Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) je občinski svet Občine Majšperk na ... redni seji dne ... sprejel

STATUT

OBČINE MAJŠPERK

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uporaba izrazov)

V Statutu Občine Majšperk uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano v skladu z določili Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja /ZUNEO/ (Uradni list RS, št. 93/2007-UPB-1), ki v 7. členu določa, da mora občinski svet XE "občinski svet"  v okviru svoje pristojnosti ustvarjati pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede na katerokoli osebno okoliščino z osveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in politične narave.

2. člen

(območje, ime in sedež občine)

(1) Občina Majšperk (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bolečka vas, Breg, Doklece, Dol pri Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, Stoperce, Stanečka vas in Zgornja Sveča.

(2) Sedež občine je v Majšperku 32a, 2322 Majšperk.

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(4) Občino predstavlja in zastopa župan.

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij /ZUODNO/, ki določa, da se v Republiki Sloveniji ustanovi občina Majšperk XE "ime občine"  XE "občina" ), ki obsega območja naslednjih naselij Bolečka vas, Breg, Doklece, Dol pri Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, Stoperce, Stanečka vas in Zgornja Sveča.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij /ZUODNO/, ki določa, da je sedež XE "sedež občine"  Občine Majšperk XE "ime občine"  XE "občina"  v Majšperku 32a XE "sedež občine"  XE "občina" .

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 7. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da so občine XE "občina"  osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan"  predstavlja in zastopa občino.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila 12. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da območje občine XE "občina"  obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezane s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Območje XE "območje občine"  občine XE "občina"  je določeno z zakonom o ustanovitvi občine XE "občina" . Območje XE "območje občine"  občine XE "občina"  se lahko spremeni oziroma nova občina se lahko ustanovi po opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Z zakonom, s katerim se ustanovi nova občina, se določi njeno območje, ime XE "ime občine"  in sedež XE "sedež občine" , število članov prvega občinskega sveta in druge zadeve, pomembne za konstituiranje občine XE "občina" . Ob navedenem je v 9. členu Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ določeno, da ima občina svoje ime XE "ime občine" , ki ga določi zakon. Zakon pa določi tudi sedež XE "sedež občine"  občine XE "občina" . O imenu in sedežu občine XE "občina"  oziroma njuni spremembi se ugotavlja volja prebivalcev naselij, vključenih v občino, z referendumom. Ime občine XE "občina"  se določi po imenu središčnega ali drugega naselja v občini ali po krajinskem imenu. Ime občine XE "občina"  je lahko sestavljeno iz imen več naselij v občini. Ime občine XE "občina"  se mora razlikovati od imen drugih občin. Kot sedež XE "sedež občine"  občine XE "občina"  se praviloma določi središčno naselje. Pri določitvi imena in sedeža občine XE "občina"  je treba upoštevati zgodovinske in prometne vidike ter ustaljene splošne krajinske oznake.

Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila 7. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb /ZDOIONUS/ (Uradni list RS, št 25/2008), ki določa, da lahko občina z odlokom spremeni območja naselij tako, da določi območje novega naselja oziroma odloči o izločitvi dela naselja in priključitvi tega dela naselja sosednjemu naselju.

3. člen

(ožji deli občine)

(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine.

(2) Imena in območja ožjih delov občine  so:

- Krajevna skupnost Majšperk (naselja: Breg, Jelovice, Koritno, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Spodnja Sveča, Stanečka vas)

- Krajevna skupnost Ptujska Gora (naselja: Bolečka vas, Doklece, Janški Vrh, Podlože, Ptujska Gora, Slape, Stogovci)

- Krajevna skupnost Stoperce (naselja: Dol pri Stopercah, Grdina, Kupčinji Vrh, Stoperce, Zgornja Sveča).

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 18. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se na območju občine XE "občina"  lahko ustanovijo ožji deli XE "ožji deli občine"  občine XE "občina"  (krajevne XE "krajevna skupnost" , vaške XE "vaška skupnost"  ali četrtne XE "četrtna skupnost"  skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine XE "občina"  se določi s statutom občine XE "občina" . Pri notranji členitvi pa mora občinski svet XE "občinski svet"  upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja.

4. člen

(izvirne in prenesene naloge)

(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.

(2) Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 2. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Kot je določeno z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, občina samostojno opravlja lokalne zadeve XE "lokalne zadeve"  javnega pomena (izvirne naloge XE "izvirne naloge" ), ki jih določi s splošnim aktom občine XE "občina"  ali so določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

- upravlja občinsko premoženje XE "občinsko premoženje" ,

- omogoča pogoje za gospodarski razvoj XE "gospodarski razvoj"  občine XE "občina"  in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,

- načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči XE "gospodarjenje s stavbnimi zemljišči" ,

- ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,

- v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe XE "lokalne javne službe" ,

- pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo XE "predšolsko varstvo" , osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,

- ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine XE "občina"  in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,

- pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju,

- pospešuje razvoj športa in rekreacije,

- pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost XE "knjižnična dejavnost"  ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

- gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste XE "javne ceste" , javne poti XE "javne poti" , rekreacijske in druge javne površine XE "javne površine"  v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,

- opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,

- organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini,

- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,

- organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

- lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,

- organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,

- določa prekrške XE "prekršek"  in denarne kazni za prekrške XE "prekršek" , s katerimi se kršijo predpisi občine XE "občina" , in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo XE "inšpekcijsko nadzorstvo"  nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

- sprejema statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  in druge splošne akte,

- organizira občinsko upravo XE "občinska uprava" ,

- ureja druge lokalne zadeve XE "lokalne zadeve"  javnega pomena.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 24. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko država XE "država"  z zakonom prenese na občino opravljanje nalog iz državne pristojnosti XE "državna pristojnost" , ki se lahko racionalneje in učinkoviteje opravljajo v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Z zakonom se lahko določi, da se opravljanje posameznih nalog prenese na vse občine XE "občina" , na mestne občine XE "občina" , na občine XE "občina"  na določenem območju ali na posamezno občino.

5. člen

(občani)

(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 11. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da so osebe, ki imajo na območju občine XE "občina"  stalno prebivališče, člani občine XE "občina"  (občani).

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 11. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave XE "lokalna samouprava"  preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 11. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave XE "lokalna samouprava"  tudi neposredno - na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.

Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da se lahko na osnovi odločitve organov občine XE "občina"  v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine XE "občina" .

6. člen

(uresničevanje skupnih nalog)

(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu.

(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, z njimi združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja. oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 6. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občine XE "občina"  lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 6. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občine XE "občina"  med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen ustanavljajo zveze, lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske uprave XE "skupna občinska uprava" , ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja XE "javno podjetje"  in ustanove.

7. člen

(grb, zastava in praznik občine)

(1) Občina ima grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

(2) Občina ima svoj praznik, ki se praznuje praviloma v mesecu septembru. Datum praznovanja določi občinski svet s sklepom.

(3) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Majšperk. V zunanjem krogu na spodnji polovici je napis: Majšperk 32a. V sredini žiga je grb občine.

(4) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.

(5) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja v skladu z Odlokom o priznanjih v Občini Majšperk.

Obrazložitev:

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 10. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da imajo samoupravne lokalne skupnosti XE "samoupravna lokalna skupnost"  (občine XE "občina" ) pravico do uporabe lastnega grba in zastave. Grb in zastava se morata razlikovati od grba in zastave Republike Slovenije, tujih držav in narodov ter drugih samoupravnih lokalnih skupnosti. Grb in zastavo XE "zastava"  določi samoupravna lokalna skupnost (občina) s predpisom. Občina lahko ima tudi svoj praznik.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 10. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da samoupravne lokalne skupnosti XE "samoupravna lokalna skupnost"  (občine XE "občina" ) uporabljajo žig XE "žig občine" , ki mora vsebovati označbo in ime XE "ime občine"  samoupravne lokalne skupnosti XE "samoupravna lokalna skupnost"  (občine XE "občina" ).

S četrtim odstavkom je določeno, da velikost, uporabo in hrambo žiga občine XE "občina"  določi župan XE "župan"  s sklepom.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila devetnajste alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občina podeljuje simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

2. NALOGE OBČINE

8. člen

(naloge občine)

(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

- sprejema statut in druge predpise občine,

- sprejema proračun in zaključni račun občine,

- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

- pospešuje gospodarski razvoj,

- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za  gradnjo stanovanj.

- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

- zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

- odloča o koncesijah,

- sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

- zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

- gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. objekte in naprave.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

- ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

- sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

- spremlja stanje na tem področju,

- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,

- lahko podeljuje denarne pomoči, denarne pomoči za izobraževanje in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

- določa občinski program športa,

- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

- sprejema splošne akte, s katerimi  pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in  vzdržuje:

- lokalne javne ceste in druge javne poti,

- površine  za pešce in kolesarje,

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

- zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

- organizira reševalno pomoč v požarih,

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

- sodeluje z občinsko gasilsko zvezo in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini tako, da:

- sprejema ustrezne splošne akte,

- določa prekrške in globe denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

- ureja lokalni promet in določa  prometno ureditev,

- organizira občinsko redarstvo,

- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

- opravlja  druge naloge v okviru  teh pristojnosti.

(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

- ugotavljanje javnega interesa XE "javni interes"   za uresničevanje predkupnih pravic občine XE "občina"  v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine XE "občina" ,

- določanje namembnosti prostora,

- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi  institucijami,

- urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Kot je določeno z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, občina samostojno opravlja lokalne zadeve XE "lokalne zadeve"  javnega pomena (izvirne naloge XE "izvirne naloge" ), ki jih določi s splošnim aktom občine XE "občina"  ali so določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

- upravlja občinsko premoženje XE "občinsko premoženje" ,

- omogoča pogoje za gospodarski razvoj XE "gospodarski razvoj"  občine XE "občina"  in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,

- načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči XE "gospodarjenje s stavbnimi zemljišči" ,

- ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,

- v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe XE "lokalne javne službe" ,

- pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo XE "predšolsko varstvo" , osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,

- ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine XE "občina"  in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,

- pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju,

- pospešuje razvoj športa in rekreacije,

- pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost XE "knjižnična dejavnost"  ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

- gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste XE "javne ceste" , javne poti XE "javne poti" , rekreacijske in druge javne površine XE "javne površine"  v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,

- opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,

- organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini,

- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,

- organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

- lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,

- organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,

- določa prekrške XE "prekršek"  in denarne kazni za prekrške XE "prekršek" , s katerimi se kršijo predpisi občine XE "občina" , in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo XE "inšpekcijsko nadzorstvo"  nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

- sprejema statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  in druge splošne akte,

- organizira občinsko upravo XE "občinska uprava" ,

- ureja druge lokalne zadeve XE "lokalne zadeve"  javnega pomena.

9. člen

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

a. ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

b. določanje namembnosti prostora,

c. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

d. evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

e. zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

f. mrliško ogledno službo in

g. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

9. člen

(statistične, evidenčne in analitične naloge)

(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.

(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.

Obrazložitev:

Besedili prvega in drugega odstavka sta oblikovani na podlagi določila prvega odstavka 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina pridobiva in obdeluje naslednje osebne podatke:

- enotno matično številko občana;

- osebno ime XE "ime občine" ;

- naslov stalnega ali začasnega prebivališča;

- datum in kraj rojstva oziroma smrti;

- podatke o osebnih vozilih;

- podatke o nepremičninah ter

- druge osebne podatke v skladu z zakonom.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine XE "občina"  mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.

3. ORGANI OBČINE

3.1. SKUPNE DOLOČBE

10. člen

(organi občine)

(1) Organi občine so:

- občinski svet,

- župan in

- nadzorni odbor občine. 

(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in  tem statutom.

(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 28. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da so organi občine XE "občina"  občinski svet XE "občinski svet" , župan XE "župan"  in nadzorni odbor XE "odbor" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 38. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008), ki določa, da občinsko volilno komisijo XE "volilna komisija"  imenuje občinski svet XE "občinski svet" . V skladu z določilom 41. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/ občinska volilna komisija XE "komisija" :

- skrbi za zakonitost XE "zakonitost"  volitev v občinski svet XE "občinski svet" ;

- potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

- določa volišča;

- imenuje volilne odbore;

- ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani občinskega sveta so izvoljeni, ter daje poročila o izidu volitev;

- opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

- opravlja druge naloge, ki jih določa Zakon o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da ima občina tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. V skladu z veljavno zakonodajo mora občina npr. imeti:

- svet za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stanovanj (na podlagi določila prvega odstavka 136. člena Stanovanjskega zakona /SZ-1/ (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004, 47/2006, 57/2008, 90/2009 Odl. US: U-I-128/08-18, 62/2010-ZUPJS));

- komisijo za varstvo uporabnikov javnih dobrin (na podlagi določila 14. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN));

- enote civilne zaščite XE "civilna zaščita"  (na podlagi določila tretjega odstavka 76. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB1, 97/2010) itn.

Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da se volitve oziroma imenovanja organov občine XE "občina"  oziroma članov občinskih organov izvajajo v skladu z zakonom in statutom.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da so člani občinskega sveta, župan XE "župan"  in podžupan občinski funkcionarji.

11. člen

(občinska uprava)

(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin.

(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

(5) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote.

(6) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava. Ob navedenem je besedilo oblikovano tudi na podlagi določila 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinsko upravo XE "občinska uprava"  ustanovi občinski svet XE "občinski svet"  na predlog župana XE "župan"  s splošnim aktom (odlokom), s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinsko upravo XE "občinska uprava"  usmerja in nadzira župan XE "župan" , delo občinske uprave pa vodi tajnik XE "tajnik občine"  občine XE "občina" , ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine XE "občina"  je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. S splošnimi akti občine XE "občina"  (statutom občine XE "občina" ) pa se lahko za položaj tajnika občine XE "občina"  določi naziv direktor ali direktorica občinske uprave.

12. člen

(sprejemanje odločitev na sejah organov)

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano po pravni analogiji prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.

13. člen

(javnost dela)

(1) Delo organov občine je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa  z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila občine se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin ter v Katalogu informacij javnega značaja in na spletni strani občine.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti  ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo  zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. 

(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za  odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Obrazložitev:

V skladu z določilom drugega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, se v statutu občine XE "občina"  določi način zagotavljanja javnosti dela organov občine XE "občina" . Tako je z besedilom prvega odstavka določeno, da je delo organov občine XE "občina"  javno.

Z besedilom drugega odstavka je določeno, da se javnost dela zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine XE "občina" , z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Predpisi občine XE "občina"  morajo biti v skladu z določilom 154. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/, objavljeni preden začnejo veljati. Predpisi lokalne skupnosti se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. Vsebinsko enako določilo zasledimo tudi v 66. členu Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut XE "statut občine"  in drugi predpisi občine XE "občina"  objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut in drugi predpisi občine XE "občina"  se objavijo v uradnem glasilu.

Z besedilom tretjega odstavka je določen način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku XE "upravni postopek"  /ZUP/ (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-US-1, 126/2007, 65/2008, 8/2010), ki določa postopanje organov samoupravnih lokalnih skupnosti, ko v upravnih zadevah XE "upravna zadeva"  odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (1. člen ZUP).

3.2. OBČINSKI SVET

14. člen

(občinski svet)

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Občinski svet šteje 14 članov.

(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.

(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.  

(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.

(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet XE "občinski svet" .

(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.

(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov XE "javni zavod" , javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet XE "občinski svet"  ne odloči drugače.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je občinski svet XE "občinski svet"  najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine XE "občina" .

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 38. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  šteje od 7 do 45 članov.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 41. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se člani občinskega sveta volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi petega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se občinski svet XE "občinski svet"  konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrebnih več kot polovica mandatov članov sveta.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan XE "župan" .

Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki še določa, da prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet XE "občinski svet" .

Z besedilom sedmega odstavka je določeno, da članom občinskega sveta s prenehanjem mandata preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.

Z besedilom osmega odstavka je določeno, da mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov XE "javni zavod" , javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet XE "občinski svet"  ne odloči drugače.

15. člen

(volitve članov občinskega sveta)

(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 37. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se občinski svet XE "občinski svet"  voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem XE "tajno glasovanje" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 9. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/, ki določa, da se člani občinskih svetov volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali proporcialnem načelu (proporcialne volitve). Če šteje občinski svet XE "občinski svet"  manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po večinskem načelu. Če pa šteje občinski svet 12 ali več članov, pa se člani volijo po proporcionalnem načelu.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 19. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/, ki določa, da se za večinske volitve članov občinskega sveta v občini oblikujejo volilne enote. Če občinski svet XE "občinski svet"  ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti.

16. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

(1) Občinski  svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti  občine.

(2)Pristojnosti občinskega sveta:

1. Občinski svet sprejema:

- statut občine,

- poslovnik o občinskega sveta,

- občinski proračun in zaključni račun,

- prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,

- odloke in druge akte občine (odredbe, pravilnike, navodila…),

- programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave

- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni.

2. Občinski svet odloča o:

- odtujitvi nepremičnin,

- finančnem zadolževanju občine in izdaji vrednostnih papirjev,

- povezovanju občine v interesne zveze in druga združenja,

- izbiri sopogodbenika in sklenitvi pravnega posla izven sprejetih proračunskih sredstev pred sprejetjem rebalansa, kadar skupna vrednost presega 0,5 % proračuna občine.

3. Občinski svet določa:

- višino najemnin in zakupnin za objekte, ki so v lasti občine,

- višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,

- obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine,

- način in pogoje opravljanja občinskih javnih služb,

4. Občinski svet daje:

- soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij,

- pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine,

- pobude za sklic zborov občanov,

- soglasje k cenam komunalnih in drugih storitev.

5. Občinski svet določi, imenuje ali voli in razrešuje:

- svetnika, ki bo opravljal funkcijo podžupana v primeru, da je župan razrešen in v tem primeru ni imenoval podžupana,

- člane nadzornega odbora ter člane delovnih teles sveta,

- občinsko volilno komisijo,

- predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,

- člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.

6. Občinski svet tudi:

- nadzoruje delo župana, podžupanov, občinske uprave in delovnih teles občinskega sveta glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

- razpisuje referendum,

- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, zavode ter gospodarske javne službe,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon,

- daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje občine,

- ima druge pristojnosti, določene z zakonom in podzakonskimi akti.

 (1) Občinski svet sprejema statut XE "statut občine"  občine XE "občina" , poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine XE "občina"  ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine XE "občina" .

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet XE "občinski svet"  predvsem:

- sprejema statut XE "statut občine"  občine XE "občina" ,

- sprejema odloke in druge občinske akte,

- sprejema prostorske in druge plane razvoja občine XE "občina" ,

- sprejema občinski proračun XE "proračun"  in zaključni račun XE "zaključni račun"  proračuna,

- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ter člane komisij in odborov občinskega sveta,

- nadzoruje delo župana XE "župan" , podžupana XE "podžupan"  in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut XE "statut občine" .

Obrazložitev:

Besedili prvega in drugega odstavka sta oblikovani na podlagi določila 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je občinski svet XE "občinski svet"  najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine XE "občina" , ter določila prvega odstavka 94. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora Državni zbor pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi občin, pridobiti njihovo mnenje. V skladu z določilom 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ v okviru svojih pristojnosti občinski svet:

- sprejema statut XE "statut občine"  občine XE "občina" ,

- sprejema odloke in druge občinske akte,

- sprejema prostorske in druge plane razvoja občine XE "občina" ,

- sprejema občinski proračun XE "proračun"  in zaključni račun XE "zaključni račun" ,

- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ter člane komisij in odborov občinskega sveta,

- nadzoruje delo župana XE "župan" , podžupana XE "podžupan"  in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z Zakonom o lokalni samoupravi /ZLS/ drugače določeno,

- imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut XE "statut občine"  občine XE "občina" .

17. člen

(funkcija člana občinskega sveta)

(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v  tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

(4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana XE "podžupan"  ni združljiva s funkcijo župana XE "župan" , članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana XE "podžupan" , opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana XE "podžupan"  hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana XE "župan"  opravlja funkcijo župana XE "župan" , v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

18. člen

(župan)

(1) Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovati.

(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.

(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.

(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan"  predstavlja občinski svet XE "občinski svet" , ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da fukcija župana XE "župan"  ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana XE "podžupan" , članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Besedili tretjega in četrtega odstavka sta oblikovani na podlagi določila drugega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan XE "župan"  lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana XE "podžupan"  ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

Besedili petega in šestega odstavka sta oblikovani na podlagi določila tretjega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine XE "občina"  in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan XE "župan"  mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan XE "župan"  mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

19. člen

(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta)

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.

20. člen

(seje občinskega sveta)

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. 

(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(4) Župan  mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega sveta,   predsedniku   nadzornega   odbora  občine  in  direktorju občinske uprave.  O  sklicu  seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine na svetovnem spletu.

(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 

Obrazložitev:

Z določilom prvega odstavka je določeno, da občinski svet XE "občinski svet"  dela in odloča na sejah. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan"  predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

Tretji odstavek je oblikovan na podlagi določila drugega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine XE "občina"  določeno, da jih sprejme občinski svet XE "občinski svet"  na predlog župana XE "župan" .

Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da mora župan XE "župan"  predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

Z besedilom petega odstavka je določeno, da o sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet XE "občinski svet"  na začetku seje.

Z besedilom sedmega odstavka je določeno, da se za vsako sejo občinskega sveta pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsednik  nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"   občine XE "občina"  in tajniku občine XE "občina"  (direktorju  občinske uprave). O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine XE "občina"  na svetovnem spletu.

Z besedilom osmega odstavka je določena obveznost predsednika nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina" , predsednikov komisij in odborov občinskega sveta ter tajnika občine XE "občina"  (direktorja občinske uprave), ki so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

21. člen

(odločanje članov občinskega sveta)

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Na tem mestu moramo opomniti še na določilo prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov ter določilo tretjega odstavka 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet sprejema statut XE "statut občine"  z dvotretjinsko večino vseh članov.

Z določilom drugega odstavka se določa način sprejemanja odločitev na seji občinskega sveta.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" , ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov.

S četrtim odstavkom je določeno, da župan XE "župan"  in občinska uprava izvršujeta odločitve občinskega sveta. Na tem mestu moramo opomniti na določilo šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine XE "občina" , in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet XE "občinski svet"  ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

S petim odstavkom je določeno, da župan XE "župan"  in tajnik XE "tajnik občine"  občine XE "občina"  (direktor občinske uprave) o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat na leto.

22. člen

(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)

(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.

(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.

(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.

(4) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

(5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega ostavka vloži tožbo na upravo sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.

 (6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet XE "občinski svet"  ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata XE "prenehanje mandata" . V skladu z določilom prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ članu občinskega sveta preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico XE "volilna pravica" ,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" , (Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-39/95 - Uradni list RS, št. 68/98.),

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" ,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" .

Z določilom drugega odstavka je določeno, da se razlogi za prenehanje mandata XE "prenehanje mandata"  ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet XE "občinski svet"  ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata XE "prenehanje mandata" .

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu, da odstopi. Župan XE "župan"  mora občinski svet XE "občinski svet"  in občinsko volilno komisijo XE "volilna komisija"  obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega in četrtega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora župan XE "župan"  občinski svet XE "občinski svet"  in občinsko volilno komisijo XE "volilna komisija"  obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. Če v navedenem roku ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije XE "volilna komisija" , lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o navedeni tožbi in tožbi iz drugega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.

Z besedilom šestega odstavka je določeno, da izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.

23. člen

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.

(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov  ter opravi imenovanje.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima občinski svet XE "občinski svet"  komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet"  ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine XE "občina"  ali z delom v občinski upravi.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.

Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da občinski svet XE "občinski svet"  ustanovi občasna delovna telesa s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

24. člen

(naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih  imenuje občinski svet,

- občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi  vprašanji v občini,

- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo  plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

- opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,

- obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima občinski svet XE "občinski svet"  komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.

Z besedilom drugega odstavka so določene naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

25. člen

(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta)

(1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

- odbor za gospodarstvo in kmetijstvo,

- odbor za gospodarsko infrastrukturo,

- odbor za družbene dejavnosti,

- odbor za zaščito in reševanje,

- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

- statutarno pravna komisija,

- komisija za priznanja in odlikovanja,

- komisija za kmetijstvo,

- svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

(3) Odbori in komisije štejejo od 3 do 7 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.

Obrazložitev:

Besedili prvega in drugega odstavka sta oblikovani na podlagi določila drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet"  ustanovi tudi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Z določilom drugega odstavka so določena stalna delovna telesa občinskega sveta, ki so oblikovana po področjih pristojnosti občine XE "občina" . Pristojnosti in naloge slovenskih občin so določene z več kot 150 zakoni s področja javnih financ, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter varstva okolja in urejanja prostora. Pregled pristojnosti in nalog občin XE "naloge občine"  je podan v katalogu “Pristojnosti slovenskih občin”, ki ga po naročilu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ureja in ažurira Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Katalog “Pristojnosti slovenskih občin” je v e-obliki dostopen na spletni strani http://www.lex-localis.info.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine XE "občina"  ali z delom v občinski upravi.

26. člen

(imenovanje članov odborov in komisij)

(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ do polovice članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta  kot predsednik.

(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

(4) Članstvo v odboru in komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine XE "občina"  ali z delom v občinski upravi.

27. člen

(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)

(1) Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.  

(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine XE "občina"  in poslovnikom XE "poslovnik"  občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 31. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko komisije in odbori predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna, in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine XE "občina"  določeno, da jih sprejme občinski svet XE "občinski svet"  na predlog župana XE "župan" .

28. člen

(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta)

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila pete alineje 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  v okviru svojih pristojnosti imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta.

3.3. ŽUPAN

29. člen

(župan)

(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.

(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

(4) Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

(4) Župan XE "župan"  svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet XE "občinski svet"  na prvi naslednji seji.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 42. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župana XE "župan"  volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Volitve županov pa ureja Zakon o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/ (1. člen ZLV). V skladu z določilom prvega odstavka 103. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/ ima pravico voliti župana XE "župan"  vsak volivec, ki ima volilno pravico XE "volilna pravica"  pri volitvah v občinski svet XE "občinski svet" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 42. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/, ki določa, da mandatna doba župana XE "župan"  traja štiri leta.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet XE "občinski svet"  na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije XE "volilna komisija"  o izvolitvi župana XE "župan"  odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana XE "župan"  oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 34.a člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/, ki določa, da občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan XE "župan"  pa se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

30. člen

(pristojnosti župana)

(1) Župan predstavlja in zastopa občino.  Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

(2) Poleg tega župan predvsem:

- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

- odloča o pridobitvi in razpolaganju premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,

- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja  zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za posamezne naloge,

- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike organov skupne občinske uprave,

- usmerja in nadzoruje  delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.

(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določata, da župan XE "župan"  predstavlja in zastopa občino ter da župan predstavlja občinski svet XE "občinski svet" , ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

Z besedilom drugega odstavka so določene pristojnosti župana XE "župan" , tako župan:

- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun XE "proračun"  občine XE "občina"  in zaključni račun XE "zaključni račun"  proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta (na podlagi določila 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/),

- izvršuje občinski proračun XE "proračun"  ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna (v skladu z določilom prvega odstavka 4. člena Zakona o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4) je župan XE "župan"  odgovoren občinskemu svetu za izvrševanje občinskega proračuna)),

- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine XE "občina"  in drugih odločitev občinskega sveta (na podlagi določila tretjega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/),

- odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine XE "občina" , če zakon ali predpis občine XE "občina"  ne določa drugače,

- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine XE "občina"  (na podlagi določila četrtega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/),

- predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja (na podlagi določila drugega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/), 

- imenuje in razrešuje tajnika občine XE "občina"  (direktorja občinske uprave) in vodjo organa skupne občinske uprave XE "skupna občinska uprava"  skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic (na podlagi določila tretjega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/),

- usmerja in nadzoruje  delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave XE "skupna občinska uprava"  (na podlagi določila tretjega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/),

- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut XE "statut občine" .

31. člen

(zadržanje objave splošnega akta)

(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine,  in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Obrazložitev:

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan"  zadrži objavo splošnega akta občine XE "občina" , če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet XE "občinski svet"  vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Besedilo tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan"  zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine XE "občina" , in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet XE "občinski svet"  ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila sedmega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan"  opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve občinskega sveta, če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini.

32. člen

(naloge župana na področju zaščite in reševanja)

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine,

- sprejme načrt zaščite in reševanja,

- vodi zaščito, reševanje in pomoč,

- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila sedemnajste alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč. V skladu z navedenim opravlja župan XE "župan"  naloge, določene z 98. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/, in sicer:

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite XE "civilna zaščita"  občine XE "občina"  ter poverjenike za civilno zaščito,

- sprejme načrt zaščite in reševanja,

- vodi zaščito, reševanje in pomoč,

- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine XE "občina" ,

- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet XE "občinski svet"  ne more sestati,

- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

33. člen

(nujni ukrepi)

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 34. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko župan XE "župan" , v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet XE "občinski svet"  pa se ne more pravočasno sestati, sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

34. člen

(podžupan občine)

(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina praviloma enega podžupana. V primeru dveh podžupanov si le ta na podlagi sporazuma delita delo in nagrado za delo. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.

(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

(3) Podžupan  nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima občina najmanj enega podžupana XE "podžupan" , ki ga izmed članov občinskega sveta imenuje župan XE "župan" , ki ga lahko tudi razreši.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana XE "župan" , za katere ga župan pooblasti.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da podžupan nadomešča župana XE "župan"  v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana XE "župan"  tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana XE "župan"  in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da v primeru predčasnega prenehanja mandata župana XE "župan"  opravlja funkcijo župana XE "župan"  do nastopa mandata novo izvoljenega župana XE "župan"  podžupan. Če ima občina več podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana XE "župan"  oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet XE "občinski svet" , kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se lahko podžupan v soglasju z županom odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

35. člen

(nadomeščanje župana in podžupana)

(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Obrazložitev:

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki ureja nadomeščanje župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" . Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana XE "župan"  član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana XE "župan" .

36. člen

(komisije in drugi strokovni organi občine)

(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

Obrazložitev:

Z besedilom prvega odstavka je določeno, da lahko tudi župan XE "župan"  imenuje komisije in druge strokovne organe občine XE "občina" , če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu. Tako je npr. z Zakonom o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/2010) v 35. členu določeno, da župan imenuje komisijo za vzpostavitev avtobusnega postajališča na vozišču občinske ceste.

Z besedilom drugega odstavka je določeno, da lahko župan XE "župan"  ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

37. člen

(predčasno prenehanje mandata župana)

(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.

(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana.

(3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.

(4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

(5) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

(7) Podžupanu  preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.

(8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

Obrazložitev:

Z besedilom prvega odstavka je določeno, da je predčasno prenehanje mandata XE "prenehanje mandata"  župana XE "župan"  določeno z zakonom. Predčasno prenehanje mandata župana XE "župan"  ureja Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ v 37.a in 90.b členu.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/. Slednja določata, da županu preneha mandat če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev (tretja alineja) oziroma na podlagi pravnomočne sodne odločbe upravnega oziroma vrhovnega sodišča, ki jo le-ta izda v primeru tožbe župana XE "župan"  zoper ugotovitev občinskega sveta o izpolnjevanju pogojev za prenehanje mandata XE "prenehanje mandata"  župana XE "župan"  (drugi odstavek 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/).

Besedilo tretjega, četrtega in petega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da županu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet XE "občinski svet"  in občinsko volilno komisijo XE "volilna komisija"  oziroma ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata XE "prenehanje mandata" . V skladu z določilom prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ županu preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico XE "volilna pravica" ,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" , (Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-39/95 - Uradni list RS, št. 68/98.),

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" ,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" .

Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 105. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/, ki določa, da se nadomestne volitve župana XE "župan"  opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe.

Besedilo sedmega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico XE "volilna pravica" ,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" , (Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-39/95 - Uradni list RS, št. 68/98.),

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" ,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana XE "župan"  in podžupana XE "podžupan" .

Besedilo osmega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da podžupana XE "podžupan"  lahko razreši župan XE "župan" .

3.4. NADZORNI ODBOR OBČINE

38. člen

(nadzorni odbor občine)

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja  občinskih organov, občinske  uprave,  javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov  ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je nadzorni odbor XE "odbor"  najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da nadzorni odbor XE "odbor"  v okviru svoje pristojnosti:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem XE "premoženje občine"  občine XE "občina" ,

- nadzoruje namenskost XE "namenskost"  in smotrnost XE "smotrnost"  porabe proračunskih sredstev,

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti XE "zakonitost"  in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem XE "premoženje občine"  in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

39. člen

(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti, najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe, izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Člani nadzornega odbora ne smejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.

(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da člane nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  imenuje občinski svet XE "občinski svet" . Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da člani nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ne morejo biti člani občinskega sveta, župan XE "župan" , podžupan, člani svetov ožjih delov občine XE "občina" , tajnik XE "tajnik občine"  občine XE "občina" , javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Besedilo tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se glede razrešitve člana nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/. Razrešitev opravi občinski svet XE "občinski svet"  na predlog nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" . Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.

40. člen

(konstituiranje nadzornega odbora)

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.

(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Majšperk, Majšperk 32a, Majšperk. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.

(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , oblikovanje nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ter javnost dela nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" .

41. člen

(program dela nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v vsakem koledarskem letu predloži županu.

(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:

- proračuna in zaključnega računa proračuna občine,

- finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).

(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.

(4) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu.

(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.

(5) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna, zaključni račun in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , oblikovanje nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ter javnost dela nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" .

42. člen

(pristojnosti nadzornega odbora)

(1) Na občini nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.

(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge  pridobljene dokumentacije.

(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.

(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da nadzorni odbor XE "odbor"  v okviru svoje pristojnosti:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem XE "premoženje občine"  občine XE "občina" ,

- nadzoruje namenskost XE "namenskost"  in smotrnost XE "smotrnost"  porabe proračunskih sredstev,

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 5. člena Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina"  (Uradni list RS, št. 23/2009), s katerim je določeno, da sta obvezni sestavini uvoda poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  tudi datum in številka sklepa o izvedbi nadzora.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima vsak član nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  pravico zahtevati in dobiti podatke od občine XE "občina" , ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor XE "odbor" .

43. člen

(izločitev člana nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

- je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom  nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,

- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

- če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , oblikovanje nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ter javnost dela nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" . Z besedilom so tako določeni pogoji za izločitev člana nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  v primeru, ko so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

44. člen

(poročilo nadzornega odbora)

(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.

(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.

(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.

(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.

(3) Podrobnejše delo nadzornega odbora je določeno v poslovniku o delu nadzornega odbora.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da nadzorni odbor XE "odbor"  izdela o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan XE "župan"  ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Minister, pristojen za lokalno samoupravo, je v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, na podlagi določila sedmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ izdal Pravilnik o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina"  (Uradni list RS, št. 23/2009). Z navedenim pravilnikom XE "pravilnik"  so določene obvezne sestavine poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina"  o ugotovitvah, ocenah in mnenjih pri opravljanju nadzora nad razpolaganjem s premoženjem XE "premoženje občine"  občine XE "občina" , namenskostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev ter nadzoru nad finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev.

45. člen

(odzivno poročilo)

(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotavlja kršitev predpisov. Če nadzorni organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.

(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 11. in 12. člena Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina" , ki določata, da nadzorni odbor XE "odbor"  pošlje osnutek poročila v pregled nadzorovanemu organu, ki v roku, določenem v aktu občine XE "občina"  (statutu), odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo pa vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih predloži odzivnemu poročilu.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 13. člena Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina" , ki določa, da nadzorni odbor XE "odbor"  na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Poročilo se izpolni na obrazcu, ki je priloga Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina" .

46. člen

(vsebina poročila nadzornega odbora)

(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.

(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.

(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.

(8)Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.

(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določil Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina" , ki določa obvezne sestavine poročila nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  občine XE "občina"  o ugotovitvah, ocenah in mnenjih pri opravljanju nadzora nad razpolaganjem s premoženjem XE "premoženje občine"  občine XE "občina" , namenskostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev ter nadzoru nad finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev.

47. člen

(postopanje nadzornega odbora)

(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

(2)V primeru, da  nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora nadzorni odbor XE "odbor" , če v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine XE "občina" , ki so opredeljene v poslovniku, o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče XE "računsko sodišče"  Republike Slovenije.

Z drugim odstavkom je določena obveznost nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , ki mora ob ugotovitvi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Navedeno besedilo je oblikovano na podlagi določila 145. člena Zakona o kazenskem postopku /ZKP/ (Uradni list RS, št. 32/2007-UPB4, 102/2007-ZSKZDČEU, 21/2008 Odl. US: U-I-96/06-13, 23/2008-ZBPP-B, 65/2008 Odl. US: U-I-328/04-22, 68/2008, 89/2008 Odl. US: U-I-25/07-43, 77/2009, 88/2009 Odl.US: Up-3871/07-26, U-I-80/09-26, 109/2009 Odl.US: U-I-46/08-20, 29/2010 Odl.US: U-I-50/09-18), ki določa, da so vsi državni organi XE "državn organ"  in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Obenem z ovadbo morajo organi in navedene organizacije navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila.

48. člen

(obravnava poročila nadzornega odbora)

(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.

(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da so občinski svet XE "občinski svet" , župan XE "župan"  ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

Z določilom drugega odstavka je določena obveznost župana XE "župan" , ki je dolžan nadzorni odbor XE "odbor"  tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi, ter akti občine XE "občina" , ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun XE "proračun"  občine XE "občina" , odlok, statut XE "statut občine" , akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za poslovanje občine XE "občina"  pomembnimi odločitvami.

Z določilom tretjega odstavka je določena obveznost župana XE "župan" , ki je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost XE "pravilnost"  in smotrnost XE "smotrnost"  poslovanja občine XE "občina"  ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

49. člen

(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora)

Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

Obrazložitev:

Z besedilom je določena obveznost nadzornega odbora XE "nadzorni odbor" , ki je dolžan županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

50. člen

(javnost dela nadzornega odbora)

(1) Delo nadzornega odbora je javno.

(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.

(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je delo nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  javno. Nadzorni odbor XE "nadzorni odbor"  je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime XE "ime občine"  in integriteto posameznikov.

51. člen

(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.

(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  zagotavljata župan XE "župan"  in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  imenuje občinski svet XE "občinski svet" .

52. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila devetega odstavka 2. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da lahko neposredni uporabniki (občinskega) proračuna (v skladu z določilom 3. člena Zakona o javnih financah /ZJF/ so neposredni uporabniki občinski organi) prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, če s tem zakonom ni drugače določeno.

53. člen

(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)

(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in povračil stroškov.

(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da člani nadzornega odbora XE "nadzorni odbor"  opravljajo svoje naloge nepoklicno. Ob tem moramo opomniti, da občinski svet XE "občinski svet"  v skladu z določilom sedmega odstavka 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov.

54. člen

(poslovnik o delu nadzornega odbora)

Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da nadzorni odbor XE "odbor"  sprejme v skladu s statutom občine XE "občina"  svoj poslovnik.

3.5. OBČINSKA UPRAVA

55. člen

(občinska uprava)

(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinsko upravo XE "občinska uprava"  ustanovi občinski svet XE "občinski svet"  na predlog župana XE "župan"  s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 50. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan XE "župan" .

56. člen

(ustanovitev skupne občinske uprave)

(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.

(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga  na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se občine XE "občina"  lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave XE "skupna občinska uprava" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da organ skupne občinske uprave XE "skupna občinska uprava"  ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski sveti na podlagi splošnega akta, s katerim se določi jo njene naloge in notranja organizacija XE "organizacija" .

57. člen

(odločanje o upravnih zadevah)

(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

(3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 68. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da organi občine XE "občina"  in nosilci javnih pooblastil odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku XE "upravni postopek" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti XE "državna pristojnost" .

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan XE "župan" , če ni z zakonom drugače določeno.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku XE "upravni postopek"  /ZUP/, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave XE "skupna občinska uprava"  odloča župan XE "župan"  občine XE "občina" , v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon drugače ne določa.

58. člen

(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah)

(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 28. člena Zakona o splošnem upravnem postopku XE "upravni postopek"  /ZUP/, ki določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku XE "upravni postopek"  njegov predstojnik, če ni s predpisom o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Na tem mestu moramo opomniti na določilo drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan XE "župan" , če ni z zakonom drugače določeno.

V skladu z določilom drugega in tretjega odstavka 28. člena Zakona o splošnem upravnem postopku XE "upravni postopek"  /ZUP/ lahko predstojnik pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah XE "upravna zadeva"  iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje pa obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Na tem mestu moramo opomniti, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka (prvi odstavek 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku XE "upravni postopek"  /ZUP/).

59. člen

(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku)

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.

Obrazložitev:

Z besedilom je določena obveznost tajnika občine XE "občina"  (direktorja občinske uprave), ki mora skrbeti in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku XE "upravni postopek"  in drugih predpisov o upravnem postopku XE "upravni postopek"  in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.

60. člen

(odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine)

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku XE "upravni postopek"  /ZUP/, ki določa, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka.

61. člen

(odločanje o pristojnostih zoper posamične akte)

(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.  Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS, ki določa, da o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na drugi stopnji odloča župan XE "župan" , če ni z zakonom določeno drugače.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 68. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.

62. člen

(izločitev uradne osebe)

(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči, če je zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik XE "tajnik občine"  občine XE "občina"  (direktor občinske uprave), ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o izločitvi tajnika občine XE "občina"  (direktorja občinske uprave) odloča občinski svet XE "občinski svet" , ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

4. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO

63. člen

(občinsko pravobranilstvo)

(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo XE "občinsko pravobranilstvo" , ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine XE "občina" .

(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo XE "občinsko pravobranilstvo"  zastopa tudi druge pravne osebe XE "pravna oseba" , ki jih je ustanovila občina.

(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet XE "občinski svet"  določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo XE "občinsko pravobranilstvo"  se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. 

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občina ustanovi organ občinskega pravobranilstva, ki zastopa občino, njene organe in ožje dele, ki so pravne osebe XE "pravna oseba"  pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po pooblastilu občine XE "občina"  pa lahko občinsko pravobranilstvo XE "občinsko pravobranilstvo"  zastopa tudi druge pravne osebe XE "pravna oseba" , ki so jih ustanovile občine XE "občina" . Dve ali več občin lahko ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. Na tem mestu moramo še opomniti, da se za občinsko pravobranilstvo smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

5. DRUGI ORGANI OBČINE

64. člen

(drugi organi občine)

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi  župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

Obrazložitev:

Z besedilom je določeno, da organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine XE "občina"  na posameznih področjih javne uprave, določi župan XE "župan"  oziroma občinski svet XE "občinski svet"  na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

65. člen

(poveljnik in štab civilne zaščite)

(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

(2) Poveljnik civilne zaščite je za svoje delo odgovoren županu.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 98. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/, ki določa, da župan XE "župan"  za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah imenuje poveljnika civilne zaščite XE "civilna zaščita"  občine XE "občina"  ter sektorske in krajevne XE "krajevna skupnost"  poveljnike in štabe civilne zaščite XE "civilna zaščita" .

6. OŽJI DELI OBČINE

66. člen

(krajevne skupnosti)

(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti (krajevna skupnost Majšperk, krajevna skupnost Ptujska Gora, krajevna skupnost Stoperce).

(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem in pravnem smislu. 

(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za  območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se na območju občine XE "občina"  lahko ustanovijo ožji deli XE "ožji deli občine"  občine XE "občina"  (krajevne XE "krajevna skupnost" , vaške XE "vaška skupnost"  ali četrtne XE "četrtna skupnost"  skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine XE "občina"  se določi s statutom občine XE "občina" .

Pri notranji členitvi mora občinski svet XE "občinski svet"  upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko da pobudo za ustanovitev ožjih delov občine XE "občina"  ali za spremembo njihovih območij zbor občanov XE "zbor občanov"  ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine XE "občina" . Občinski svet pa mora pobudo obvezno obravnavati.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora občinski svet XE "občinski svet"  pred ustanovitvijo ožjih delov občine XE "občina"  ali pred spremembo njihovih območij na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli XE "ožji deli občine"  občine XE "občina" . Ugotavljanje interesa pa se nanaša na ime XE "ime občine"  in območje ožjega dela občine XE "občina" .

67. člen

(pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti)

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

- dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja  gospodarskih javnih služb,

- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

- dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,

- dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),

- oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,

- seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

- sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,

- spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se na območju občine XE "občina"  lahko ustanovijo ožji deli XE "ožji deli občine"  občine XE "občina"  (krajevne XE "krajevna skupnost" , vaške XE "vaška skupnost"  ali četrtne XE "četrtna skupnost"  skupnosti) v povezavi z določilom 2. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve. Z besedilom je tako določeno, da ožji deli XE "ožji deli občine"  občine XE "občina"  sodelujejo pri opravljanju javnih zadev, ki sodijo v okvir pristojnosti občine XE "občina" .

68. člen

(status krajevnih skupnosti)

(1) Krajevna skupnost ni pravna oseba javnega prava.

(2) Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 19.c člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  določi, da je ožji del občine XE "občina"  pravna oseba javnega prava ali ne XE "oseba javnega prava" .

69. člen

(svet krajevne skupnosti)

(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju  krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

(2) Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

(4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

(5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

(6) Funkcija  člana sveta je častna.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 19. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je organ ožjega dela občine XE "občina"  svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine XE "občina" . Način izvolitve članov sveta ožjega dela občine XE "občina"  določa zakon.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 19. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da član sveta ožjega dela občine XE "občina"  ne more biti župan XE "župan" , podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine XE "občina" .

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 19.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da število članov sveta ožjega dela občine XE "občina"  določi občinski svet XE "občinski svet" .

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/, ki določa, da volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti razpiše župan XE "župan" .

Z besedilom petega odstavka je določeno, da se mandat članov krajevne XE "krajevna skupnost"  skupnosti začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

Z besedilom šestega odstavka je določeno, da je funkcija člana sveta krajevne XE "krajevna skupnost"  skupnosti častna.

70. člen

(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.

Obrazložitev:

Z besedilom je določen način sklica prve seje sveta (krajevne XE "krajevna skupnost" , vaške XE "vaška skupnost" , četrtne XE "četrtna skupnost" ) skupnosti. Na tem mestu moramo opomniti, da je svet (krajevne XE "krajevna skupnost" , vaške XE "vaška skupnost" , četrtne XE "četrtna skupnost" ) skupnosti konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.

71. člen

(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)

(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.

(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 19.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima svet ožjega dela občine XE "občina"  predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine XE "občina" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 19.c člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  določi, da zastopa ožji del občine XE "občina"  predsednik njegovega sveta.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da svet (krajevne XE "krajevna skupnost" , vaške XE "vaška skupnost" , četrtne XE "četrtna skupnost" ) skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika, ki nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik sveta ožjega dela občine XE "občina" .

72. člen

(seje sveta krajevne skupnosti)

(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov,  z večino glasov navzočih članov.

(2) Župan in člani občinskega sveta imajo pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa, v kolikor niso tudi člani sveta krajevne skupnosti, nimajo pravice glasovati.

(3) Predsednik sveta  skliče svet krajevne skupnosti najmanj dvakrat na leto oziroma večkrat v primeru če je to potrebno. Predsednik mora sklicati  svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

Obrazložitev:

Z besedilom prvega odstavka je določeno, da svet ožjega dela občine XE "občina"  dela ter sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 19.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ima župan XE "župan"  pravico biti navzoč in razpravljati na sejah ožjega dela občine XE "občina"  brez pravice glasovanja.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano ob uporabi pravne analogije tretjega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da župan XE "župan"  sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

73. člen

(naloge sveta krajevne skupnosti)

(1) Svet krajevne skupnosti  izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:

- obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

- daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.   

(2)  Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

(3) Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 19.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da ožji del občine XE "občina" , ki ima svet, opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce in ki so mu prenesene v izvajanje s statutom občine XE "občina" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 19.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko svet ožjega dela občine XE "občina"  občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine XE "občina" . Če tako določa statut XE "statut občine"  občine XE "občina" , mora občinski svet XE "občinski svet"  pred sprejemom odločitve, ki se nanaša na ožji del občine XE "občina" , pridobiti mnenje sveta ožjega dela občine XE "občina" .

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da odločitve (krajevne XE "krajevna skupnost" , vaške XE "vaška skupnost" , četrtne XE "četrtna skupnost" ) skupnosti izvršujeta župan XE "župan"  in občinska uprava.

74. člen

(sredstva za delovanje krajevne skupnosti)

(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.

(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevne skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.

(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje krajevne skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.

(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevne skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 19.č člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se sredstva za izvajanje nalog ožjih delov občine XE "občina"  zagotovijo v občinskem proračunu.

Z besedilom drugega odstavka je določeno, da lahko občina za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev (krajevnih, vaških, četrtnih) skupnosti pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da prostore opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti (krajevnih, vaških, četrtnih) skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina.

Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe (krajevnih, vaških, četrtnih) skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.

75. člen

(razpustitev sveta krajevne skupnosti)

(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

- če se po najmanj trikratnem sklicu  svet ne sestane,

- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.

(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da ni kandidatov za člane sveta oziroma, da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

Obrazložitev:

Z besedilom prvega odstavka je določen postopek za razpustitev sveta ožjega dela občine XE "občina"  in razpis predčasnih volitev. Za razpis predčasnih volitev se v skladu z določilom 109. člena Zakona o lokalnih volitev /ZLV/ smiselno uporabljajo določila Zakona o lokalnih volitvah XE "lokalne volitve"  /ZLV/, ki veljajo za volitve v občinski svet XE "občinski svet" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet"  s spremembo statuta ukine ožji del občine XE "občina"  ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine XE "občina"  oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine XE "občina" .

7. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

76. člen

(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:

- zbor občanov,

- referendum,

- ljudska iniciativa.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 44. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da so neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini zbor občanov XE "zbor občanov" , referendum XE "referendum"  in ljudska iniciativa XE "ljudska iniciativa" .

7.1. ZBOR OBČANOV

77. člen

(zbor občanov)

(1) Občani na zboru občanov:

- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi  občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine  oziroma za spremembo njihovih območij,

- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prve alineje četrtega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se s statutom predpišejo zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru občanov, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo.

Z besedilom drugega odstavka je določena dolžnost občinskih organov obravnavati odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov.

78. člen

(sklic zbora občanov)

(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali  sveta krajevne skupnosti.

(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine in za vso občino na zahtevo najmanj 5 10 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se zbor občanov XE "zbor občanov"  lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora župan XE "župan"  sklicati zbor občanov XE "zbor občanov" , če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine XE "občina"  ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta ožjega dela občine XE "občina" .

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila druge alineje četrtega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se s statutom občine XE "občina"  predpiše način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci.

79. člen

(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)

(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila tretje alineje četrtega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se s statutom predpiše način sklica zbora občanov.

80. člen

(vodenje zbora občanov)

(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

(3) Javni uslužbenec Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

Obrazložitev:

Z besedilom prvega odstavka je določen način vodenja zbora občanov.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrte alineje četrtega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se s statutom predpiše število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila šeste alineje četrtega odstavka 45. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se s statutom uredijo druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev.

7.2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE

81. člen

(referendum o splošnem aktu občine)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana  ali člana občinskega sveta.

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 46. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa da lahko občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine XE "občina" , razen o proračunu in zaključnem računu občine XE "občina"  ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum XE "referendum" , na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine XE "občina"  ali njegove posamezne določbe.

Besedilo drugega in tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 46. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet"  razpiše referendum XE "referendum"  na predlog župana XE "župan"  ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut XE "statut občine"  občine XE "občina" .

82. člen

(razpis referenduma)

(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev, za vložitev zahteve za razpis referenduma.

(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 46. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je za razpis referenduma treba vložiti oziroma občinski svet XE "občinski svet"  pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan XE "župan"  zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

83. člen

(naknadni referendum)

(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel dopolnitve ali spremembe, do konca njegovega mandata.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 46. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se referendum XE "referendum"  opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine XE "občina"  ali njegove posamezne določbe.

Besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 46. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora župan XE "župan"  objaviti splošen akt ali njegove posamezne določbe skupaj z objavo izida referenduma, če je na referendumu potrjen. Če pa je sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet XE "občinski svet"  do konca njegovega mandata.

84. člen

(vložitev zahteve za referendum)

(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj dvestotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci  na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča in podpis.

(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni  oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Obrazložitev:

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 47. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine XE "občina" . Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut občine XE "občina"  lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime XE "ime občine"  in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.

Besedilo tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 47. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet XE "občinski svet"  in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi /ZLS/ ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine XE "občina" , o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan XE "župan"  o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 47. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko pobudnik v osmih dneh po prejemu obvestila od župana XE "župan"  zahteva, naj odločitev župana XE "župan"  preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.

85. člen

(podpora zahtevi za razpis referenduma)

(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Obrazložitev:

Besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 47. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan XE "župan"  z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 47. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se šteje, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

86. člen

(razpis referenduma)

(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.

(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa  in dan glasovanja.

(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 47.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  razpiše referendum XE "referendum"  v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma, določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.

87. člen

(pravica glasovati na referendumu)

(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.

(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 47.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da imajo pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.

Besedilo drugega odstavka je oblikovana na podlagi določila drugega odstavka 47.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

88. člen

(postopek za izvedbo referenduma)

(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 47.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija XE "komisija" . Podrobneje določi postopek za izvedbo referenduma statut XE "statut občine"  občine XE "občina"  v skladu z zakonom.

Z besedilom drugega odstavka je določeno, da glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki ureja referendum XE "referendum"  in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 47.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija XE "komisija"  občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine XE "občina"  določen za objavo splošnih aktov občine XE "občina" .

7.3. SVETOVALNI REFERENDUM

89. člen

(svetovalni referendum)

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 46.b člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet XE "občinski svet" , da ugotovi voljo občanov, pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum XE "referendum" . Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

7.4. DRUGI REFERENDUMI

90. člen

(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če  tako določa zakon.

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 46.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občani odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Na tem mestu moramo opomniti na določilo 2. člena Zakona o samoprispevku /ZSam-1/ (Uradni list RS, št. 87/2001). Referendum se opravi v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi /ZRLI/, če z zakonom, ki določa in ureja referendum XE "referendum" , ni drugače določeno.

7.5. LJUDSKA INICIATIVA

91. člen

(ljudska iniciativa)

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 48. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 48. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se glede pobude volivcem za vložitev zahteve za izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih odločitev občinskih organov primerno uporabljajo določbe 47. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/.

Besedilo tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 48. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da je organ, na katerega je naslovljena zahteva za izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov, dolžan v roku, ki ga določi statut XE "statut občine"  občine XE "občina" , najkasneje v treh mesecih odločiti o zahtevi.

92. člen

(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

Obrazložitev:

Z besedilom je določeno, da se sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

8. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

93. člen

(občinske javne službe)

(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

- neposredno v okviru občinske uprave,

- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

- z dajanjem koncesij.

- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe XE "lokalne javne službe" ).

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb:

- neposredno v okviru občinske uprave,

- z ustanavljanjem javnih zavodov XE "javni zavod"  in javnih podjetij,

- z dajanjem koncesij XE "koncesija" ,

- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava (na tem mestu pa moramo opomniti, da je z uveljavitvijo Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) prenehalo veljati določilo pete alineje 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki je določala, da lokalna skupnost (občina) zagotavlja gospodarske javne službe z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava (153. člen ZJZP)).

94. člen

(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti)

(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

 osnovnošolsko izobraževanje,

- predšolska vzgoja in varstvo otrok,

- osnovno zdravstvo in lekarna,

- osebna pomoč družini in

- knjižničarstvo.

(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila pete alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe XE "lokalne javne službe" . Javne službe s področja družbenih dejavnosti pa določa področna zakonodaja. Med lokalne negospodarske javne službe (oz. javne službe na področju družbenih dejavnosti) štejemo javne službe s področja:

- vzgoje in izobraževanja:

- izobraževanje odraslih (15. člen Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB1);

- osnovnošolsko izobraževanje (osnovna šola) (41. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ (Uradni list RS, št. 16/2007-UPB1, 36/2008, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.);

- predšolska vzgoja (vrtci) (41. člen ZOFVI);

- glasbeno izobraževanje (glasbena šola) (41. člen ZOFVI);

- srednješolsko izobraževanje (gimnazija) (41. člen ZOFVI);

- domovi za učence (41. člen ZOFVI);

- knjižničarstva (splošna knjižnična dejavnost) (2. člen Zakona o knjižničarstvu /ZKnj-1/ (Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002-ZUJIK);

- arhivske dejavnosti (ustanovitev arhiva) (7. člen Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva /ZVDAGA/ (Uradni list RS, št. 30/2006);

- ohranjanja narave (varovanje zavarovanih območij) (59. člen Zakona o ohranjanju narave /ZON/ (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1);

- zdravstvene dejavnosti:

- osnovna zdravstvena dejavnost na primarni ravni (2. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 23/2005, 15/2008-ZPac, 23/2008, 58/2008-ZZdr-E, 77/2008-ZDZdr);

- lekarniške dejavnosti (preskrba prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili) (1. člen Zakona o lekarniški dejavnosti /ZLD/ (Uradni list RS, št. 36/2004);

- dejavnost socialnega varstva (pomoč družini na domu) (43. člen Zakona o socialnem varstvu /ZSV/ (Uradni list RS, št. 87/2006, 127/2006, 8/2007, 51/2008, 5/2009, 7/2010 (25/2010 popr.));

- kulture (zagotavlja javne kulturne dobrine) (25. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa XE "javni interes"  za kulturo /ZUJIK/ (Uradni list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008, 4/2010) idr).

95. člen

(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava)

Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko dvoje ali več občin zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.

96. člen

(gospodarske javne službe)

(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:

- oskrbo s pitno vodo,

- odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

- zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,

- odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

- urejanje in čiščenje javnih površin,

- vzdrževanje občinskih javnih cest,

- pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču..

(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe XE "lokalne javne službe" ). Glede na navedeno med obvezne lokalne gospodarske javne službe (določene z zakonom), ki jih v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb (1., 3. člen ZGJS)), štejemo javne službe s področja:

1. varstva okolja: Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009), ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem in katerega namen je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanja biotske raznovrstnosti, v prvem odstavku 149. členu določa, da 'so obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja:

1. oskrba s pitno vodo,

2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

3. zbiranje komunalnih odpadkov,

4. prevoz komunalnih odpadkov,

5. obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

6. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in

7. urejanje in čiščenje javnih površin.'

V skladu z določilom četrtega odstavka navedenega 149. člena zagotovi občina izvajanje navedenih javnih služb skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.

2. občinskih javnih cest: Zakon o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/2010) v 16. členu določa, da je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest določi občina (občinski svet XE "občinski svet" ).

3. zaščite živali: Zakon o zaščiti živali /ZZZiv/ (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB2), ki ureja odgovornost ljudi za zaščito živali (1. člen ZZZiv) v 27. členu določa, da 'se zapuščenim živalim zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Zagotovitev zavetišča pa je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču.  Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja zavetišča pa  ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo v upravnem postopku XE "upravni postopek" .'

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 4. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN), ki določa, da lahko na podlagi pooblastila iz zakona lokalna skupnost (občina) predpiše, da se zagotavljajo proizvodi in storitve na način v oblikah, ki jih Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa za gospodarske javne službe, kadar:

- so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti,

- so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih, ali ekoloških funkcij lokalne skupnosti,

- lokalna skupnost prevzame subsidiarno sanacijsko odgovornost.

97. člen

(ustanovitev pravne osebe javnega prava)

(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da lokalna skupnost (občina) zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah:

- v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo,

- v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj,

- v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno,

- z dajanjem koncesij XE "koncesija" .

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko dvoje ali več občin zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.

98. člen

(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)

(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

(3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

Obrazložitev:

Besedilo prvega in drugega prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da za izvrševanje ustanoviteljskih pravic XE "ustanoviteljske pravice"  občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da mora občina zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

9. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

99. člen

(premoženje občine)

(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Za odločanje o odtujitvi razpolaganju in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje načrt razpolaganja občinskega finančnega in stvarnega premoženja. Sprejeti letni program prodaje načrt pridobivanja izvršuje župan.

(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

 (5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 51. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da premoženje občine XE "občina"  sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine XE "občina" , denarna sredstva in pravice.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 51. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora občina s premoženjem XE "premoženje občine"  gospodariti kot dober gospodar.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 80.č člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v postopku sprejemanja predloga občinskega proračuna sprejme občinski svet XE "občinski svet"  na predlog župana XE "župan" . Občinski svet lahko na predlog župana XE "župan"  med izvrševanjem proračuna letni program prodaje spremeni ali dopolni.

Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da se odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine XE "občina"  izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

Z besedilom petega odstavka je določeno, da je za neodplačno pridobitev premoženja treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine XE "občina" .

100. člen

(prihodki občine)

(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 52. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina financira lokalne zadeve XE "lokalne zadeve"  javnega pomena iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 52. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da država XE "država"  zagotavlja občinam, ki ne morejo financirati lokalnih zadev javnega pomena v primerni višini iz lastnih virov, dodatna sredstva. Višino in način zagotavljanja dodatnih sredstev določa zakon.

101. člen

(proračun občine)

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

(2) Občinski svet sprejme proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem  leta, za katerega se sprejema.

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 57. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine XE "občina"  zajeti v proračunu občine XE "občina" , ki ga ta sprejme v skladu z zakonom.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 29. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da mora občinski svet XE "občinski svet"  sprejeti proračun XE "proračun"  v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 13. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da župan XE "župan"  predloži občinskemu svetu predlog občinskega proračuna z obrazložitvami.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila 30. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

102. člen

(sestava proračuna občine)

(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov ter obrazložitve.

(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.

(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 10. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da proračun XE "proračun"  sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 10. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 10. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da posebni del proračuna sestavljajo načrti neposrednih uporabnikov proračuna.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 10. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine XE "občina" , ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

103. člen

(izvrševanje proračuna občine)

(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.

(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 4. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da je župan XE "župan"  za izvrševanje občinskega proračuna odgovoren občinskemu svetu.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 5. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da se v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun XE "proračun" , določijo posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 100. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da je predstojnik neposrednega in posrednega uporabnika odgovoren za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila 65. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da je predstojnik neposrednega uporabnika pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev organa, ki ga vodi, in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev. Predstojnik neposrednega uporabnika odgovarja za zakonitost XE "zakonitost" , namenskost XE "namenskost" , učinkovitost XE "učinkovitost"  in gospodarnost XE "gospodarnost"  razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja na druge osebe. Oseba, ki je pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.

104. člen

(sprejem proračuna občine)

(1) Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna.

(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračun občine.

(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.

Obrazložitev:

Besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 5. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, se v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun XE "proračun" , določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine XE "občina"  in drugi elementi, ki jih določa ta zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 40. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da mora župan XE "župan"  najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna, če se proračun XE "proračun"  med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja ne more uravnovesiti, predlagati rebalans proračuna.

105. člen

(začasno financiranje)

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna  in za programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

(2) Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Uradnem listu RS.

(3) Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje občine lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za potrebe funkcioniranja občine.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 32. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu, če proračun XE "proračun"  ni sprejet pred začetkom leta. Odločitev o začasnem financiranju občine XE "občina"  sprejeme župan XE "župan"  in o tem obvesti občinski svet XE "občinski svet"  ter nadzorni odbor XE "odbor" . Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine XE "občina"  (drugi odstavek 33. člena Zakona o javnih financah /ZJF/).

106. člen

(uporaba sredstev proračuna)

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za financiranje funkcij občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov.

107. člen

(prerazporejanje proračunskih sredstev)

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju- že v 104. Členu.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 38. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa Zakon o javnih financah /ZJF/ in odlok, s katerim se sprejme občinski proračun XE "proračun" , upoštevaje strukturo predloga proračuna.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 47. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da se obseg sredstev za delovanje neposrednega uporabnika sorazmerno poveča, če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan XE "župan" . Če pa se neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug neposredni uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.

108. člen

(zaključni račun proračuna)

(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.

(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.

(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun XE "zaključni račun"  svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.

(2) Župan XE "župan"  pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.

(3) Župan XE "župan"  predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.

(4) Župan XE "župan"  o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 98. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun XE "zaključni račun"  svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta. Župan XE "župan"  pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. Župan XE "župan"  predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. Župan XE "župan"  o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.

109. člen

(zadolževanje občine)

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 55. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da se občina lahko zadolži pod pogoji, določenimi z zakonom. Na tem mestu moramo opomniti na določilo prvega odstavka 85. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da se občina lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični.

110. člen

(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet s sklepom. Soglasje izda župan.

(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.

Obrazložitev:

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 88. člena Zakona o javnih financah /ZJF/, ki določa, da se posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi XE "javni gospodarski zavod"  in javna podjetja XE "javno podjetje"  lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin, to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet XE "občinski svet" .

111. člen

(finančno poslovanje občine)

(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna računovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.

(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

Obrazložitev:

Z besedilom je določeno, da finančno poslovanje občine XE "občina"  izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.

112. člen

(javno naročanje)

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi Zakona o javnem naročanju /ZJN-2/ (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 18/2011), ki določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj (1. člen ZJN-2).

10. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

10.1. Splošni akti občine

113. člen

(splošni akti občine)

(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina sprejme svoj statut XE "statut občine" , s katerim določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine XE "občina" , oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. V skladu z določilom 65. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.

Z besedilom drugega odstavka je določeno, da občinski svet XE "občinski svet"  sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine XE "občina"  (29. člen Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/), občinski proračun XE "proračun"  in zaključni račun XE "zaključni račun" , ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Z besedilom tretjega odstavka je določeno, da občinski svet XE "občinski svet"  sprejme sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt, kadar ne odloči z drugim aktom.

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" .

114. člen

(statut občine)

(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina sprejme svoj statut XE "statut občine" , ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine XE "občina" , oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Statut sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh članov.

115. člen

(poslovnik občinskega sveta)

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinski svet XE "občinski svet"  ureja svoje delo s poslovnikom XE "poslovnik" , ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov.

116. člen

(odlok občine)

(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 65. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 65. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni.

117. člen

(pravilnik)

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 65. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.

118. člen

(objavljanje splošnih aktov občine)

(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski  svet.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut XE "statut občine"  in drugi predpisi občine XE "občina"  objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut in drugi predpisi občine XE "občina"  se objavijo v uradnem glasilu.

10.2. Posamični akti občine

119. člen

(posamični akti občine)

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 (2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti XE "državna pristojnost" .

120. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske  uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan XE "župan" , če ni z zakonom drugače določeno.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave XE "skupna občinska uprava"  odloča župan XE "župan"  občine XE "občina" , v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 69. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o zakonitosti XE "zakonitost"  dokončnih posamičnih aktov organov občine XE "občina"  odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

11. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE

121. člen

(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. , oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 91. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občina vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti XE "zakonitost"  predpisov pri Ustavnem sodišču, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.

122. člen

(spor o pristojnosti)

Občinski svet ali župan XE "župan"  lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine XE "občina" . Enako lahko postopa, če pokrajina XE "pokrajina"  ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Obrazložitev:

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 21. člena Zakona o ustavnem sodišču /ZUstS/ (Uradni list RS, št. 64/2007-UPB1), ki določa, da ustavno sodišče odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi.

123. člen

(upravni spor)

(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.

Obrazložitev:

Z besedilom je določeno, da lahko župan kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi XE "državn organ"  izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine XE "občina" . Župan XE "župan"  mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina  obveščena o vsakem upravnem postopku XE "upravni postopek" , v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine XE "občina" . Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.

124. člen

(upravni in sodni postopki)

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Obrazložitev:

Z besedilom je določeno, da lahko župan XE "župan"  vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine XE "občina" , določene z ustavo in zakoni.

125. člen

(mnenje delovnega telesa)

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski  svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

Obrazložitev:

Z besedilom je določena obveznost delovnih teles, ki so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine XE "občina" . Na tej podlagi oblikuje občinski svet XE "občinski svet"  svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

12. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA

126. člen

(nadzor nad zakonitostjo dela)

(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. 

Obrazložitev:

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 88.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 88.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora ministrstvo zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela XE "zaknitost dela"  organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 88. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da v zadevah, ki jih na občine XE "občina"  prenese država XE "država" , opravljajo državni organi XE "državn organ"  nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Z besedilom četrtega odstavka je določeno, da lahko pristojno ministrstvo pri izvajanju nadzora v zadevah, ki jih na organe občine XE "občina"  prenese država XE "država" , predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti XE "državna pristojnost"  in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti XE "državna pristojnost" .

13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

127. člen

(uporaba predpisov)

(1) Odbori in komisije se morajo ustanovitvi v skladu z določili Statuta občine Majšperk v roku 60 dni po njegovi veljavnosti.

(2) Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Ptuj, če niso v nasprotju z zakonom.

Obrazložitev:

Z besedilom je določena uskladitev delovnih teles in uporaba predpisov, prejšnje Občine Ptuj.  

128. člen

(prenehanje veljavnosti in objava)

(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03).

(2) Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin Uradnem listu Republike Slovenije.

Obrazložitev:

Z besedilom je določeno prenehanje veljavnosti do sedaj veljavnega statuta občine XE "občina" .

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da mora biti statut XE "statut občine"  in drugi predpisi občine XE "občina"  objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statut in drugi predpisi se objavijo v uradnem glasilu.

Številka:  043-1/2011-1

Datum:

dr. Darinka Fakin

Županja Občine Majšperk