Na podlagi prve alinee 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98) in 20. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95 in 48/95) je Občinski svet občine Zreče na seji 6. 7. 1998 sprejel

S P R E M E M B E   I N   D O P O L N I T V E    S T A T U T A

Občine Zreče

1. člen

V statutu Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95 in 48/95) se spremeni naslov prvega poglavja tako, da glasi: »SPLOŠNE DOLOČBE«.

2. člen

1. člen se spremeni tako, da glasi:

»Območje Občine Zreče obsega območja naslednjih naselij: Bezovje nad Zrečami, Boharina, Bukovlje, Črešnova, Čretvež, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gornja vas, Graben, Gračič, Koroška vas na Pohorju, Križevec, Lipa, Loška gora pri Zrečah, Mala gora, Osredek pri Zrečah, Padeški vrh, Planina na Pohorju, Polajna, Radana vas, Resnik, Rogla, Skomarje, Stranice, Zabork, Zlakova, Zreče.«

3. člen

Za 7. členom se doda novi 7.a člen v katerega se prenese besedilo iz 11. člena.

4. člen

Za 7.a členom se doda novo drugo poglavje, ki se glasi: »Ožji deli občine«.

5. člen

8. člen se spremeni tako, da glasi:

»Na območju Občine Zreče se lahko zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ustanovijo ožji deli občine (v nadaljevanju: krajevne skupnosti).

Na območju občine delujejo krajevne skupnosti:

– Krajevna skupnost Zreče, ki obsega območja naselij: Boharina, Gračič, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas, Zlakova in Zreče.

– Krajevna skupnost Gorenje, ki obsega območja naselij: Bezovje, Črešnova, Gorenje nad Zrečami, Koroška vas na Pohorju, Padeški vrh in Planina na Pohorju.

– Krajevna skupnost Resnik, ki obsega območja naselij: Resnik in Rogla.

– Krajevna skupnost Skomarje, ki obsega območje naselja Skomarje.

– Krajevna skupnost Stranice, ki obsega območja naselij: Bukovlje pri Stranicah, Čretvež, Gornja vas, Graben, Križevec, Lipa, Mala gora, Polajna, Stranice in Zabork.

– Krajevna skupnost Dobrovlje, ki obsega območje naselja Dobrovlje.«

6. člen

Za 8. členom se dodajo novi 8.a , 8.b, 8.c, 8.č in 8.d člen.

8.a člen

»Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s tem statutom oziroma podrobneje z odlokom o krajevnih skupnostih v Občini Zreče.

Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, občina pa odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle do 20% od njihovega letnega finančnega načrta.

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice, obveznosti, premoženje in delavci preidejo na občino oziroma na novo krajevno skupnost z lastnostjo pravne osebe, ki nastane z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti.«

8.b člen

»Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet).

Svet izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti vsaka štiri leta. Način izvolitve članov sveta določa zakon o lokalnih volitvah.

Krajevna skupnost, ki ima do 500 prebivalcev izvoli v svet pet članov, krajevna skupnost z nad 500 prebivalcev izvoli v svet sedem članov, krajevna skupnost z nad 1000 prebivalcev izvoli v svet devet članov in krajevna skupnost z nad 3000 prebivalcev izvoli v svet enajst članov.

Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta, lahko pa izvolijo tudi podpredsednika sveta.

Svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.«

8.c člen

»Krajevna skupnost opravlja naloge, ki jih občinski svet prenese v njihovo pristojnost in, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, zlasti pa naslednje naloge:

– lokalne javne službe,

– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,

– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,

– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.

Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevni skupnosti določijo z odlokom.

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

Svet uredi način svojega dela s statutom. Soglasje k statutu mora dati občinski svet.«

8.č člen

»Svet krajevne skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, komisijam, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine«.

8.d člen

»Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 5% volivcev v posamezni krajevni skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih občanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bila ustanovljena krajevna skupnost. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in na območje krajevne skupnosti.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so se udeležili referenduma.«

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma se spremeni njeno območje, začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.

7. člen

Črta se besedilo 9. člena.

8. člen

Črta se besedilo 10. člena.

9. člen

Za 11. členom se doda novi 11.a in 11.b člen, ki glasita:

11.a člen

»Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.«

11.b člen

»Posamezne odločitve krajevne skupnosti v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem z občinskim premoženjem, ki je bilo preneseno krajevnim skupnostim, so veljavne, ko nanje da soglasje občinski svet.«

10. člen

V 12. členu, sedma točka, se črta četrta alinea.

11. člen

V 13. členu se črta deveta alinea.

12. člen

V 20. členu se štirinajsta alinea dopolni in glasi:

– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni s tem statutom drugače določeno.

V 20. členu se črta dvajseta alinea.

13. člen

Črta se besedilo 30. člena, ki se nadomesti z novim besedilom in glasi: »Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

– nadzoruje celotno finančno poslovanje krajevnih skupnosti,

– nadzoruje finančno poslovanje drugih uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.«

14. člen

Za 30. členom se dodajo novi 30.a, 30.b in 30.c člen.

30.a člen

»Za dosego namena iz prejšnjega člena nadzorni odbor:

– pregleduje pravne predpise in druge akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,

– od odgovornih oseb zahteva pojasnila ter določi rok za pojasnitev,

– pregleduje listinsko dokumentacijo (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki, knjigovodske listine, poslovne knjige in podobno).

Nadzorni odbor na začetku proračunskega leta sprejme letni program nadzora, s katerim seznani občinski svet in župana.«

30.b člen

»Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.«

30.c člen

»Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, ki ga člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe na svoji prvi seji. Predsednik nadzornega odbora je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih skupaj s predsednikom ali po izvolitvi predsednika izvoli tudi namestnika predsednika.

Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik. Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno, praviloma vsake tri mesece enkrat.

Predsednik mora sklicati, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15-ih dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče predsednik občinskega sveta oziroma župan. O poteku seje se vodi zapisnik.

Organi občine in vsi uporabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo predložiti zahtevano dokumentacijo, ki je potrebna za opravljanje nadzora.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava.

Občinski organi imajo pravico prisostvovati sejam nadzornega odbora in z dovoljenjem predsedujočega podati mnenja in predloge, ki zadevajo delo in naloge, ki jih opravlja posamezni občinski organ, ki ga nadzorni odbor obravnava.«

15. člen

Črta se besedilo prvega, drugega in četrtega odstavka 31. člena, ki se nadomesti z novim besedilom in glasi:

»Nadzorni odbor ima pet članov, ki svoje naloge opravljajo nepoklicno.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe, od tega morajo imeti najmanj trije pet let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju in najmanj eden član pravna znanja s področja finančnega poslovanja.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov, z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predloga najmanj četrtine članov občinskega sveta, župana, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članom občinskega sveta.«

16. člen

Za 31. členom se doda novi 31.a člen, ki glasi:

31.a člen

»S poslovnikom nadzornega odbora se določi organizacija dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacija oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora, priprava, sklicevanje, vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.«

17. člen

V 33. členu se spremeni tretja alinea in sicer tako, da glasi:

– je predstojnik občinske uprave.

V 33. členu se doda nova alinea, ki glasi:

– pravico ima biti navzoč in razpravljati na sejah občinskega sveta, občinskih komisij in nadzornega odbora, brez pravice glasovanja ter predlagati obravnavanje določenih zadev na sejo občinskega sveta.

18. člen

Črta se 35. člen.

19. člen

Črta se celotno četrto poglavje statuta.

20. člen

V 45. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi:

»Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko skliče tudi svet krajevne skupnosti, kadar se razpravlja o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti.«

21. člen

47. člen se spremeni tako, da glasi:

»Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka razpiše svet krajevne skupnosti. Postopek za izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija.

Kadar je za določeno krajevno skupnost razpisan referendum o uvedbi samoprispevka, je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.«

22. člen

Črta se prvi odstavek 48. člena.

23. člen

Črta se besedilo 51. člena, ki se nadomesti z novim besedilom in glasi:

»Občinska uprava je enovit organ, ki opravlja upravne in strokovne naloge za območje celotne občine.

Podrobnejšo organizacijo in delovno področje občinske uprave ter pravice in obveznosti delavcev, zaposlenih v občinski upravi ureja odlok, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.«

24. člen

Črta se besedilo 52. člena, ki se nadomesti z novim besedilom in glasi:

»Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje posameznih aktov iz pristojnosti občinske uprave.

Za svoje delo je tajnik odgovoren županu.«

25. člen

Črta se besedilo 53. člena, ki se nadomesti z novim besedilom in glasi:

»O imenovanju, sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.

Delavci, zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom in drugimi predpisi določi župan.«

26. člen

Drugi odstavek 54. člena se spremeni v 54.a člen z isto vsebino člena.

27. člen

Prvi odstavek 59. člena se dopolni in glasi:

»O izločitvi zaposlenih v občinski upravi odloča tajnik občine.«

Drugi odstavek 59. člena se spremeni in glasi:

»O izločitvi župana in tajnika občine odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.«

28. člen

Črta se besedilo prvega odstavka 60. člena, ki se nadomesti z novim besedilom in glasi:

»Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.

Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.

Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.

Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.«

29. člen

Črta se 61. člen.

30. člen

V 62. členu se popravi četrta alinea in glasi:

– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.

31. člen

V 66. členu se tretji odstavek dopolni in glasi:

»Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, razen, če ni s tem statutom drugače določeno.«

32. člen

V 68. členu se drugi odstavek dopolni z besedilom: »ter finančni načrti krajevnih skupnosti.«

33. člen

V 74. členu se drugi odstavek dopolni z besedilom: »ter zaključni računi krajevnih skupnosti«.

34. člen

Dopolni se 85. člen, ki glasi:

»Odlok lahko predlaga v sprejem župan, vsak član občinskega sveta, komisije ali odbori ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini, razen proračuna in zaključnega računa proračuna, katerega sprejme občinski svet na predlog župana.«

35. člen

Krajevne skupnosti morajo svoje statute, organiziranost in delovanje uskladiti z zakonom in temi spremembami in dopolnitvami najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb statuta.

36. člen

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 015-02-01/98

Zreče, dne 6. julija 1998.

Predsednik

Občinskega sveta

občine Zreče

Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r.