskrbo z vodo začasno
nadomesti vodovod AC DN 80 s provizorijem iz cevi PE 80 d63-12 bar. Po
izvedbi pokritega vkopa se izvede nov vodovod (V1) NL DN 150 mm ob trasi
obstoječega vodovoda. Na vodovodu se vgradi blatni izpust na hidrantu in
zračnik, |
– od km 0,5 + 22 do km
0,5 + 32 se ob izvedbi pokritega vkopa za nemoteno oskrbo z vodo izvede
provizorij iz cevi PE 80 d110-12 bar. Po izvedbi pokritega vkopa se ob
trasi obstoječega vodovoda PVC d160 izvede nov vodovod V2a iz cevi NL DN
150. Vodovod se izolira proti zmrzali. Na vodovodu se vgradi blatni
izpust na hidrantu in zračnik, |
– od km 0,5 + 22 do km
0,5 + 32 se ob izvedbi pokritega vkopa izvede provizorij iz cevi PE 80
d63-12 bar. Po izvedbi pokritega vkopa se ob trasi obstoječega vodovoda
LTŽ DN 80 izvede nov vodovod V2b iz cevi NL DN 80. Vodovod se zaščiti
proti zmrzali in nadsuje z nasipom višine 40 cm nad temenom zaščitne
cevi. Vodovod se nad krovno ploščo zaščiti z zaščitno cevjo. Na vodovodu
se vgradi blatni izpust na hidrantu in zračnik, |
– v km 1,1+12 se
prestavi obstoječi priključek za stanovanjski objekt Cankarjeva 50.
Vodovodni priključek HPV3 se izvede iz cevi PE100 d25-16 bar in se
položi pravokotno na os ceste v zaščitni cevi PE d 110/92,5, |
– v km 1,3 + 44 se na
obstoječi vodovod PE d90, naveže nov vodovod V4 iz cevi NL DN 100.
Navezava se izvede pred začetkom vkopa in se položi zahodno od
predvidenega vkopa Selske ceste. Na območju križišča z razbremenilno
cesto se vodovod položi v zaščitni cevi PE d 315/271 zahodno od
križišča. Na južni strani ob razbremenilni cesti se izvede podtalni
hidrant – blatni izpust. Vodovod se nato dvigne nad vkop, kjer se izvede
zračnik in se nadaljuje nad vkopom zahodno od Selske ceste. Na obstoječi
vodovod se ponovno naveže na začetku ulice Na jasi, |
– v km 0,2 + 09 se
predviden vodovod V4-1 iz cevi PE100 d63-16 bar, na zahodni strani
Selske ceste, naveže na obstoječ vodovod PE d 90 in predviden vodovod
(V4) NL DN 100. Vodovod V4-1 prečka Selsko cesto v zaščitni cevi PE
d250/216 dolžine, |
– v km 0,0 + 60 Selške
ceste se na južni strani razbremenilne ceste prestavi obstoječi hišni
priključek in se naveže na predviden vodovod V4 NL DN 100, |
– v km 2,1 + 90 se
predviden vodovod (V5) iz cevi NL DN 100 ob Mlinski cesti naveže na
obstoječi vodovod LTŽ DN 60. Pod razbremenilno cesto se vodovod položi v
zaščitno cev PE d315. Na južni strani ceste se na mestu padca vodovoda
zgradi armirano betonski jašek, v katerem se vgradi podtalni hidrant –
blatni izpust. Vodovod LTŽ DN 60, ki poteka na območju izgradnje
deviacije Mlinske ceste, se zaščiti na mestu kjer se ne zamenja z
vodovodom (V5) iz cevi NL DN 100, |
– od km 2,1 + 90 do km
2,3 + 57 se preuredi obstoječ hišni vodovodni priključek za hiši Pod
Kozarco 2 in Pod Kozarco 4. Nadomestni vodovodni hišni priključek HPV6
iz cevi PE100 d25 – 16 bar se naveže na predvideni vodovod (V5) NL DN
100 v stacionaži km 2,1 + 90 razbremenilne ceste in poteka ob južnem
robu vkopa do stacionaže 2,3 + 57, kjer se naveže na obstoječi vodovod, |
– od km 2,9 + 63
razbremenilne ceste do km 0,2 + 40 Savske ceste se na območju Savske
ceste prestavi in nadomesti obstoječ vodovod NL DN 125 z vodovodom (V7)
NL DN 125. Na območju prečkanja s Savsko cesto in razbremenilno cesto se
vodovod položi v zaščitno cev PE d315/271. Na severni strani
razbremenilne ceste se ob Savski cesti zaščiti obstoječ vodovod NL DN
125, |
– od km 2,9 + 79 do km
3,0 + 77 se nadomesti obstoječi hišni priključek za strelišče s hišnim
priključkom HPV8 iz PE100 d25 – 16 bar. Vodovodni priključek se južno od
razbremenilne ceste naveže na predvideni vodovod V7, |
– v km 0,2 + 00 se na
območju prečenja Savske ceste južno od razbremenilne ceste prestavi
obstoječi hišni priključek HPV9 in se naveže na predvideni vodovod (V7)
NL DN 125 in |
– na obeh straneh
rekonstrukcije Ribenske ceste se ščiti obstoječa vodovoda. |
20. člen |
(kanalizacija) |
(1) Na trasi južne
razbremenilne ceste se izvedejo prestavitev in zaščita naslednjih
kanalizacijskih vodov: |
– v km 1,1 + 73 se na
območju prečkanja polno obbetonira obstoječ kolektor K-1 v mešanem
sistemu iz betonskih cevi DN 800 mm v dolžini 29,00 m, |
– v km 1,4 + 31 se na
območju prečkanja polno obbetonira obstoječ kolektor K-1B v mešanem
sistemu iz betonskih cevi DN 800 mm, v dolžini 31,00 m, |
– v km 2,7 + 42 se
obstoječi kanal K2 iz betonskih cevi DN 600 mm, zaradi gradnje stebra
viadukta ustrezno zavaruje in |
– od km 2,9 + 81 do km
2,9 + 90 se obstoječi kanal iz cevi PVC d 200 prestavi in nadomesti s
kanalom K3 iz cevi PVC d 200. Kanal se na mestu prestavitve v celoti
obbetonira. |
(2) Na celotnem odseku
ceste se odvaja meteorne vode iz vozišča z vodotesno kanalizacijo in
nato v odvodnik na tri različne načine: |
– preko zemeljskih
zadrževalnih bazenov s koalescenčnim lovilcem olj na iztoku, |
– preko betonskih
zadrževalnih bazenov s koalescenčnim lovilcem olj na iztoku in |
– preko samostojnega
koalescenčnega lovilca olj na iztoku. |
(3) Vzdolž Koritenske
in Ribenske ceste se rezervira koridor za naknadno izgradnjo fekalne
kanalizacije preko pokritega vkopa. |
21. člen |
(plinovodno omrežje) |
Na trasi južne
razbremenilne ceste se prestavijo ali zaščitijo naslednji 4 barski
distribucijski plinovodi: |
– v km 0,1 + 20 se na
območju pokritega vkopa pod Koritensko cesto prestavi obstoječi plinovod
PE225, |
– v km 1,1 + 00 se na
območju križanja z Cankarjevo cesto prestavi obstoječi plinovod PEI60 v
vozišče podvoza, |
– od km 2,1 + 20 do km
2,2 + 20 se na območju Mlinske ceste prestavi obstoječi plinovod PE 160, |
– od km 2,1 + 90 do km
2,3 + 40 se zgradi plinovod PE90 v cesti Pot v Kozarco in |
– v km 0,2 + 40
deviacije Savske ceste se po potrebi zaščiti plinovod PE 160. |
22. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Upravljavec
distribucijskega omrežja ima zaradi povečanja potreb po električni
energiji namen iz RTP Bled širiti elektroenergetsko omrežje, zato se v
območju južne razbremenilne ceste za ta namen zgradi elektrokabelsko
kanalizacijo. |
(2) Za potrebe
prestavitev, zamenjav obstoječe elektroenergetske infrastrukture ter
izgradnjo novih energetskih naprav je potrebno v območju OPPN zgraditi
kabelsko kanalizacijo. |
(3) Na trasi južne
razbremenilne ceste se prestavi, zamenja naslednje elektroenergetsko
omrežje: |
Srednjenapetostno
omrežje |
– v km 0,6 + 0,00 se
demontira in odstrani obstoječo transformatorsko postajo na drogu T476
TP Ribenska ter daljnovodni odsek D0286. Nadomesti se jo z novo kabelsko
TP Pokriti vkop. Priklop nove transformatorske postaje se izvede v
kabelski kanalizaciji, ki poteka iz RTP Bled do križišča z Ljubljansko
cesto, |
– od km 1,1 + 0,00 do
km 1,1 + 60,00 se prestavi obstoječe SN vode. Zgradi se nova 10 cevna
kabelska kanalizacija vzdolž Cankarjeve ceste, |
– od km 2,9 + 60 do km
3,0 + 20 se prestavi obstoječi SN zračni vod. Zgradi se novo kabelsko
kanalizacijo, |
– na območju prečenja
20 kV daljnovoda D053 z Ribensko cesto v km 0,1 + 50 m se daljnovodni
izvod D053 nadomesti s kablom, ki se ga položi v novozgrajeno kabelsko
kanalizacijo, ki poteka iz RTP Bled do križišča z Ljubljansko cesto in |
– za potrebe novih
elektroenergetskih povezav je potrebno zgraditi novo kabelsko
kanalizacijo v območju OPPN-ja, ki bo potekala po južni strani ob
predvideni cesti. Od RTP Bled do križišča z Ljubljansko cesto in ob RTP
Bled do križišča s Cesto svobode se zgradi štiri-cevno kabelsko
kanalizacijo. Od križišča s Cesto svobode do konca južne razbremenilne
ceste (priključka na cesto za Bohinjsko Bistrico) se zgradi dvocevno
kabelsko kanalizacijo. |
Nizkonapetostno omrežje |
– na mestu predvidenega
krožišča, kjer se bo odstranilo objekte na naslovu Ljubljanska cesta št.
34, št. 36 in št. 38, se preuredi obstoječe NN omrežje. V območju
krožišča se zgradi kabelska kanalizacija, |
– od km 0,0 + 20 do km
0,0 + 40 se prečkanje NN kablov s povezovalno cesto med Ribensko cesto
in novo razbremenilno cesto izvede z novo kabelsko kanalizacijo v
krožišču z Ljubljansko cesto, |
– med km 0,0 + 80 in km
01 + 00 se na mestu prečkanja z Ljubljansko cesto prestavi NN vod v novo
kabelsko kanalizacijo v samem krožišču z Ljubljansko cesto, |
– v km 0,1 + 20 se
prečkanje NN kablov s povezovalno cesto preko pokritega vkopa izvede v
novi kabelski kanalizaciji. Prečenje je treba izvesti tako, da se cevi
kabelske kanalizacije na tem odseku polno obbetonira, |
– od km 1,2 + 80 do km
1,7+00 se ob Selski cesti zgradi kabelsko kanalizacijo, ki se naveže na
kabelsko kanalizacijo vzdolž južne razbremenilne ceste, |
– od km 2,1 + 60 do km
2,2 + 00 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto v križišču z
Mlinsko cesto izvede v novi kabelski kanalizaciji, |
– od km 2,3 + 00 do km
2,3 + 20 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto izvede v novi
kabelski kanalizaciji, |
– od km 2,4 + 80 do km
2,5 + 00 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto izvede v novi
kabelski kanalizaciji in |
– od km 2,9 + 20 do km
2,9 + 80 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto in s potekom
na območju rekonstrukcije Savske ceste izvede v novi kabelski
kanalizaciji. |
23. člen |
(javna razsvetljava) |
(1) Energetsko
napajanje omrežja javne razsvetljave se izvede iz nove TP. |
(2) Predvidena javna
razvetljava se napaja iz štirih prižigališč: |
– prižigališče pri TP
Pokriti vkop v km 0,6 + 00, |
– prižigališče v
križišču s Selško cesto v km 1,3 + 50, |
– prižigališče v
križišču z Mlinsko cesto v km 2,1 + 80 in |
– prižigališče v
križišču s Savsko cesto v km 2,9 + 60. |
(3) Javno razsvetljavo
se uredi z okolju prijaznimi svetili v skladu s predpisi, ki urejajo
mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(4) Javna razsvetljava
se uredi na območju vseh načrtovanih križišč, v krožnem križišču,
pokritem vkopu ter predoru. |
24. člen |
(omrežje elektronskih komunikacij) |
(1) Na trasi južne
razbremenilne ceste se zamenjajo ali uredijo naslednji vodi elektronskih
komunikacij: |
– na območju
načrtovanega krožišča se prestavi kable, |
– v km 0,0 + 40
Ribenske ceste se prestavi TK kabel, ki služi razvodu do bližnjih hiš v
križišču Ribenske ceste z predvideno obvozno cesto, |
– v km 0,1 + 40 se
prestavi KTV kabel, |
– v km 0,7 + 60
razbremenilne ceste se prestavi TK kabel, ki poteka na območju med
Cankarjevo cesto in Ribensko cesto, |
– v km 1,1 + 00 se na
Cankarjevi cesti prestavi TK kabel, |
– v km 0,1 + 20 se
prestavi KTV kabel, |
– v km 1,5 + 80
razbremenilne ceste se prestavi TK kabel, |
– v km 2,2 + 20 se
prestavi KTV kabel, |
– v km 2,2 + 00 se pri
križišču z Mlinsko cesto prestavi TK kabel, |
– v km 2,9 + 00 se pri
križišču s Savsko cesto prestavi TK kabel, |
– v km 2,9 + 20 se pri
križišču s Savsko cesto prestavi KTV kabel in |
– v km 0,1 + 40 se na
Koritenski cesti prestavi TK kabel. |
(2) Vse prestavljene
kable se uvleče v novo kabelsko kanalizacijo. |
(3) Vsi nadomestni
kabli morajo biti enakih dimenzij kot obstoječi. |
25. člen |
(klic v sili) |
V pokritem vkopu se
izvede sistem klica v sili. Klicni stebričke se postavi v elektro niše
in se s TK kablom poveže v pogonsko centralo pri južnem portalu
pokritega vkopa, kjer se preko GPRS modula vzpostavi povezava v
predvideni DRSC komunikacijski center v Kranju. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
26. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Na območju urejanja
so naslednje enote kulturne dediščine: |
– Bled – Parkovni gozd
Straža (EŠD 13107), |
– Bled – Ambient Bleda
(EŠD 13232), |
– Bled – Vaško jedro
Mlino (EŠD 13268), |
– Bled – Pristava (EŠD
13270) in |
– Bled – Vila Pod
Kozarco (EŠD 13271). |
Območja enot kulturne
dediščine so razvidna v prikazu stanja prostora in drugih uradnih
evidencah. |
(2) Ukrepe za varstvo
kulturne dediščine mora zagotoviti investitor. |
(3) Kulturna dediščina
se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. |
(4) Vse ureditve v
okolici območij in objektov kulturne dediščine morajo po zaključku
predvidenih posegov ohraniti obstoječe vizualne značilnosti
obravnavanega območja. |
(5) Za poseg v enoto
kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojne strokovne
javne službe skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je treba na območju prostorskega načrta pred
pričetkom zemeljskih del izvesti dopolnilne preglede: |
– Mlin pod Babno goro
(ZE I/B) – najden 1 fragment antične keramike. Območje je treba v
nadaljevanju preveriti s totalnim površinskim pregledom v mreži 10 m x
10 m in izkopom testnih jarkov velikosti 1 m x 1 m in |
– Dindol (ZE 15/E,
14/D) – najden 1 fragment antične in 1 fragment prazgodovinske keramike.
Območje je treba v nadaljevanju preveriti s totalnim površinskim
pregledom v mreži 10 x 10 m in izkopom testnih jarkov velikosti 1 m x 1
m. |
(7) Predhodne
arheološke raziskave in druge ukrepe zaradi varstva arheoloških ostalin
zagotovi investitor. |
(8) Izvajanje del je
dovoljeno šele po zaključenih predhodnih arheoloških raziskavah
zemljišča. Podrobnejši obseg in lokacijo raziskav opredeli pristojna
strokovna javna služba. Za izvedbo arheoloških raziskav je treba
pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline
skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(9) Če se med
arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke
ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da
dediščina ne bo ogrožena. V primeru najdb, ki bi zahtevale varstvo in
situ, bo moral biti potek obvoznice ustrezno spremenjen. |
(10) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni strokovni javni službi
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o dinamiki
gradbenih del pisno obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
(11) Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki
jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne
opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove
gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke
ostaline. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
27. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Od del poškodovano
zemljišče je treba v najkrajšem možnem času sanirati in zatraviti
oziroma zasaditi lokalno značilne drevesne in grmovne vrste. |
(2) Na območju naravne
vrednote Blejska pristava – Mokrišče je treba zaradi možnosti najdb
kvartarnih sedimentov ob gradnji obvoznice zagotoviti geološko
spremljavo, ki naj jo izvaja pristojna institucija. O najdbah je treba
obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo narave. Na območju mokrišča ni
dovoljeno navažati odvečnega gradbenega materiala, graditi dovozne poti
ali kako drugače posegati v ta prostor zaradi gradnje obvoznice. |
(3) Na območju naravne
vrednote Straža na Bledu – parkovni gozd in Straža – nahajališče fosilov
se omogoči naravovarstveni nadzor nad izvajanjem del, zato je treba
teden dni pred pričetkom del o tem obvestiti območno enoto Zavoda za
varstvo narave. |
(4) Na območju naravne
vrednote Straža na Bledu – parkovni gozd in Straža – nahajališče fosilov
lahko pride med zemeljskimi deli do odkritja geoloških naravnih vrednot
(minerali, fosili). Na podlagi predpisov je lastnik zemljišča, na
katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba,
ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti
raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj
prijaviti ministrstvu, pristojnemu za varstvo narave. Hkrati mora najdbo
zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. |
(5) Ob nepredvidenem
odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je potrebno obvestiti
pristojne institucije, ki bodo jamo oziroma najdbo pregledale in dale
navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega
habitata. |
(6) Za zaščito nočno
aktivnih živali se osvetljevanje križišč, krožišča in priključkov na
avtocesto predvidi s popolnoma zasenčenimi svetili z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska
svetila). |
(7) Pred pričetkom del
je treba obvestiti pristojno območno enoto Zavod Republike Slovenije za
varstvo narave. |
28. člen |
(varstvo voda) |
(1) Na vodnem in
priobalnem zemljišču hudournikov so prepovedani posegi v prostor, ki bi
lahko ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja. |
(2) Zavarovanja in
stabilizacijo brežin in dna vodotokov se predvidi z biotehničnimi
sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. V največji možni
meri se ohranja naravno obvodno zarast. |
(3) Dimenzioniranje
pretočnih profilov premostitvenih objektov preko vodotokov in
zavarovanje brežin vodotokov se projektira in izvede tehnično,
hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Nove ureditve
so smiselno vezane na obstoječe gorvodne in dolvodne ureditve ter
celotno sistematiko urejanja vodotokov. V projektnih rešitvah
načrtovanih ureditev strug vodotokov se definira koncept posameznih
ureditev in utemelji načrtovan obseg. |
(4) Pri načrtovanju
premostitvenih objektov se izdela hidrotehnična preverba pretočnih in
poplavnih razmer v profilu premostitvenih objektov. Pri izdelavi
hidravličnega izračuna se upošteva visokovodne razmere vsaj 50,00 m
gorvodno in dolvodno od območja premostitve. |
(5) Svetle pretočne
odprtine premostitvenih objektov ne smejo ovirati pretoka visokih voda
(Q(100)). Spodnji rob konstrukcije premostitvenih objektov je minimalno
en m nad koto visoke vode. |
(6) Krila
premostitvenih objektov se izvede iz kamna v betonu pod kotom 45° v
raščen teren. Obrežna zavarovanja je dopustno izvesti kot kamnite zložbe
ali obloge z lomljencem. |
(7) V območju
premostitvenih objektov se predvidi ustrezno obrežno in talno
zavarovanje, ki je dimenzionirano glede na vlečne sile v strugi,
navezava na obstoječe brežine pa je postopna, brez lokalnih zožitev ali
razširitev. Po potrebi se ob zaključku obrežnih zavarovanj predvidi
stabilizacijo dna struge s talnimi pragovi. |
(8) Predvidi se gradnja
talnega praga za stabilizacijo nivelete, če je to potrebno zaradi
vzdolžnega padca vodotoka. |
(9) V času obratovanja
morajo biti redno vzdrževani zadrževalniki in vsi lovilci olj. V primeru
okvare naprave ali stanja v zadrževalnikih, ki lahko povzroči prekomerno
onesnaženje padavinske odpadne vode na iztoku, mora izvajalec sam začeti
z izvajanjem ukrepov in sanacijo za preprečitev prekomernega onesnaženja
vodotoka v skladu z veljavnimi predpisi. |
29. člen |
(varstvo tal) |
(1) Material za
izgradnjo nasipov mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi.
Material mora ustrezati zahtevam predpisov o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov. |
(2) Odstranjeni humusni
pokrov se mora začasno deponirati na za to predvideno lokacijo. Prst se
začasno deponira tako, da se ohrani njena količina in rodovitnost. Iz te
začasne deponije se mora humusni material uporabiti za rekultivacijo
brežin nasipov. |
(3) Za rekultivacije se
ne sme uporabljati viškov materiala, predvidenega za vgradnjo v nasip.
Uporabijo se zgornje plasti odrinjenih tal. |
(4) Umetno pripravljene
zemljine se ne sme uporabljati za zapolnjevanje izkopov pod gladino
podzemne vode, ki je na obravnavanem območju med 1,50 in 2,50 m pod
površjem. |
30. člen |
(urejanje kmetijskih in gozdnih
zemljišč) |
(1) Zagotovi se
minimalno poseganje v kmetijska in gozdna zemljišča izven načrtovanih
ukrepov. Prepovedano je vsako zasipavanje kmetijskih in gozdnih zemljišč
in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij. |
(2) Rodovitni del tal
se odstrani in deponira ločeno od spodnjih horizontov in ostalih
neprimernih tal tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Ves
rodovitni del tal z območja del na trasi južne razbremenilne ceste se
nameni vzpostavitvi novih kmetijskih površin oziroma rekultivaciji in
sanaciji morebitnih poškodovanih zemljišč oziroma vzpostavitvi novih
kmetijskih zemljišč. Za te namene je primeren le obdelovalen horizont
njivskih zemljišč. |
(3) Območje pokritega
vkopa med Koritensko in Ribensko cesto se po končani gradnji
rekultivira, vzpostavi se prvotno stanje. Z vzpostavitvijo enakega
talnega horizonta kot je obstoječi, se zagotovijo nespremenjene rastne
razmere obstoječim kulturam. Izvedejo se celoviti sanacijski ukrepi in
krajinsko arhitekturna ureditev. |
(4) Ohranja se vse
funkcije gozdov. Stanje gozdov se ne poslabšuje. |
31. člen |
(varstvo zraka) |
Za zmanjšanje
negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero se upošteva predpise
s področja varstva zraka. |
32. člen |
(varstvo pred čezmernim hrupom) |
(1) Za zmanjšanje
emisije hrupa na viru se uporabi delno absorpcijsko prevleko (SMA 8s),
ki pri hitrosti 70 km/h zagotavlja zmanjšanje emisije hrupa za 2dB(A). |
(2) Za plansko obdobje
do leta 2022 se izvede naslednje aktivne ukrepe za varovanje objektov in
območij pred prekomernim hrupom na južni razbremenilni cesti: |
– OAPO-0 obojestranska
absorpcijska protihrupna ograja na desni strani Ljubljanske ceste, od km
0,0 + 66 po stacionaži Ljubljanske ceste 1 do km 0,1 + 03 po stacionaži
Ljubljanske ceste 2, dolžine 209,00 m in višine 2,00 m, |
– APO-2 absorpcijska
protihrupna ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 0,0 + 51 do
km 0,1 + 05, dolžine 86,00 m in višine 2,00 m, |
– PO-2a, protihrupna
ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 0,6 + 05 do km 0,6 +
90, dolžine 88,00 m in višine 2,50 m, |
– PN-3 protihrupni
nasip na desni strani razbremenilne ceste, od km 1,0 + 40 do km 1,2 +
72, dolžine 219,00 m in višine 2,50 m, |
– APO-4 absorpcijska
protihrupna ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,0 + 58 do
km 1,1 + 62, dolžine 104,00 m in višine 2,50 m, |
– APO-5 absorpcijska
protihrupna ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,2 + 40 do
km 1,2 + 75, dolžine 35,00 m in višine 2,50 m, |
– PN-6 protihrupni
nasip na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,3 + 75 do km 1,5 + 24,
dolžine 145,00 m in višine 3,00 m, |
– PN-7 protihrupni
nasip na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,1 + 76 do km 2,2 + 65,
dolžine 80,00 m in višine 2,00 do 3,00 m, |
– PO-8, protihrupna
ograja na desni strani razbremenilne ceste, od km 2,4 + 40 do km 2,9 +
45, dolžine 515,00 m in višine 1,80 do 2,50 m in |
– PO-9, protihrupna
ograja na desni strani razbremenilne ceste, od km 3,1 + 70 in km 3,2 +
34, dolžine 84,00 m in višine 2,50 m. |
(3) Za 10-letno plansko
obdobje (leto 2022) se predvidi pasivna protihrupna zaščita za 19
stanovanjskih objektov ob južni razbremenilni cesti: |
– Finžgarjeva cesta 8,
Bled (parc. št. 295/9, k.o. Želeče), |
– Finžgarjeva cesta 10,
Bled (parc. št. 295/4, k.o. Želeče), |
– Ljubljanska cesta 35,
Bled (parc. št. 297/5, k.o. Želeče), |
– Ljubljanska cesta 33,
Bled (parc. št. 295/14, k.o. Želeče), |
– Ljubljanska cesta
31a, Bled (parc. št. 297/22, k.o. Želeče), |
– Ljubljanska cesta 31,
Bled (parc. št. 297/18, k.o. Želeče), |
– Ljubljanska cesta
29b, Bled (parc. št. 297/1, k.o. Želeče), |
– Ljubljanska cesta
29a, Bled (parc. št. 297/54, k.o. Želeče), |
– Ljubljanska cesta 29,
Bled (parc. št. 297/19, k.o. Želeče), |
– Gregorčičeva ulica
19, Bled (parc. št. 296/17, k.o. Želeče), |
– Gregorčičeva ulica
17, Bled (parc. št. 296/29, k.o. Želeče), |
– Koritenska cesta 17b,
Bled (parc. št. 298/17, k.o. Želeče), |
– Koritenska cesta 19,
Bled (parc. št. 306/3, k.o. Želeče), |
– Koritenska cesta 19a,
Bled (parc. št. 298/4, k.o. Želeče), |
– Koritenska cesta 25,
Bled (parc. št. 421/1, k.o. Želeče), |
– Koritenska cesta 23,
Bled (parc. št. 418, k.o. Želeče), |
– Savska cesta 11e,
Mlino (parc. št. 1103/2, k.o. Želeče), |
– Savska cesta 18,
Mlino (parc. št. 892, k.o. Želeče) in |
– Koritenska cesta 21,
Bled (parc. št. 299/2, k.o. Želeče). |
(4) Izvede se
protihrupna absorpcijska obloga obeh portalov pokritega vkopa 8-1 in
predora Megre. |
(5) Izvede se tiha
dilatacija na viaduktu Jezernica 6-1. |
33. člen |
(varstvo pred svetlobnim
onesnaževanjem) |
(1) Javna razsvetljava
se uredi v skladu z določili 23. člena tega odloka. |
(2) Za osvetljevanje
križišč, krožišč in priključkov se uporabijo popolnoma zasenčena svetila
z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV
svetlobe. Namestitev svetilk se omeji na minimum. Po polnoči naj se moč
osvetljevanja zmanjša. |
(3) Upoštevajo se
ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v
razsvetljavo cest in javnih površin, določene s predpisom, ki ureja
mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(4) Osvetljenost ne sme
presegati mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo mejne
vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
34. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Onesnaženo zemljo
zaradi razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov se
pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče. S preiskavami
se opredeli pravilni način deponiranja ali drugega načina
odstranjevanja. Preiskavo izvede oseba, pooblaščena za izdelavo ocene
odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov na
odlagališčih. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi
lokacija začasnega odlagališča. Morebitni odvečni izkopni in drug
material se odpelje na komunalno deponijo odpadkov. |
(2) Med obratovanjem
ceste pristojne službe skrbijo za redno pobiranje odpadkov. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM TER ZA OBRAMBO |
35. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
Za dovoz vozil za
posredovanje pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se
uporabljajo obstoječe javne in načrtovane dovozne ceste. |
36. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Požarna varnost
obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskega načrta ne sme
poslabšati. |
(2) Upoštevati je treba
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi
se zagotovijo: |
– pogoji za varen umik
ljudi, živali in premoženja, |
– potrebni odmiki med
objekti ali potrebna protipožarna ločitev, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila in |
– viri za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
37. člen |
(klic v sili) |
V pokritem vkopu se
uredi sistem klica v sili, ki se ga naveže na bodočo bazo upravljavca
ceste v Kranju. Uredi se tri mesta s stebrički za aktiviranje klica v
sili, in sicer na mestih elektro niš v bližini portalov ter na sredini
objekta. |
38. člen |
(obramba) |
Za potrebe obrambe se v
sklopu TK kabelske kanalizacije načrtuje eno cev PEHD premera 50 mm, ki
se na obeh straneh trase zaključi v tipskem kabelskem jašku premera 0,80
m. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
39. člen |
(etapnost izvedbe prostorske
ureditve) |
(1) Etapnost se prouči
in določi v posebnem elaboratu, ki je sestavni del projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. Etape se lahko izvajajo ločeno ali
sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne enote. |
(2) V vsaki etapi je
sočasno z gradnjo ceste treba zagotoviti obnovo obstoječih oziroma
izgradnjo načrtovanih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih
naprav in objektov. |
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
40. člen |
(dovoljena odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, varnostnih,
funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in
drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, prometno-tehničnega in okoljevarstvenega vidika. |
(2) Odstopanja od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo poslabšati bivalnih, delovnih, prostorskih in okoljskih razmer
na območju prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne
smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
(3) Za dopustna
odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja
gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi
s prostorskim načrtom, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugi
rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture z načrtovanimi
prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture
predhodno pridobiti soglasje investitorja načrtovane prostorske
ureditve, kolikor le-ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji
soglasje njenega upravljavca. |
(4) V projektih za
pridobitev gradbenega dovoljenja se vse stacionaže objektov in naprav
natančno določi. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v
tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.
Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena. |
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PROSTORSKEGA NAČRTA |
41. člen |
(usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti prostorskega načrta) |
(1) Po prenehanju
veljavnosti prostorskega načrta oziroma izvedbi načrtovanih prostorskih
ureditev se lahko v okviru priprave sprememb in dopolnitev občinskega
prostorskega načrta robne površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo
načrtovanih prostorskih ureditev ter površine, ki se rekultivirajo,
smiselno priključi območjem sosednjih enot urejanja prostora. |
(2) Merila in pogoje se
določi v skladu z osnovno namensko rabo območja ter na način, da se
omogoči nemoteno obratovanje in vzdrževanje načrtovanih prostorskih
ureditev ter ohranjanje značilnosti zavarovanih in varovanih območij. |
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PROSTORSKEGA NAČRTA |
42. člen |
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
Investitor oziroma
njegov pooblaščenec je dolžan: |
– zagotoviti vsa za
gradnjo potrebna zemljišča, |
– promet v času gradnje
organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem
cestnem omrežju ter je omogočen stalen dostop za intervencijska vozila, |
– omogočiti stalen
dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej, |
– pred začetkom gradnje
z upravljavci in občino evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in
javnih cest, na katere vpliva gradnja prostorskih ureditev, |
– pred pričetkom
gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, na katere vpliva
gradnja, |
– v času gradnje
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov prek obstoječih ali
začasnih infrastrukturnih objektov in naprav v skladu s pisnim dogovorom
z upravljavci infrastrukture; infrastrukturne vode je treba takoj
obnoviti v primeru poškodb pri gradnji, |
– sprotno rekultivirati
območja posegov, |
– sanirati oziroma
vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali
uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane, |
– zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico
objektov, |
– začasno pridobljena
zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v
prejšnje stanje, |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč, |
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega
onesnaženja tal, vode in zraka; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje
ukrepanje usposobljene službe, |
– zagotoviti sočasnost
izgradnje vseh s tem odlokom opredeljenih komunalnih objektov in naprav
v trasi ceste ali na drugih površinah obravnavanih s tem prostorskim
načrtom, |
– zagotoviti odškodnino
za odstranjene objekte na območju razbremenilne ceste, |
– v času gradnje
zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (še posebej v
predelih, kjer se predvidevajo arheološke najdbe), ki ga izvaja javni
zavod za varstvo kulturne dediščine, |
– v zvezi z varstvom
arheološke dediščine zagotoviti sodelovanje arheologov, sistematična
posvetovanja med arheologi in projektanti, |
– v času gradnje
zagotoviti naravovarstveni nadzor nad izvajanjem del, |
– zagotoviti izdelavo
elaborata preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč in ga
priložiti projektu za izvedbo in |
– kolikor se bo
izvajalo miniranje med gradnjo predora Megre, je potrebno v okviru
načrta izkopov in primarne podgradnje izdelati elaborat za
razstreljevanje, v katerem se predpišejo omejitve glede hitrosti
vibracij glede na tip objektov in njihovo oddaljenost od izkopa, sheme
razstreljevanja, izvajanje del, intervalne polnitve, monitoring
vibracij, poskusno razstreljevanje itd. |
43. člen |
(določitev parcel) |
(1) Investitor po
končani gradnji uredi parcelne meje na območju in na zunanjem obodu
območja prostorskega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo
evidentiranje nepremičnin. |
(2) Parcelacija se
izvede skladno s prikazom na karti »Območje podrobnega prostorskega
načrta z obstoječim parcelnim stanjem«, na kateri so s tehničnimi
elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi
lomne točke meje območja prostorskega načrta. |
(3) Parcele, določene s
prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z
izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po
namembnosti sosednjih območij združijo, razdelijo na več parcel in/ali
smiselno pripojijo k sosednjim parcelam. |
44. člen |
(organizacija gradbišča) |
(1) Gradbišče se uredi
na območju prostorskega načrta. |
(2) V fazi izdelave
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela
načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje, ki jih
ne bi bilo mogoče urediti na območju prostorskega načrta. Trase
transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako,
da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje,
kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve. Za začasne prometne in
gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne
površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna. |
(3) Če se med gradnjo
izvedejo dodatne začasne transportne poti do gradbišča, se izdela
projektna dokumentacija in zanjo pridobi projektne pogoje, pridobi se
soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča ter po
uporabi sanirajo morebitne poškodbe oziroma denarno nadomesti nastala
škoda. |
(4) Čez objekte in
območja kulturne dediščine in varstva narave ne smejo potekati
gradbiščne poti in obvozi, območja se ne smejo uporabljati za deponije
viškov materialov. Vse objekte in območja kulturne dediščine in varstva
narave se med gradnjo varuje pred poškodovanjem ali uničenjem. |
(5) Gradbena
mehanizacija se sme gibati le po obstoječih poteh, ki jih je treba po
končanem posegu sanirati. |
(6) Deponije viškov
gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale
ureditve v sklopu gradbišča se postavijo znotraj območja prostorskega
načrta na predhodno arheološko sproščenih območjih, vendar ne na
območjih kulturne dediščine in območjih ohranjanja narave. Po končani
gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in
ostanke začasnih deponij. |
(7) Ves odvečni izkopni
in drugi material se odpelje na odlagališče, določeno v projektni
dokumentaciji. |
(8) Zagotovi se čim
večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala znotraj območja
prostorskega načrta. |
(9) Zagotovi se
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena
raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovi vse
potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču tako, da se
prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma
se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter
drugih nevarnih snovi se zaščiti pred možnostjo izliva v tla in vodotok. |
(10) V načrtu gradbišča
se posebej obdelajo in poudarijo organizacijski in drugi ukrepi v smislu
varovanja voda, podzemne vode in tal med gradnjo ter izdela načrt
sanacijskih ukrepov v primeru dogodkov, kot je razlitje goriva in olja,
ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal. |
(11) V primeru razlitja
nevarnih snovi se onesnažena zemljina odstrani in deponira v skladu z
veljavno zakonodajo. |
(12) Kolikor oskrba
gradbenih strojev poteka na območju gradbišča, mora biti urejena v
skladu z veljavno zakonodajo. |
(13) Prepreči se
vsakršna možnost pojava erozijskih procesov na vplivnih površinah. |
(14) Zagotovijo se
dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej.
Prepreči se nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Poljske
poti, ki so zaradi gradnje poškodovane, se po gradnji obnovijo. Po
gradnji se v najkrajšem možnem času vzpostavi prvotno stanje kmetijskih
in gozdnih zemljišč. |
(15) Zemeljska dela se
izvedejo na način, ki ne predstavlja nevarnosti za gozdni ekosistem.
Trasa razbremenilne ceste, kjer je predviden posek gozdnega drevja, se
predhodno označi na terenu. Prepreči se poškodbe robnih dreves in omeji
poškodbe na koreninah robnih dreves ob območju posega. Izvesti se sme le
najnujnejši posek dreves in grmovnic. Gozdno drevje za posek je treba
pred posekom označiti. Drevje za posek evidentira revirni gozdar
Krajevne enote Pokljuka. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pri poseku in spravilu lesa se
upošteva veljavna zakonodaja. Z odstranjeno lesno maso je treba ravnati
v skladu z gozdnim redom. |
(16) Med gradnjo
razbremenilne ceste je treba preprečevati poškodbe sosednjih kmetijskih
zemljišč ob trasi, ki jih gradnja neposredno ne prizadene. Z rodovitnim
delom izgubljenih kmetijskih zemljišč se ravna gospodarno. |
(17) Pred pričetkom
posega se pridobi soglasje lastnikov oziroma upravljavcev parcel glede
neovirane uporabe, prehodnosti in pristopnosti do njihovih parcel.
Zaradi izgradnje razbremenilne ceste se ne smejo poslabšati pogoji za
spravilo lesa iz gozda. |
(18) V času gradnje se
sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje. |
(19) Odlaganje
odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in
vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na
nestabilna zemljišča ali mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali
erodiranja, ni dopustno. |
(20) Med gradnjo ne sme
biti oviran pretok visokih voda. Z gradbeni stroji je prepovedano
posegati v vodotok. |
(21) Gradbeni stroji na
gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo
biti tehnično brezhibni, da ne pride do kontaminacije tal zaradi izlitja
goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati
izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah. |
(22) Gradnja se
organizira in izvaja tako, da bo v čim večji meri preprečeno dodatno
onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev in transportnih
vozil ter vremenskih razmer v času gradnje. |
(23) Emisija snovi in
delcev v zrak med gradnjo se zmanjšuje z naslednjimi ukrepi: |
– uporaba delovnih
naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi
normami, |
– uporaba naprav in
gradbene mehanizacije, ki je na delovnih odprtinah, izstopnih mestih in
mestih nastajanja prahu opremljena z napravami za odstranjevanje prahu, |
– obratovanje začasnih
delovnih naprav za pripravo gradbenega materiala za potrebe gradnje kot
so betonarne, separacije v skladu s predpisi, ki omejujejo emisijo snovi
v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, |
– zmanjševanje obsega
pretovora, presipavanja in skladiščenja sipkega materiala na območju
gradbišč, |
– prekrivanje sipkih
tovorov med prevozom na lokacije za odlaganje, |
– protiprašna zaščita
voznih površin vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
transport, |
– omejitev hitrosti
vožnje transportnih vozil na internih transportnih poteh na gradbišču in
na lokacijah za začasno odlaganje, |
– redno vlaženje
internih transportnih poti in odkritih površin na gradbiščih in na
lokacijah za začasno odlaganje, |
– preprečevanje raznosa
materiala z območja gradbišča na lokacije za odlaganje na javne prometne
površine s prevoznimi sredstvi z ureditvijo učinkovitega čiščenja koles
in podvozja vozil in |
– ureditev čim krajših
poti za transport viškov materiala z mesta nastanka do mesta odlaganja. |
(24) Gradbišča se
ponoči ne osvetljuje. |
(25) Med gradnjo se
uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov na gradbišču
glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadki se na
gradbišču začasno skladiščijo na način, da ne onesnažujejo okolja in je
zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali
prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Oddani odpadki se
spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Če
začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ni možno, se
gradbeni odpadki odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so
prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja. Nevarni odpadki
se zbirajo ločeno, skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščeni
organizaciji za zbiranje ali obdelavo nevarnih odpadkov. |
(26) Zagotovi se reden
odvoz vseh vrst odpadkov z območja gradbišča. |
(27) Prepreči se dostop
nepooblaščenim na gradbišče in odlaganje odpadkov na območju gradbišča. |
(28) Prepreči se raznos
odpadkov z območja gradbišča v vetrovnem vremenu. |
(29) V času gradnje je
treba: |
– uporabljati delovne
naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi
normami za hrup gradbenih strojev, |
– upoštevati časovne
omejitve gradnje na vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na
dnevni čas in na delavnike in |
– transportne poti na
gradbišče določiti na način, da v največji možni meri potekajo izven
stanovanjskih naselij. |
(30) Na območju
zavarovanega območja Blejski grad in hrib Straža se ob pripravljalnih
delih in gradnji ceste in predora na hribu Straža izvede le najnujnejši
posek dreves in grmovnic, da se zagotavlja ohranjanje krajine v naravnem
spomeniku. |
(31) Na območju naravne
vrednote Straža na Bledu – parkovni gozd in Straža – nahajališče fosilov
se mora ob pripravljalnih delih za gradnjo ceste in predora na hribu
Straža izvesti le najnujnejši posek dreves in grmovnic. Ves odvečni
izkopni material je treba odpeljati na odlagališče, ki mora biti
določeno v projektu. |
(32) V fazi gradnje je
treba izvajati ukrepe za preprečevanje razširjanja in naselitve
invazivnih rastlinskih vrst, kot sta japonski dresnik (Fallopia
japonica) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis). Za zaščito pred
vnosom in širitvijo tujerodnih invazivnih rastlin se pred gradbenimi
deli ugotovi okuženost materiala za odkop ter se prepreči razvoz tega
materiala na druge površine. Okužen material in dele rastlin se ustrezno
deponira in uniči na za to določeni lokaciji. Očiščeno zemljino naj se
uporabi na mestu odvzema, viške te zemljine se pred nadaljnjo uporabo
ustrezno deponira in obdela. Material za izgradnjo nasipov in ostala
gradbena dela ne sme biti okužen s tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi
vrstami. Nadzor pri delih za zaščito pred širjenjem invazivnih rastlin v
času gradnje opravlja pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije
za varstvo narave. |
(32) Odstranitev
vegetacije na brežini Rečice naj poteka v najmanjšem možnem obsegu.
Prednostno naj se ohranjajo starejša drevesa. Pokošeno zarast in
vegetacijo iz brežin in odvodnika je treba čim prej odstraniti. |
(33) Preprečevanje
onesnaženja vodotokov Rečica in Jezernica: |
– ob izvajanju
gradbenih del se prepreči kakršno koli onesnaženje vodotoka. V primeru
betoniranja se prepreči, da se betonske odplake izcejajo v vodo.
Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in
kakršnih koli odpadkov na deponijo. Med gradnjo in obratovanjem mora
biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih
škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo in |
– gradnja mora potekati
v dnevnem času. |
45. člen |
(spremljanje stanja) |
(1) Investitor v fazi
priprave projektne dokumentacije zagotovi program monitoringa kot
celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in
obratovanjem s prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter
izvedbo tega spremljanja in nadzora. |
(2) Monitoring
vključuje meritve referenčnega ničelnega stanja pred začetkom gradnje,
če se izkaže, da ni dovolj razpoložljivih podatkov. |
(3) V delih, kjer je to
mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita drugim obstoječim ali
predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanj kakovosti okolja.
Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno
število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju
sestavine okolja. |
(4) Spremlja se stanje
pojavljanja tujerodnih invazivnih vrst vsaj tri leta po zaključku del. V
primeru pojava teh rastlinskih vrst se jih vsaj dvakrat letno ročno (ne
strojno) odstranjuje. Za izvedbo je odgovoren investitor, ki za izvedbo
ukrepa najame strokovnjaka-biologa. Nadzor pri delih za zaščito pred
širjenjem tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v času obratovanja
opravlja pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo
narave. |
(5) Rezultati
spremljanja in nadzora so javni. |
(6) Dodatni ustrezni
zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na podlagi rezultatov
spremljanja in nadzora, so: |
– dodatne tehnične in
prostorske rešitve, |
– dodatne
krajinsko-arhitekturne ureditve, |
– sanacija poškodovanih
območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin, |
– sprememba rabe
prostora in |
– drugi ustrezni ukrepi
(omilitveni ukrepi). |
46. člen |
(razmejitve in primopredaja) |
(1) Investitor pripravi
ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem
ter poskrbi za primopredajo vseh ureditev namenjenih urejanju voda, peš
in kolesarskih povezav, prestavljenih odsekov cest, javne razsvetljave,
komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki
urejajo področje javne infrastrukture, ne bo prevzel v upravljanje. |
(2) Po končani gradnji
so upravljavci predane infrastrukture dolžni le-te prevzeti v
upravljanje in vzdrževanje. |
47. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja pristojno ministrstvo. |
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
48. člen |
(izvajanje dejavnosti in ureditev
do izvedbe prostorskih ureditev) |
Do izvedbe ureditev iz
4. člena tega odloka je na območju prostorskega načrta iz 5. člena tega
odloka dopustno izvajanje kmetijskih, gozdarskih in vodovarstvenih
dejavnosti na obstoječih kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne
infrastrukture ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov. |
49. člen |
(občinski prostorski akti) |
Z dnem uveljavitve tega
odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti: |
– določila Odloka o
prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled
(Uradni list RS, št. 4/02, 10/02, 95/02), ki se nanašajo na ureditveno
območje prostorskega načrta, |
– določila Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (Uradni
list RS, št. 54/04, 96/04, 120/05, 67/08, 95/08), ki se nanašajo na
ureditveno območje prostorskega načrta in |
– Odlok o lokacijskem
načrtu za Južno razbremenilno cesto (R 315, odsek 1089) na Bledu (Uradni
list RS, št. 65/02) v celoti. |
50. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 032-2/2012-8 |
Bled, dne 3. aprila
2012 |
Župan Občine Bled |
Janez Fajfar l.r. |