Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 -Uradno prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. l. RS, št. 33/2007, 108/2009), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009 ) ter 84. in  97. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na  6. redni seji 1. 6. 2011 sprejel 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU  ZA OBMOČJE PUCHOVE POSLOVNE CONE V LJUTOMERU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V skladu s prostorskimi sestavinami Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter Uradni list RS, št. 24/92, 44/99 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2004, 7/2004 in 6/2006-popravek – v nadaljnjem besedilu DOLGOROČNI  PLAN) in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter Uradni list RS, št. 24/92, 44/ 99 in Uradno glasilo občine Ljutomer, št. 2/2004, 7/2004 in 6/2006popravek – v nadaljnjem besedilu – SREDNJEROČNI DRUŽBENI PLAN), ki navedeno območje v celoti opredeljuje, vključno z gozdnimi parcelami, za izdelavo zazidalnega načrta za potrebe poslovnih dejavnosti, se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki ga je izdelalo podjetje za prostorski inženiring Vizura – Vitez d.o.o., Jenkova 24, 3000 Celje pod številko 16/2008.

OPPN predstavlja spremembo dela Zazidalnega načrta obrtne cone Ljutomer (Uradni list SRS, št.1/88, projekt RC Celje, št. 081/87) in spremembo dela območja Prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89, Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, 29/98, 44/99 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2005, 4/2007, 11/2009-obvezna razlaga).

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve OPPN).
Spremembe in dopolnitve OPPN vsebujejo tekstualni in grafični del.
Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPPN vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN.
Grafični del sprememb in dopolnitev OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:
· izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,
· območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,
· prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,
· zazidalna oziroma ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture v merilu 1 : 1000,
· prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,
· načrt parcelacije v merilu 1 : 1000.
· Spremembe in dopolnitve OPPN imajo naslednje priloge:
· izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
· prikaz stanja prostora,
· smernice in mnenja,
· obrazložitev in utemeljitev,
· povzetek za javnost.

2. člen

Ureditveno območje OPPN zajema parcele 855/1 del, 856/1 del, 865 del, 903/2, 903/3, 904/3, 905/1, 905/2, 905/3, 906, 907/1, 907/2, 957/2, 957/3, 958/1 del, 958/3, 959/2, 959/3, 960, 961/3, 961/4, 963/1, 963/2, 964/1, 964/2, 966/1, 966/2, 966/3, 966/4, 967/2, 972/1, 972/2, 973, 974, 975, 976, 977/1, 977/2, 978, 979/1 del, 979/2, 980/2, 986/2, 987, 988/1, 989/1, 989/3, 991/2, 1338/1, 1338/5, 1339, 1342, 1354/2, 1340/2, 1388/1 del, 1528/12 del, 1528/13 del, 1529/1 del, 1529/7, 1530/1 del, 1530/7, 1530/8 del, 2790/1 del, 2847/4 del, 2895 del, 2896 del, 2897 del, 2898 del, 2899 del, 2900 del, 2901 del, 2902 del, 2903 del, 2904 del, 2905 del, 2906 del, 2907 del, 2908 del, 2915 del, 2920 del, 2921/1 del in 2921/2 del vse v k.o. Ljutomer.

Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami 989/1, 978/5, 978/4, 972/2, 966/6, 960/6, 960/5, 960/4, 960/2, 959/9, 959/8, 959/7, 959/4, 958/1, 2920, 2916, 2915, 2906, 2905, 2904, 2903, 2902, 2901, 2900, 2790/1, 1530/15, 1530/14, 1530/13, 1530/12, 1530/1, 1529/7, 1529/1, 1528/13, 1528/12, 1390/1, 1388/1, 959/10, 959/11, 959/12 in 2921/1 vse v k.o. Ljutomer.

II. NAMEMBNOST UREDITVENEGA OBMOČJA OPPN

3. člen

Ureditveno območje OPPN je predvideno za:

–          poslovne dejavnosti, ki so pretežno namenjene industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim ( tudi obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim in različnim poslovnim dejavnostim),

–          izgradnjo mostu in cestnega omrežja ter infrastrukturnim, energetskim, komunalnim in začasnim objektom v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in 99/2008), – ureditvam za varovanje pred visokimi vodami.

III. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE

4. člen

Načrtovana Puchova poslovna cona je opredeljena s kareji, oziroma gradbenimi parcelami z oznakami od A do V od A do M,znotraj katerih se lahko objekti v okviru načrtovanih gradbenih mej poljubno umeščajo glede na prostorske in tehnološke potrebe posameznih investitorjev, potrebne manipulacijske in parkirne površine, odmike, ki zagotavljajo požarno varnost, zelene površine ter odmike od gospodarske javne infrastrukture. GM – gradbena meja je v skladu z 89. členom Uredbe o prostorskem redu Slovenije – Uradni list RS, št. 122/2004 črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Kareje, oziroma gradbene parcele, je glede na potrebe bodočih investitorjev mogoče združevati ob pogoju, da se glavna načrtovana gospodarska javna infrastruktura ter glavna in servisne ceste (1, 2, 3, 4 in 5) (1, 2 in 3) ohranjajo. Pri tem se upoštevajo gradbene meje ob načrtovanih servisnih cestah in gradbene meje ob sosednjih karejih.

Celotno območje OPPN je glede na zasnovo servisnih cest razdeljeno na posamezne kareje, oziroma gradbene parcele z oznakami od A do V od A do M, ki so namenjene gradnji različnih poslovnih dejavnosti, ki predstavljajo industrijske, proizvodne in spremljajoče storitvene ter servisne dejavnosti (tudi obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in različne poslovne dejavnosti), izgradnji cestnega omrežja in mostu, gradnji infrastrukturnih, energetskih, komunalnih ter začasnih objektov v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in 99/2008) ter ukrepom za varovanje območja pred visokimi vodami:

–          tlorisni gabariti objektov v posameznih karejih niso natančneje definirani; v skladu z določili 89. člena Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004) so znotraj vsakega kareja znotraj vsakega kareja so predpisane gradbene meje (GM) – to so črte, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali so od njih odmaknjeni v notranjost kar pomeni, da se načrtovani objekti lahko poljubno umeščajo znotraj predpisanih GM glede na razpoložljivi prostor oziroma velikosti kareja, dejavnost in tehnologijo poslovnega objekta z upoštevanjem razmerja glede potrebnih prometnih (manipulacijskih površin in površin za mirujoči promet) ter zelenih površin in ob upoštevanju požarno varnostnih predpisov;. V kolikor gradbene meje niso predpisane (združevanje, deljenje, širjenje ali oženje zemljiških parcel), mora biti odmik objekta (stavbe) od meje sosednjega zemljišča najmanj 5,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa je lahko odmik tudi manjši.

–          višinski gabariti objektov so pogojeni z velikostjo kareja oziroma gradbene parcele ter potrebnimi pripadajočimi prometnimi površinami (manipulacijskimi in površinami za mirujoči promet) z upoštevanjem, da mora biti v okviru gradbene parcele zagotovljeno zadostno število parkirnih mest glede na dejavnost in število zaposlenih;

–          višinske kote zunanjih ureditev posameznih karejev se definirajo glede na nivelete servisnih cest in pogoje protipoplavnih ukrepov;

–          podkletitve objektov zaradi visoke talne vode niso mogoče;

–          dovoljena je klasična ali montažna gradnja;

–          strehe objektov so lahko ravne, dvokapne v minimalnih naklonih s poudarjenimi venci ali ločne konstrukcije;

–          fasade morajo biti obdelane v sodobnih materialih in v primeru gabaritno večjih objektov členjene;

–          ob servisnih cestah je med GM in cestnim telesom obvezna ureditev zelenic in zasaditev z grmovnicami oziroma drevjem;

–          načrtovane kareje je mogoče ograditi z žičnimi ograjami s kovinskimi ali betonskimi stebrički višine od 2.00 do 3.50 m ter drsnimi ali dvokrilnimi vrati z odpiranjem izven javnih prometnih površin;

–          za potrebe premostitve Ščavnice je načrtovan most. Most je predviden v razponu svetle dolžine 25.00 m, ki predstavlja razmik med podporama. V svetlem razponu reke ni podpor. Most je predvidene širine 7.00 m + varnostni pas 0.50 m ter z enostransko stezo za mešan promet pešcev in kolesarjev širine 2.40 m tako, da je skupna širina mostu cca 10.00 m. Most bo zavarovan z varnostno ograjo, spodnji rob konstrukcije bo na koti min. 178.20 m levo in na  koti 178.13 m desno. Kot križanja med mostom in vodotokom je 87 stopinj. Most bo opremljen z javno razsvetljavo. Za ohranitev migracijskega koridorja vider oziroma prehodnosti vider znotraj struge vodotoka se suha polica (pri srednjem vodostaju) izvede v širini cca 1,5 m.

IV. POGOJI ZA PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

5. člen

Dovozi in dostopi ter parkiranje

Predvidena Puchova poslovna cona se bo napajala preko predvidenega cestnega omrežja in sicer

glavne povezovalne ceste »1« ter sekundarnih servisnih cest »2«, »3«, »4« in »5« »2« in »3«. Glavna povezovalna cesta bo potekala od severovzhodnega dela območja urejanja, kjer se bo navezala na obstoječo Ulico Rada Pušenjaka. Le-ta se v spodnjem delu svojega poteka rekonstruira tako, da se izvede direktna navezava nove ceste na obstoječo Ulico Rada Pušenjaka, s predvidenim priključkom na novo cesto pa se priključijo obstoječi objekti vzhodno od območja urejanja. V nadaljevanju poteka glavna povezovalna cesta preko struge Stare Globetke, kjer se izvede prepust, ter se nato prekine s krožnim križiščem preko katerega se bo napajalo veliko parkirišče. Nato cesta v premi poteka po severnem delu Puchove poslovne cone delno v koridorju električnih daljnovodov ter preko radia z ustreznima prehodnicama zavije proti jugu. Pred prehodom iz preme se iz severnega dela odcepi sekundarna servisna cesta »2«, ki v premi poteka proti jugu poslovne cone do meje vodnega pasu.  Sekundarna servisna cesta »3« povezuje cesto »2« z glavno povezovalno cesto od vzhoda proti zahodu. Od priključka ceste »3« glavna cesta v blagem radiu preide v premo, v kateri se izvede predviden most preko Ščavnice svetle dolžine 25m. Po prehodu iz mosta se glavna povezovalna cesta priključi na obstoječo lokalno cesto Ljutomer – Drakovci, ki jo bo potrebno deviirati oziroma prestaviti zaradi izvedbe horizontalnih elementov ter prilagoditve višinske poteka. Na lokalni cesti se prav tako izvede levi zavijalni pas, ki bo omogočal nemoteno odvijanje prometa med zavijanjem vozil preko mostu v cono. To je pomembno zaradi funkcije ceste, saj bo hkrati predstavljala tudi obvoznico in sicer izključno za osebni in lokalni tovorni promet (dostava, servisne in interventne službe) v smeri Razlagove ulice v Ljutomeru ter v smeri naselja Cezanjevcev. Zaradi omenjene funkcije se glavna povezovalna cesta izvede širine 7m, obojestransko obrobničena ter z enostransko stezo za mešani promet pešcev in kolesarjev širine 2.40 m. Vsi priključki na glavno cesto se izvedejo s košarastimi krivinami, ki omogočajo nemoteno priključevanje merodajnega tovornega vozila (vlačilec). V radijih je potrebno upoštevati razširitev v krivinah, ki bo omogočalo nemoteno srečevanje merodajnega vozila. Vse sekundarne servisne ceste se izvedejo širine 6m z ustreznimi elementi. Izjemoma se izvede križišče med »3«, »4« in »5« servisno cesto z manjšimi zavijalnimi radiji in sicer 8m. Na severnem konce ceste »4« in južnem koncu servisne ceste »5« se izvedeta krožni obračališči, za potrebe zagotavljanja požarne varnosti iz katerih so predvideni tudi priključki do posameznih gradbenih parcel.

Vse predvidene ceste bodo osvetljene z svetilkami javne razsvetljave. Dostop do kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo severno od obravnavanega območja, bo omogočen neposredno iz Puchove poslovne cone. Izvede se preko četrtega kraka krožnega križišča ter nato preko zemeljskega jarka s pomočjo tipskega škatlastega propusta 2 x 2 m. V nadaljevanju se po severni strani ob jarku izvede kolovozna pot širine 3m, ki se na mestu lomov tras daljnovodov naveže na obstoječo kolovozno pot, katera se z izgradnjo cone prekinja.

Vodovod

Predvideno vodovodno in hidrantno omrežje se navezuje na obstoječ vodovod DUCTIL DN 300mm v Ulici Rada Pušenjaka. Zaradi izgradnje novega vodovodnega omrežja je potrebno obstoječo vejo v Ulici Rada Pušenjaka rekonstruirati v DN 150 mm, od tod dalje se predvideno vodovodno omrežje izvede v DUCTIL DN 150 mm. Ta profil poteka v glavni cesti 1 vse do mostu preko Ščavnice. Povezovalni vodovodi v ostalih cestah pa se izvedejo iz PHD cevi DN 110 s hidranti.

Kanalizacija

Na obravnavanem območju ni obstoječe kanalizacije. Na zahodni strani kompleksa poteka obstoječa nova struga Globetke, na južni strani obroblja območje vodotok Ščavnica, na vzhodni strani pa poteka stara struga Globetke. Obstoječa kanalizacija poteka v Ulici Rade Pušenjaka, obstoječ kanalizacijski kolektor pa poteka tudi za bivšim Mizarstvom. Kolektor dimenzije DN 250 mm poteka po levem bregu Ščavnice, vse do navezave na Ulico Rade Pušenjaka.

Na obravnavanem območju je potrebno izvesti ločen kanalizacijski sistem odvoda meteorne in fekalne kanalizacije. Predvidena kanalizacija se bo izvedla iz PVC cevi od DN 200 mm dalje. Na lomih trase so predvideni revizijski jaški iz prefabriciranih AB cevi DN 1000 mm, z nastavki za plastične cevi. Jaški se opremijo z LTŽ pokrovi (prezračevalnimi).

Za odvod komunalnih odpadnih vod je potrebno zgraditi novo fekalno kanalizacijo, ki se bo priključila na obstoječi javni kanal (kolektor) dimenzije DN 250 mm, ki poteka za bivšim Mizarstvom, ki pa ga je potrebno v dolžini 400 m, to je vse do priključka na Ulico Rada Pušenjaka, zamenjati z večjim profilom. Celotna fekalna kanalizacija Puhove poslovne cone tako gravitira od SZ proti V do obstoječe kanalizacije, ki poteka dalje po levem bregu vodotoka Ščavnice in se priključuje na obstoječo čistilno napravo kapacitete 23.000 PE za prispevni območji občin Ljutomer in Križevci.

Fekalna kanalizacija poteka v komunalnem koridorju, oziroma v trasah predvidenih Servisnih cest »2«, »3«, »4« in »5« »2« in »3« in delno tudi v trasi Glavne ceste »1«. Fekalna kanalizacija poteka vzporedno z meteorno kanalizacijo in predvidenim vodovodom. Na ta kanal se v predvidenih revizijskih jaških navezujejo vsi hišni priključki direktno iz objektov.

Čiste padavinske vode s streh in ostalih površin je potrebno voditi preko peskolovov v meteorno kanalizacijo in preko zadrževalnika neposredno v površinski odvodnik. Padavinske vode s parkirišč in povoznih površin je potrebno zajemati preko požiralnikov v kanalizacijo, pred izpustom v površinski odvodnik pa jih je po potrebi, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03 člen 19), očistiti preko lovilcev olj in maščob s koalescentnimi filtri.

Za odvod meteornih vod je potrebno zgraditi novo meteorno kanalizacijsko mrežo. Za izvedbo meteorne kanalizacije se uporabijo PVC cevi od DN 200 mm dalje. Glavne transportne veje meteorne kanalizacije potekajo v vozišču vseh dovoznih cest. Zaradi dvostranskega naklona obravnavanega platoja cone v smeri sever – jug, tudi del meteorne kanalizacije gravitira proti severu in se izteka v predviden meteorni jarek, ki je v funkciji zbiralno – zadrževalnega objekta, v dolžini cca 400 m in poteka po celotni severni strani Puhova poslovne cone v smeri Z – V. Na vzhodni strani se jarek priključuje v strugo stare Globetke. Tudi ta del struge predstavlja del zadrževalnega bazena, z iztokom v vodotok Ščavnica. Iztok se ohranja na isti višini kot je obstoječi. Iztok je opremljen z loputo, oziroma zaklopko.

Na koncu zadrževalnika stara Globetka je predvideno črpališče za črpanje meteornih zalednih vod v vodotok Ščavnico, ko bodo hidravlične razmere v Ščavnici povzročile zaprtje lopute na iztoku iz Globetke.

Južni del območja pa gravitira proti vodotoku Ščavnica. Zbirni meteorni kanali se priključujejo na transportni vod, ki poteka ob robu 15 m obvodnega pasu Ščavnice in se na vzhodni strani, nad črpališčem, izteka v staro strugo Globetke.

Izpuste padavinskih vod v površinski odvodnik je potrebno izvesti pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje brežine jarka in vodotoka pred vodno erozijo.

Prečkanje novopredvidene Glavne napajalne ceste »1« s staro strugo Globetke, se izvede kot cevni propust, ki v tem primeru predstavlja dušilni element (dušilka) na suhem zadrževalnem sistemu.

Električno omrežje

Območje Puchove poslovne cone se bo z električno energijo oskrbovalo iz dveh predvidenih TP, ki sta locirani ob glavni cesti »1« in ob servisni cesti »4«  obstoječe TP Ljutomer Panorganica in predvidene TP locirane ob glavni cesti »1«,  Načrtovani srednje in visokonapetostni vodi so predvideni delno v hodnikih za pešce ob glavni cesti »1« in v komunalnih koridorjih ob servisnih cestah »2«, «3«, »4« in »5« »2« in »3« Predvideno nizkonapetostno omrežje do načrtovanih karejev bo potekalo v komunalnih koridorjih servisnih cest od obeh TP.

Ob severni meji območja Puchove poslovne cone potekajo štirje visokonapetostni daljnovodi: 110 kV DV RTP

Ljutomer – Ormož, 110 kV DV RTP Ljutomer – Formin, 110 kV DV Ljutomer – RTP Murska Sobota, 110 kV DV RTP Ljutomer – RTP Lendava ter 20 kV DV Ljutomer industrijska cona 1 – Ljutomer industrijska cona 2 ter 0,4 kV nizkonapetostno omrežje TP Ljutomer industrijska cona 2 z varovalnimi koridorji.

Del načrtovane glavne ceste »1« posega v južni pas varovalnega koridorja. Na vzhodni strani, kjer se glavna cesta »1« navezuje na obstoječo cesto Rada Pušenjaka, prečkata tako obstoječa kot načrtovana cesta obstoječ DV.

Odmiki stebrov DV – jev zadoščajo zahtevam zakonodaje, razen stebra ob krožnem križišču na SV strani kompleksa OPPN, ki ga je potrebno zaščititi tako, da ne bo ogrožena stabilnost. Predvidoma se na tem delu ob glavni cesti izvede jeklena varnostna ograja vse do konca območja zemeljskega jarka ob cesti.

Predviden retenzijski jarek po študiji DHD d.o.o. štev proj. 19/2009, ki poteka ob skrajni severni meji OPPN v koridorjih visokonapetostnih DV, se v deset metrskem območju dveh stebrov prekine in izvede kot cevni propust.

Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih Elesovih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisne projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Elesa.
Varovalni pas 110 kV napetostnega nivoja je 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda).
V varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov se lahko gradijo le tisti objekti, ki so dopustni skladno s predpisi s področja energetike.
Za vsak poseg v varovalni pas obstoječega daljnovoda 110 kV Ormož-Ljutomer je potrebno izdelati elaborat križanja (križanje DV s cesto, s svetilkami javne razsvetljave, morebitnega nasipa…).
Pri projektiranju ceste s komunalnimi vodi je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 25 m od daljnovodnih stebrov.

Telefonsko omrežje

Telefonsko omrežje je načrtovano v hodniku za pešce ob glavni cesti 1 in v komunalnih koridorjih servisnih cest 2, 3, 4 in 5 2 in 3 ter se priključuje na obstoječe TK omrežje v Ulici Rada Pušenjaka. Obstoječ medkrajevni optični kabel KMO 290 in obstoječe zemeljsko TK omrežje sta tangirana in ju je potrebno delno prestaviti in zaščititi.

Ogrevanje

Ogrevanje in eventualni tehnološki postopki so načrtovani z zemeljskim plinom kapacitete 4 bar; za ogrevanje je mogoče izkoristiti tudi alternativne vire ogrevanja s sončno energijo, podtalnico ali lesno bio maso. Do izgradnje plinovodnega omrežja je mogoče ogrevanje na plin iz plinskih cistern ali na lahko kurilno olje.

Javna razsvetljava

Javna razsvetljava je predvidena v zelenicah ob glavni cesti »1« in ob vseh servisnih cesta enostransko. Predvideni so Al kandelabri višine cca 4.00 - 6.00 m ob servisnih cestah, oziroma 8.00 - 10.00 m ob glavni cesti. Svetilke morajo ustrezati pogojem Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010) predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Napajališča bodo urejena na celonočno  obratovanje, odjemni mesti sta iz načrtovanih TP.

Kabelska kanalizacija

Kabelska kanalizacija za potrebe KRS je načrtovana v komunalnih koridorjih ob glavni cesti 1 in ob servisnih cestah in se navezuje na obstoječe KRS omrežje.

V. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

6. člen

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom

Pri umeščanju objektov v prostor mora biti upoštevan Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) in zagotovljen varen odmik ljudi in premoženja, odmik med posameznimi gradbenimi linijami znotraj posameznih karejev mora omogočati dostop in dovoz do delovnih površin za intervencijska vozila. Na obravnavanem območju so zagotovljeni viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje iz hidrantnega omrežja.

V skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06- Odl. US, 132/06) se pri pripravi projektne dokumentacije PGD zahteva izdelava študije požarne varnosti. Ureditveno območje OPPN leži v območju, ki je ob visokih vodah vodotoka Ščavnice do izvedbe protipoplavnih ukrepov lahko poplavljeno. V ta namen se kota terena načrtovanih ureditev z nasipom višine ustrezno dvigne. Kot varovalni in varstveni ukrep se izvede zasip platoja na predlagani koti od 177.60 m do 178.50 m, kot drugi varovalni in varstveni ukrep pa je predvidena izvedba črpališča v strugi stare Globetke.

Podkletitve objektov zaradi visoke talne vode niso mogoče.

Ureditveno območje obravnavanega OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. 

Mesto Ljutomer je mesto z cca 3400 prebivalci. Plošče poslovnih objektov morajo biti dimenzionirane v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) in v skladu z Zakonom  o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06, 97/10).

Odmiki med objekti morajo biti takšni, da zagotavljajo požarno varnost, omogočati morajo dovoz gasilnim avtomobilom in delovne površine za intervencijska vozila ter izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati 22. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007 ).

Kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte je potrebo izdelati zasnovo požarne varnosti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja, je potrebno k projektni rešitvam pridobiti požarno soglasje od Uprave RS za zaščito in reševanje.

Ureditveno območje OPPN leži v območju, ki je ob visokih vodah vodotoka Ščavnice do izvedbe protipoplavnih ukrepov lahko poplavljeno. V ta namen se kota terena načrtovanih ureditev z nasipom višine ustrezno dvigne. Kot varovalni in varstveni ukrep se izvede zasip platoja na predlagani koti od 177.60 m do 178.50 m, kot drugi varovalni in varstveni ukrep pa je predvidena izvedba črpališča v strugi stare Globetke. Podkletitve objektov zaradi visoke talne vode niso mogoče.
Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.).
Za zaščito pred požarom se zagotovi:
· pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
· potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
· dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
· vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Varstvo pred hrupom

Območje OPPN sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 61/10) v III. stopnjo varstva pred hrupom. Ureditveno območje OPPN meji na severu in vzhodu na obstoječa že realizirana območja poslovnih con, na jugu in na zahodu na vodotoka Ščavnico in Globetko.

Najbližja obstoječa stanovanjska soseska je oddaljena cca 550 m; tudi v novem OPN, ki je v izdelavi, ni v bližini načrtovanih stanovanjskih območij.

Ureditveno območje OPPN se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi.
Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.

Ohranjanje narave in kulturne dediščine

Narava dediščina

Na območju Puchove poslovne cone prevladujejo delno kmetijska zemljišča slabše kategorije in gozdovi, ki ne spadajo v varovalne gozdove, zemljišča so s planskimi akti načrtovana za poslovne dejavnosti. Območje ob Ščavnici je del habitata zavarovane vrste vidre in predstavlja njen migracijski koridor. Območje med Puchovo poslovno cono in vodotokom Ščavnico je potrebno zasaditi z lokalno značilnim drevjem in grmičevjem. Za to je potrebno izdelati ustrezen načrt zasaditve, ki je pogoj za realizacijo OPPN.

Kulturna dediščina 

Puchova poslovna cona v Ljutomeru se nahaja na območju registriranega najdišča Ljutomer – Arheološko najdišče ob Globetki (EŠD 29015). Pred izgradnjo območja je potrebno znotraj okvira zemeljsko-gradbenih posegov (vključno z območji ureditve javne infrastrukture) opraviti predhodne arheološke raziskave, s katerimi se arheološke ostaline nadzorovano odstranijo. 

Na izdelano projektno dokumentacijo izgradnje bo zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor na vlogo investitorja oziroma njegovega pooblaščenega projektanta, v fazi pridobivanja projektnih pogoje oziroma soglasja, izdelal specifikacijo potrebnih arheoloških raziskav, na podlagi katere bo investitor gradnje zbral ponudbe izvajalcev arheoloških raziskav. 

Stroške arheoloških raziskav znotraj območja kulturnega spomenika , ki jo izvede ustrezni izvajalec arheoloških raziskav je v skladu s 34. členom ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) dolžan kriti investitor zemeljsko - gradbenega posega, zaradi katerega so arheološke raziskave potrebne. 

Pred pričetkom arheoloških raziskav je investitor dolžan pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga v skladu s 31. členom ZVKD-(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) izda Ministrstvo za kulturo.

Varstvo pred visokimi vodami

Območje OPPN predstavlja retenzijsko površino za vse zaledne vode iz tega območja Ljutomera. V ta namen je potrebno koto terena ureditvenega območja nadvišati in izvesti ukrepe za varovanje. Za varovanje območja pred zalednimi vodami je načrtovan na severni strani ob glavni dovozni cesti 1 zadrževalni jarek dolžine minimalno 420 m s širino dna minimalno 4.00 m, ki predstavlja omilitveni ukrep. Jarek bo služil tudi kot odvodnik meteorne kanalizacije. Kot najpomembnejši varovalni in varstveni ukrep pa se izvede zasip platoja na predlaganih kotah od 177.60 m do 178.50 m, kot drugi varovalni in varstveni ukrep pa je predvidena izvedba prečrpališča v strugo stare Globetke. Zasip mora biti izveden tako, da bo pri padavinah z večjo povratno dobo (ko je prevodnost meteorne kanalizacije presežena), možen neoviran odtok z zasipa.

Kot omilitveni ukrep in zaradi znižanja pretokov za črpanje se ob severnem robu cone načrtuje zadrževalni jarek neto dolžine min. 420 m s širino dna min. 4 m. Kota dna jarka je 174.6 m n.m. Jarek bo služil tudi kot recipient meteorne kanalizacije s cone. Prepusti na območju daljnovodnih stebrov morajo biti dimenzij min. premer 100 cm, zaradi neoviranega polnjenja.

Zaradi zagotavljanja ustreznega polnjenja jarka se pod dostopno cesto na stari Globetki izvede škatlast prepust dim. 60x80 cm, ki bo imel funkcijo dušilke. Kota dna prepusta je 174.0 m.n.m. Merodajen pretok Q100 za dimenzioniranje črpalne postaje je 1.6 m3/s. Neto črpalna višina je 3.1 m (177.1-174). Predlagamo več črpalk z manjšim pretokom, ki se bodo vklapljale sproti, glede na dotok.

Preko Ščavnice se izvede most s svetlim razponom min. 25 m. in spodnjim robom konstrukcije min. 178.2 m n.m. levo in 178.13 desno, s čimer bo zagotovljeno min. varnostno nadvišanje 0.5 m nad koto gladine pri Q100.

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
· izboljšuje toplotna izolacija objektov,
· spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
· pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
· zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
· decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
· soproizvodnja,
· daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
· toplotne črpalke.
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.

Odpadki

Za odvažanje komunalnih odpadkov skrbi v Občini Ljutomer izvajalec javne gospodarske službe ravnanja z odpadki, ki odvaža odpadke na deponijo v Puconcih, kjer se ureja regijski center za ravnanje z odpadki (CERO). Vse odpadke, ki ne predstavljajo komunalnih odpadkov, mora investitor zbirati ločeno v za to predvidenih posodah in jih oddati za to pooblaščenemu zbiralcu ali trgovcu.

VI.        ETAPNOST IZVEDBE IN DOLOČITEV GRADBENIH PARCEL

7. člen

Ureditveno območje OPPN je mogoče izvajati etapno glede na potrebe investitorjev po gradnji in ob pogoju realizacije takšnega dela komunalne, prometne in energetske infrastrukture in okoljevarstvenih ukrepov, ki bodo zagotavljali funkcioniranje načrtovanih objektov in izpolnjevali pogoje varovanja okolja.

Celotno območje Puchove poslovne cone je opredeljeno s kareji, oziroma gradbenimi parcelami z oznako od A do V, znotraj katerih se lahko objekti znotraj načrtovanih gradbenih mej poljubno umeščajo glede na tehnološke, prometne, požarne in manipulacijske ter prometne potrebe investitorjev. Kareje je mogoče glede na potrebe investitorjev tudi združevati, oziroma kare z oznako V po potrebi razdeliti na več karejev. Načrti parcelacije se podrejajo mejam karejev oziroma gradbenih parcel.

VII.      DOPUSTNA ODSTOPANJA

8. člen

Celotno območje Puchove poslovne cone je opredeljeno s kareji z oznakami od A do V, znotraj katerih je v okviru gradbenih linij mogoče umeščati objekte glede na potrebe posameznih  investitorjev, tehnoloških postopkov, potrebnih manipulacijskih in parkirnih ter zelenih površin in požarno varnostnih zahtev. Posamezne kareje je mogoče glede na potrebe investitorjev združevati, vendar le v območjih med servisnimi cestami ter komunalnimi koridorji. Karejev preko cest ni mogoče združevati. Kare V je mogoče razdeliti na manjše kareje. V tem primeru je znotraj mogoča izgradnja dodatne servisne ceste ter potrebnih komunalnih vodov. Kot dopustna odstopanja so mogoče tudi spremembe pri legi komunalnih vodov v območju sekundarnih servisnih cest in v komunalnih koridorjih med kareji. Prav tako je možna preureditev krožnega križišče na SV strani ureditvenega območja OPPN v klasično trikrako kanalizirano križišče ter sprememba elementov načrtovanih cest v smislu zmanjšanja le-teh ob pogoju drugačnih, utemeljenih prometnih rešitev. Možne so spremembe trase komunalne in prometne infrastrukture zaradi zagotavljanja zakonsko predpisanih odmikov od obstoječe infrastrukture.

Dopustna so odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel namenjenih gradnji stavb, katere se lahko združuje, deli, širi ali oži, pri čem se ne sme posegati na zemljiške parcele namenjene gradnji cest (razen zemljiške parcele namenjene gradnji ceste 3).

VIII.     KONČNE DOLOČBE

9. člen

Občinski podrobni prostorski načrt za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru se delno zajeda v ureditveno območje Zazidalnega načrta obrtne cone Ljutomer (Uradni list SRS, št. 1/88, RC Celje št. 081/87 ) in Prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89, Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, 29/98, 44/99 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2005, 4/2007 in 11/2009-obvezna razlaga ) in ju v teh delih spreminja. S pričetkom veljavnosti odloka OPPN prenehata v tangiranih delih veljati navedena prostorska akta in se dalje urejata po pogojih tega OPPN.

10. člen

OPPN iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Občine Ljutomer.

11. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

12. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 3505/2010-10- 71

Datum:   1. 6. 2011

Županja Občine Ljutomer:

mag. Olga Karba, l.r.

Popravek Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru - skrajšani postopek (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

3. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2018) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

8. člen

Spremembe in dopolnitve OPPN se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Ljutomer.

9. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.