Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, št. 70/08 - ZVO-1B in št. 108/09 ) in 16. člena Statuta občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/07) je Občinski svet Občine Radenci na 6. izredni seji dne, 06. 10. 2010 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA POSLOVNO TRGOVSKI CENTER V OBČINI RADENCI

I.       SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za poslovno trgovski center v Občini Radenci«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 7062.

2. člen

(vsebina odloka)

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno trgovski center v Občini Radenci, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

II.     UREDITVENO OBMOČJE OPPN

3. člen

(ureditveno območje OPPN)

Ureditveno območje OPPN se nahaja na zahodni vstopni točki v naselje Radenci, med glavno cesto Gornja Radgona - Radenci in železniško progo Ljutomer – Gornja Radgona.

Velikost ureditvenega območja OPPN je ca. 1,2 ha in obsega naslednje parcele:

432/1, 432/4, 435/1, 435/4, 438/1, 438/4, 441/1, 441/4, vse k.o.Šratovci.

4. člen

(funkcija ureditvenega območja OPPN)

Namenska raba prostora: Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju za poselitev – ureditveno območje naselja.

Podrobnejša namenska raba: površine za trgovske in poslovne dejavnosti in gostinske dejavnosti brez možnosti namestitve.

III.    UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

Predmet predmetnega podrobnega načrta je umestitev poslovno trgovske stavbe med glavno cesto Gornja Radgona - Radenci in železniško progo Ljutomer – Gornja Radgona. Nova ureditev ob severozahodnem vhodu v naselje bo prometno navezana na glavno cesto preko priključnega kraka na krožno križišče.

Predvidena je ureditev odprtega prostora in prometnih površin, ureditev energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture, ki je opredeljena v IV. poglavju.

6. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavbe)

POSLOVNO -TRGOVSKA STAVBA

-      Dopustne dejavnosti: trgovske s spremljajočimi poslovnimi in gostinskimi dejavnostmi brez prenočitve

-      Horizontalni gabarit (brez nadstrešnice): ca. 38m x ca. 101m

-      Etažnost: P + možnost medetaže

-      Maksimalna višina: 8m, maksimalna višina nadstrešnice se prilagodi tehnologiji.

-      Nulta kota objektov se v skladu s členi predmetnega odloka določi v projektni dokumentaciji glede na nivelete cest ob katerih so objekti locirani.

-      Vhodi: s severovzhodne strani, servisni dostopi in dostava s jugozahodne strani

-      Fasade morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.

-      Naklon strehe stavbe daje vtis ravne strehe. Nadstrešnica sledi naklonu strehe stavbe.

            Pri gradnji objektov se na celotnem območju podrobnega prostorskega načrta spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

            Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

-      izboljšuje toplotna izolacija objektov,

-      spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

-      zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso,

Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

-      decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

-      soproizvodnja,

-      daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

-      toplotne črpalke.

-      Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

7. člen

(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov)

            V ureditvenem območju je, v skladu z veljavnimi predpisi, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

-      ograje,

-      pomožni infrastrukturni objekti,

-      spominska obeležja,

-      urbana oprema.

            Objekti ne smejo biti postavljeni v območju križišč, če bi onemogočali preglednost v križiščih. Prav tako ne smejo biti postavljeni v progovnem pasu železniške proge (6m od osi železniške proge).

            Ograjo višine 2m je treba postaviti 6m od osi železniške proge (varovalni pas) in najmanj 15m v notranjost parcele, kot je to razvidno iz grafične priloge – zazidalne situacije.

            V primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi oziroma škarpe, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.

            Ekološki otok (zbiralnico ločenih frakcij) je treba pokriti z nadstrešnico in ograditi. Pogoji oblikovanja se določijo v projektni dokumentaciji.

            Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.

            Postavitev spominskih obeležij in urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

8. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

            Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in prostore. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine.

            Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

IV.     ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

9. člen

(splošno)

Območje OPPN bo prometno navezano na glavno cesto I. reda G1-3/0366 Gornja Radgona – Radenci preko priključnega kraka na enopasovno krožno križišče.

10. člen

(ureditev glavne ceste G1-3/0366)

Na glavni cesti je za potrebe predvidenega poslovno trgovskega centra predvidena izgradnja enopasovnega trikrakega krožnega križišča s skupno površino za pešce in kolesarje.(IDZ G1-3 Gornja Radgona – Radenci, odsek 366 priključevanja novega trgovskega centra v Radencih na cesto G1-3, enopasovno krožno križišče, LINEAL d.o.o., 806-C, julij 2008.)

11. člen

(notranja prometna ureditev)

Pred predvidenim poslovno trgovskim centrom bo skladno s programom investitorja urejena parkirna ploščad, kjer so vozne in manipulativne površine zasnovane tako, da je zagotovljena prevoznost za merodajno vozilo (dostavni tovornjak vlačilec). Preko parkirne ploščadi je speljan tudi dostavni promet do JZ strani objekta, kjer je predvideno obračališče za interventna in dostavna vozila.

12. člen

(parkiranje)

Na parkirni ploščadi je predvidenih 114 PM za osebna vozila. Natančno število potrebnih parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanem območju. Na parkirni ploščadi je treba urediti parkirna mesta za vozila voznikov z invalidskimi vozički.

13. člen

(Intervencijski in dostavni promet)

Do predvidenega poslovno trgovskega centra in preko parkirne ploščadi je zagotovljen dovoz intervencijskih in dostavnih vozil. Na teh površinah je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil, ki so določena skladno s predvidenimi dejavnostmi in glede na prognozirano strukturo prometa.

POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE

14. člen

(vodooskrba)

            Za potrebe priključitve predvidenega objekta in požarne vode je potrebno zgraditi vodovod v zankasti obliki. Predvideni vodovod LTŽ DN 150 je potrebno krožno navezati na obstoječe vodovodno omrežje in sicer na obstoječi vodovod ob železniški progi SAL. DN 300 na parc. št. 432/1, kjer bo treba zamenjati tudi obstoječo cev s cevjo DUCTIL DN 300 v dolžini 20m in obstoječi vodovod v ulici Slavka Osterca.

            Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

15. člen

(odvajanje odpadnih voda)

            Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.

            Fekalne vode iz novonastalega objekta je potrebno preko predvidene fekalne kanalizacije navezati na obstoječo mešano kanalizacijo BC fi 40cm v ulici Slavka Osterca.

            Novonastale strešne in manipulativne površine je treba odvajati preko zadrževalnega bazena in sicer tako, da je max. pretok pri 15 minutnem nalivu za obravnavano območje (160 l/s.ha) 50 l/s. Meteorne vode je potrebno odvajati v obcestni jarek, ki se nadaljuje z betonskim propustom BC fi 60cm pod lokalno cesto LC 344021.

            Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo preko dežnega rezervoarja (rezervoar služi za zalivanje ipd.) v predvideno meteorno kanalizacijo z iztokom v zadrževalni bazen.

            Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo z iztokom v zadrževalni bazen.

            Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.

16. člen

(elektrooskrba)

            Napajanje predvidenega trgovskega centra bo možno iz nove transformatorske postaje 20/0,4 kV Boračeva lovski dom za kar bo potrebno:

-      zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV TP Boračeva lovski dom

-      zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek od razdelilne omarice do predvidenega trgovskega centra

            Javna razsvetljava: Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Prižigališča se določi v posameznih prosto stoječih omaricah ločeno za območja posamezne transformatorske postaje.

            Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:

-      Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

-      Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice.

-      Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.

-      Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

            Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

17. člen

(telekomunikacije in CATV)

            Na jugu območja se nahaja TK kabel, na katerega je možna priključitev obravnavanega območja.

            Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje pod pogoji upravljavca in naročiti projekt. TK omrežje za predvideni trgovski center se naveže na kabelski jašek KJ 38.

            V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

18. člen

(plinovod)

            Energetska zasnova občine Radenci za ogrevanje predvideva možnost ogrevanja na zemeljski plin.

            V ulici Slavka Osterca poteka nizkotlačni plinovod v lasti Mestni plinovodi Koper, na katerega je treba navezati predvideni trgovski center.

19. člen

(ogrevanje)

V skladu z Energetsko zasnovo občine Radenci je treba predvideti ogrevanje novonastalega objekta z vsemi vrstami obnovljivih virov energije, oz. na ekološko primerna goriva, med katera spada zemeljski plin...

V.         REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

20. člen

(vpliv na okolje)

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

21. člen

(varstvo pred hrupom)

            Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

            Gradbišče lahko le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.

22. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

            V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

            Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

23. člen

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

            Območje se nahaja v tretjem pasu mineralne vode in je zavarovano z Odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in o ukrepih za njihovo zavarovanje (Ur. Objave 27/84), ki se nanašajo na občino Radenci in njena vrelčna območja.

            Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

-      prevoz nafte in tekočih naftnih derivatov je dovoljen z avtomobilskimi cisternami, hitrost tranzitnega prometa z nafto je omejen na 50 km/h

-      prevoz nevarnih snovi preko vrelčnega območja je omejen na 50 km/h

-      upoštevajo naj se pravilniki glede skladiščenja nafte in naftnih derivatov na vrelčnem območju

            Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;

            Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

            Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;

            Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.

24. člen

(varovanje tal)

            Med gradnjo je treba:

-      posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

-      z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

-      posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

-      na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;

-      na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

            Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

25. člen

(odpadki)

            Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

            Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.

            Pri odlaganju odpadkov je dosledno treba upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Radenci (Ur.l.RS št. 32/1997)

            Treba je zgraditi ekološki otok in ga pokriti z nadstrešnico.

26. člen

(varstvo kulturne dediščine)

            Na območju OPPN se ne nahaja registrirana enota kulturne dediščine.

            V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru naj lastnik zemljišča/ investitor/ odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

VI.       REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

27. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom )

            Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje. Treba je zagotoviti ojačitev prve plošče.

            Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice.

            V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

            Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

-      treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,

-      zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,

-      treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:

-      v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode,

-      v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov,

-      treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

-      zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,

-      dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

-      treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

            Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo!!

VII.     ETAPNOST

28. člen

(etapnost)

Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.

VIII.    ODSTOPANJA

29. člen

(odstopanja glede oblikovanja novogradenj in odprtih površin)

            V grafični prilogi prikazane ureditve so načelne. Možna so odstopanja, določena v tem členu. Znotraj gradbenih mej so možna odstopanja v velikosti in obliki horizontalnih gabaritov ter legi stavb ob upoštevanju urbanističnih kazalcev, določenih v 6. členu tega odloka.

            Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

            Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

            V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli stavb, prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.

30. člen

(glede infrastrukturnih ureditev in prcelacije)

            Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

            Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možno je združevanje in razdruževanje parcel.

            Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

IX.       KONČNE DOLOČBE

31. člen

(vpogled OPPN)

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na sedežu Občine Radenci.

32. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Štev: 3500-1/2010

Datum: 07. 10. 2010