Na podlagi petega odstavka 61. člena v povezavi s tretjim odstavkom 98.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16.
člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 8. redni seji dne 1. 6. 2011
sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
poslovno cono Tržišče v Rogaški Slatini |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno
cono Tržišče v Rogaški Slatini (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je
izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko
naloge 8059. |
|
2. člen |
(opis prostorske ureditve) |
(1) Načrtovana je izgradnja pritličnega trgovskega objekta v zahodnem
delu območja ter dveh več stanovanjskih objektov in
poslovno-stanovanjskega kompleksa v vzhodnem delu območja. |
(2) Vstop v območje je ob vzhodnem robu Kidričeve ulice. Na tem delu
območja se oblikuje poslovno-stanovanjski kompleks z delno vkopano
garažo, ki se preko odprtih površin povezuje z južnim delom območja in
dvema večstanovanjskima stavbama. Zasnovan trgovski objekt se na lokalno
cesto priključuje na zahodnem delu območja, kjer ima tudi parkirne
površine. Povezava z južnim delom območja je omogočena preko oblikovanih
odprtih površin: ploščadi in pešpoti. |
|
3. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono
Tržišče v Rogaški Slatini (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje,
funkcijo območja, funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve
načrtovanih stavb, objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev
prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture,
etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, obveznosti investitorjev in izvajalcev
ter tolerance. |
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki
je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Rogaška
Slatina. |
(3) Grafični načrti iz grafičnega dela občinskega podrobnega
prostorskega načrta prikazujejo: |
namensko rabo površin, |
načrt parcelacije, |
razporeditev in namembnost predvidenih objektov in prostih površin, |
maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov, |
usmeritve za oblikovanje, |
ureditev prostih površin, |
ureditev prometnih površin, |
zasnovo komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture in |
zasnovo ureditev, ki so potrebne za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanja narave ter obrambo |
in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
4. člen |
(funkcija in opis območja) |
(1) Območje velikosti ca. 1.7 ha obsega pretežno poslovno-stanovanjske
površine, ki se nahajajo južno od lokalne ceste (Kidričeva ulica). |
(2) Poleg stanovanj je dopustno umeščati naslednje dejavnosti: |
– poslovne (finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, najem in
poslovne storitve), |
– izobraževanje, |
– storitvene (dejavnosti javne uprave, zdravstvo in socialno varstvo,
druge javne, skupne in osebne storitve, razen dejavnosti javne higiene), |
– trgovske in |
– gostinske (razen dejavnosti hotelov in podobnih nastanitvenih
obratov). |
|
5. člen |
(območje po parcelah) |
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljiške
parcele oziroma dele zemljiških parcel: |
– k.o. Rogaška Slatina: parc. št. 1569, 1571, 1572, 1573/1, 1573/2,
1573/3, 1575/1, 1575/4, 1576, 1579/2, 1578/1, 1578/1, 1575/3, 1579/1 in
1574/1. |
|
III. FUNKCIONALNE, TEHNIČNE IN OBLIKOVALSKE
REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN |
|
6. člen |
(rušitve objektov) |
Za zagotovitev površin za izvedbo prostorske ureditve je treba porušiti
vse objekte na parceli št. 1576, k.o. Rogaška Slatina. |
|
7. člen |
(novogradnje objektov) |
Izgradijo se objekti, našteti v spodnji tabeli: |
+-----+-----------------+---------+-----------------+----------+ |
|Zap. | Stavba
(tip) | Število | Namembnost | Etažnost | |
| št.
| | objektov| | | |
|
| | | | | |
+-----+-----------------+---------+-----------------+----------+ |
|1
|poslovno- | 2 |upravna, |P+2 nad | |
|
|stanovanjski | |pisarniška, |delno | |
|
|kompleks | |gostinska, |vkopano | |
|
| | |trgovska, |kletjo | |
|
| | |stanovanjska | | |
|
| | | | | |
+-----+-----------------+---------+-----------------+----------+ |
|2
|večstanovanjska | 2 |stanovanjska |P+2 | |
|
|stavba | | | | |
|
| | | | | |
+-----+-----------------+---------+-----------------+----------+ |
|3 |trgovski
objekt | 1 |trgovska, |P | |
|
| | |pisarniška, | | |
|
| | |gostinska | | |
|
| | | | | |
+-----+-----------------+---------+-----------------+----------+ |
|
|SKUPAJ | 5 | | | |
|
| | | | | |
+-----+-----------------+---------+-----------------+----------+ |
|
8. člen |
(pogoji za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje novogradenj) |
(1) Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega
dela na kartah št. 4 »Ureditvena situacija« in št. 5 »Urbanistični
pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 6 »Karakteristični vzdolžni
in prečni prerez«. |
(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 5 »Urbanistični pogoji«: |
– gradbena površina je maksimalna pozidana površina; |
– gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati,
lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost; |
– etažnost je število etaž nad nivojem terena; |
maksimalna dimenzija objekta je največja dopustna tlorisna dimenzija
objekta; |
pročelje je glavna oblikovana fasada na objektu; |
navezovalna kota je obvezna višinska navezava na obstoječo višinsko
ureditev. |
(3) Predvidena je gradnja stavb: |
a. poslovno-stanovanjski kompleks: |
– število objektov: 2 stavbi nad skupno delno vkopano garažo; |
– lokacija: vzhodni del območja obravnave ob Kidričevi ulici; |
– namembnost: upravna, pisarniška, gostinska, trgovska, stanovanjska; |
– dopustna gradbena površina: ca. 26 x 17m in 12 x 32 m, |
– etažnost: P+2; |
– fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih
tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen; |
– delno vkopana kletna etaža; |
– predvideno število stanovanj je ca. 14. |
b. večstanovanjska stavba: |
– število objektov: 2; |
– lokacija: južni del območja obravnave; |
– namembnost: stanovanjska; |
– dopustna gradbena površina: ca. 37 x 12 in 43 x 12 m; |
– etažnost: P+2; |
– fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih
tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen; |
– predvideno število stanovanj je ca. 24. |
c. trgovska stavba: |
– število objektov: 1; |
– lokacija: zahodni del območja obravnave; |
– namembnost: trgovska; |
– dopustna gradbena površina: ca. 66 x 28 m; |
– etažnost: P; |
– maksimalna višina stavbe je 7 m; |
– pročelje objekta je severna fasada – proti Kidričevi ulici; |
– obdelava fasade je v sodobnih materialih – beton, steklo, jeklo … |
(4) Dovozi do stavb so z lokalne ceste – Kidričeva ulica (javne prometne
površine) ali z dovoznih cest, ki so del funkcionalnega zemljišča. |
(5) Izgradnja delno vkopane kleti je dopustna na vzhodnem delu območja
izven poplavnega območja. |
(6) Dopustne so spremembe namembnosti objektov za mirne storitvene
dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko
dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne
enote ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno
potrebno parkiranje). |
(7) Ekološki otok je treba pokriti z nadstrešnico. |
|
9. člen |
(pogoji za urejanje odprtih površin) |
(1) Povsod tam, kjer ni stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih
cestišč in ploščadi, so predvidene zelene površine. |
(2) Odprte površine se uredijo kot zelenice s tlakovanimi potmi. Ob
stanovanjskih stavbah je potrebno urediti otroško igrišče. Na območju je
potrebno zagotoviti minimalno 200 m2 površine otroških igrišč in v njih
zagotoviti peskovnike, otroška igrala, gugalnice, plezala: za otroke od
3 do 6 let in za starejše otroke od 6 do 12 let. |
|
10. člen |
(gradnja nezahtevnih objektov) |
(1) V območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih objektov: |
objekti za lastne potrebe, |
ograje, |
pomožni infrastrukturni objekti: |
– začasni objekti, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih
priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, |
– spominska obeležja, |
– urbana oprema ter |
– izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na
okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. |
(2) Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri
lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od
prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj
funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj
objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo
oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma
preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. |
(3) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje
prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,
ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER
TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA |
|
11. člen |
(skupne določbe) |
(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter
infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo.
Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s
projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav,
kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki
ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati
je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo;
minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je
3.0 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno
zaščititi. |
(2) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav
ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 8 »Situacija
komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«. Zasnova
prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu karta 7 »Zasnova
prometne ureditve«. |
|
12. člen |
(prometna navezava območja) |
Promet z območja OPPN se bo navezal na Kidričevo ulico, ki je
kategorizirana občinska cesta (LC 356 070), preko novega trikrakega
križišča z urejenim pasom za leve zavijalce na lokalni cesti in po
rekonstruiranem obstoječem kraku Kidričeve ulice. |
|
13. člen |
(notranje cestno omrežje) |
(1) Preko novega trikrakega križišča se na Kidričevo ulico priključuje
načrtovani trgovski objekt. |
(2) Med Kidričevo ulico in načrtovanim trgovskim objektom bo urejena
parkirna ploščad preko katere je speljan dostavni promet. Na priključku
je treba zagotoviti prevoznost za merodajno vozilo (dostavni tovornjak
vlačilec) in preglednost na Kidričevo ulico. |
(3) Za prometno dostopnost načrtovanega poslovno stanovanjskega
kompleksa v vzhodnem delu območja je treba rekonstruirati obstoječi krak
Kidričeve ulice s katere bo dovozna delno vkopana garaža pod severnima
enotama. |
(4) Rekonstrukcija obstoječega kraka Kidričeve ulice obsega razširitev
obstoječega vozišča v dvosmerno dvopasovno vozišče širine 6.0 m s
pločnikom ob južnem robu širine 2.0 m in varovalnim pasom ob severnem
robu širine 0.5 m. Pri rekonstrukciji je treba upoštevati prometne
navezave obstoječih objektov ob severnem robu kraka Kidričeve ulice. |
(5) Na rekonstruiran odsek kraka Kidričeve ulice je treba navezati
obstoječi odsek te ceste, ki je speljana po mostu čez Tržiški potok. |
(6) Na rekonstruiran odsek kraka Kidričeve ulice bo navezana parkirna
cesta namenjena dovozu do večstanovanjskih stavb. |
(7) V območju navezave obstoječega kraka na Kidričevo ulico je treba
korigirati njen horizontalni in višinski potek tako, da bo možno
zagotoviti potrebno preglednost. Kot merodajno vozilo pri zasnovi
priključka in na dovozu na parkirno cesto je treba upoštevati troosno
vozilo za odvoz smeti, kar ustreza tudi lastnostim tovornih dostavnih
vozil do dolžine 12 m in osnovnim gasilskim intervencijskim vozilom
določenim v SIST DIN 14090 – površine za gasilce ob zgradbah. |
|
14. člen |
(mirujoči promet) |
(1) Predvidena je ureditev parkirne ploščadi z 89 PM za osebna vozila
pred trgovskim objektom, 40 PM v garaži in 60 PM na parkirni cesti
večstanovanjskih stavb. |
(2) Natančno število potrebnih parkirnih mest je treba določiti v
projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom dejavnosti na
obravnavanih območjih. Prav tako je treba urediti parkirna mesta
namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh
parkirnih mest je treba določiti skladno z veljavnimi normativi. |
|
15. člen |
(peš in kolesarski promet) |
(1) Pešcem so namenjeni pločniki ob predvidenih cestah ter vhodne
ploščadi in pešpoti. Kolesarski promet je speljan po voziščih
predvidenih cest. |
(2) Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov je
treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje
objektov brez ovir. |
|
16. člen |
(intervencijski in dostavni promet) |
Do vseh predvidenih stavb je zagotovljen dovoz intervencijskih in
dostavnih vozil po voziščih obstoječih, rekonstruiranih in predvidenih
cest. Na teh površinah je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil, ki
so določena skladno s predvidenimi dejavnostmi in glede na prognozirano
strukturo prometa. |
|
17. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Preko obravnavanega območja v smeri sever-jug poteka obstoječi
transportni vodovodni cevovod ACC DN 200, ki ga bo treba za potrebe
vodooskrbe predvidenih objektov delno prestaviti s cevmi duktilne litine
DN 200 ter nanj navezati predvideno interno vodovodno omrežje. |
(2) Trase predvidenih prestavitev je treba načrtovati izven povoznih
površin. |
(3) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim
Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost
(hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da
so dostopni ob vsakem času. |
|
18. člen |
(odvajanje meteornih, komunalnih ter tehnoloških odpadnih vod) |
(1) Treba je zgraditi ločen sistem odvajanja meteornih in komunalnih
odpadnih voda. |
(2) Ob Tržiškem potoku poteka obstoječi mešani kolektor BC fi 60 cm, na
katerega je potrebno navezati predvideno fekalno kanalizacijo. Obstoječo
fekalno kanalizacijo, ki poteka po obravnavanem območju, je treba
preurediti in jo navezati na predvideno fekalno kanalizacijo z iztokom
na mešani kolektor. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni
izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. |
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je
potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode, ki ne bodo
onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v predvideno
meteorno kanalizacijo, preko katere se nato voda odvaja v obstoječi
Tržiški potok na vzhodu obravnavanega območja. |
(4) Izpust padavinskih vod v vodotok mora biti načrtovan tako, da ne
sega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod
naklonom brežin vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. |
(5) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je
potrebno urediti preko peskolovov iz katerih se nato vode speljejo v
meteorno kanalizacijo. |
|
19. člen |
(elektroenergetska infrastruktura) |
(1) Za potrebe priključitve predvidenih objektov na območju OPPN na
distribucijsko omrežje, je treba zgraditi TP Tržišče (nadomestna) in
pripadajoče SN in NN omrežje. |
(2) V sklopu izgradnje TP Tržišče (nadomestna) se obstoječe NN in SN
omrežje preuredi v dveh fazah: |
V prvi fazi se predvidena TP Tržišče (nadomestna) preko 20 kV kablovodov
poveže z DV 20 Nalivalnica, ter z obstoječima TP Kidričeva in TP
Steklarna. |
V drugi fazi se kablovod med Tržišče (nadomestna) in DV 20 kV
Nalivalnica, opusti in izvede povezava med TP Tržišče (nadomestna) in DV
20 kV Nalivalnica. |
(3) Predvideno TP Tržišče (nadomestna) je treba locirati v severnem delu
južnega območja OPPN. Predvidena TP se postavi na skrajni severni rob
parkirišča, v bližino lokalne ceste (Kidričeva ulica). |
(4) V okviru izgradnje projektiranih SN kablovodov in transformatorske
postaje je treba demontirati obstoječo transformatorsko postajo TP
Tržišče in del daljnovoda 20 kV Nalivalnica. |
(5) Za osvetlitev območja je treba zgraditi javno razsvetljavo pod
pogoji upravljavca. Obstoječo javno razsvetljavo, ki poteka ob Kidričevi
ulici, bo zaradi novih ureditev treba delno prestaviti. |
|
20. člen |
(TK omrežje) |
(1) V Kidričevi ulici poteka TK kabel, ki pot nadaljuje preko
obravnavanega območja. |
(2) Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi
prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi oziroma
prestaviti TK kabelsko omrežje pod pogoji upravljavca in naročiti
projekt. |
(3) V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno
predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko
KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje. |
|
21. člen |
(ogrevanje) |
(1) Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: zemeljski
plin, UNP, biomaso, sončne kolektorje … |
(2) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. |
|
22. člen |
(plin) |
(1) V Kidričevi ulici potekata obstoječa plinovoda 100 mb in 3 barski. |
(2) Za napajnje predvidenih objektov bo potrebno dograditi nizkotlačno
plinovodno omrežje in ga priključiti na obstoječi 100 mb plinovod. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
23. člen |
(zrak) |
(1) Preprečevati je treba prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in
nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s
transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in
redno čiščene. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo
emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih
sredstvih. |
(2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se
namestijo na strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak
(ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v
skladu z zakonskimi zahtevami. Vse naprave naj ustrezajo predpisanim
tehničnim in varnostnim zahtevam. |
|
24. člen |
(tla) |
Med gradnjo je treba: |
– gradbišče zavarovati in stalno nadzorovati. Pred pričetkom gradbenih
del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja
raznih mineralnih olj; |
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v
skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem
odpadkov; |
– gradbene odpadke, ki niso zemljine, odstraniti v skladu z veljavnim
pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter
pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo; |
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin
zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z
veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo; |
– za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih
materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno
uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
ki se določijo pred začetkom izvajanja del; |
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali
razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče
preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki.
Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih
površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega
materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa
uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo; |
– z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v
skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega
materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali
oddajo gradbenih odpadkov neposredno v predelavo odpadkov, ki jo
opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javnimi komunalnimi
službami, ki so zadolžene za zajem in odvoz odpadkov na območju občine,
se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih
deponij tega materiala. |
|
25. člen |
(odpadki) |
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z
veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine
Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 1/98, 69/98). |
(2) Urediti je treba dve zbirni in odjemno mesto za ločeno zbiranje
odpadkov (ekološki otok) z zbiralnico ločenih frakcij komunalnih
odpadkov. Zbiralnica mora imeti prostor za 3×1100 mm posode z možnostjo
širjenja. Zbirno in odjemno mesto za trgovski objekt se predvidi v
objektu, zbirno in odjemno mesto za stanovanjsko poslovni del pa na
parkirišču stanovanjskega območja. |
(3) Komunalne odpadke je treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za
odpadke in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Odpadna olja je
treba zbirati ločeno, in sicer v kontejnerju lociranem v pokritem
prostoru. |
(4) Investitor je dolžan pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo
o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji
podatki: |
– količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov, |
– količina gradbenih odpadkov, oddanih neposredno v predelavo ali
odstranjevanje, |
– količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v
predelavo ali odstranjevanje, |
– količina predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka, |
– količina predelanih gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na
gradbišču itd. |
|
26. člen |
(varstvo voda) |
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na območju varovanja podtalnice. |
(2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na
celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
– komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno voditi v
predvideno fekalno kanalizacijo, ki se odvaja v obstoječi mešani
kolektor; |
– padavinske vode iz strehe objekta se vodijo neposredno v predvideno
meteorno kanalizacijo, preko katere se nato odvaja v Tržiški potok; |
– na iztoku meteorne kanalizacije v Tržiški potok je potrebno izdelati
iztočno glavo, ki preprečuje erodiranje brežine; |
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je
potrebno urediti preko peskolovov, iz katerih se nato vode speljejo v
predvideno meteorno kanalizacijo; |
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine; |
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v
infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v
podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja; |
– vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi
predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela; |
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
– za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali
drugih materialov je treba ravnati skladno z določili veljavnega
pravilnika o ravnanju z odpadki. Oskrba delovnih strojev se mora vršiti
na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v
originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in
sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin
je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim
odpadkom. |
|
27. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju
III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir
hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba
tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z
normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v
nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. |
|
28. člen |
(varstvo človekovega zdravja) |
Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim
krajši. Čas gradnje in prevozov potrebnih za izgradnjo se omeji na čas
med 7. in 19. uro. |
|
29. člen |
(varstvo živali in rastlin) |
Dela morajo potekati le v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja
se je treba izogibati nočnemu osvetljevanju gradbišča in objektov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
30. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici
(500-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,15 g. Temu
primerno je treba predvideti način gradnje. |
(2) V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča,
v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče. |
(3) Območje urejanja ne leži na plazovitem ali erozivnem območju. |
(4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti,
je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje
predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti,
ki je del PGD dokumentacije. |
(5) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja
ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in
materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v
vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za
obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. |
(6) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja
to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki
so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji: |
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja, |
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo, |
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje: |
– v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na
obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode, |
– v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za
gašenje požarov, |
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri
požaru ter dostopov, dovozov, |
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in
izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN, |
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne
poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila. |
(7) Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino
za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo. |
(8) Treba je zagotoviti ustrezno protipoplavno varnost obravnavanemu
območju. Objekte na poplavnem delu obravnavanega območja je treba
graditi z varnostno višino najmanj 50 cm nad koto gladine pretoka
stoletnih visokih vod, kar znaša 220,95 mnv pri Q100 = 220,45 mnv. |
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
31. člen |
(etape) |
(1) V prvi etapi se izgradi trgovski objekt ob Kidričevi ulici, ki se
lahko gradi pred izvedbo omilitvenih ukrepov iz hidrološke študije, ki
se nanašajo na urejanje Tržiškega potoka. |
(2) Možno je graditi vsako stavbo posebej. Posamezne stavbe se morajo
izgrajevati kot funkcionalno zaključene celote. |
|
VIII. TOLERANCE |
|
32. člen |
(tolerance glede oblikovanja objektov) |
(1) Dopustno je združevanje gradbenih parcel skladno z določenimi
gradbenimi mejami. V primeru združevanja je možno postaviti stavbo
znotraj določenih gradbenih mej, skupna pozidana površina pa ne sme biti
večja od seštevka posameznih dopustnih gradbenih površin iz združenih
parcel. |
(2) Znotraj določenih gradbenih mej je moč spremeniti tudi lokacijo
stavbe. V primeru združevanja ali spremembe lokacije stavbe je treba
posamezne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo določene v
kartografskem delu ukiniti oziroma njihove lokacije prilagoditi
zazidavi. |
(3) Pri dopustni gradbeni površini in gradbeni meji je možno odstopanje
izven dopustne gradbene površine ali gradbene meje za 1,00 m zaradi
napušča in za 2,00 m zaradi balkona. Pri tem ne sme biti poseženo v
svetli profil ceste. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji. |
(4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi
tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z
določili tega odloka. |
(5) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji.
Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na
funkcioniranje sosednjih objektov. |
|
33. člen |
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in
parcelacije) |
(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna
infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim
načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali
lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali
gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične
rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega
posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza
obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev
in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. |
(2) V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni
infrastrukturi je treba prilagoditi parcelacijo javnih cest. |
(3) Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi
tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z
določili tega odloka. |
(4) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s
pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu
prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno
pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
34. člen |
(organizacija gradbišča in delovišča) |
(1) Območje gradbišča in delovišča je celotno območje tega občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo. |
(3) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja
zavzela maksimalno možno malo prostora in da bo preprečeno onesnaževanje
tal in vodotokov. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna
plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega
materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje. |
(4) Transport materiala se vrši po obstoječi Kidričevi ulici, ki je
kategorizirana občinska cesta (LC 356 070). |
|
35. člen |
(dodatne obveznosti) |
Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne
obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje: |
– v območju oblikovanja novega trikrakega križišča za priključitev
trgovskega objekta je treba, zaradi ureditve pasu za leve zavijalce,
rekonstruirati Kidričevo ulico in obvoziščne elemente. Predvidene
dimenzije prečnega profila so: vozna pasova 3.3 m, pločnik 2.0 m in 1.0
m široka bankina. Pas za leve zavijalce se uredi v širini 3.0 m, |
– za zmanjšanje pogostosti nastopa poplav na poplavnem delu
obravnavanega območja je treba izvesti naslednje ukrepe na Tržiškem
potoku: |
sonaravni posek dreves na brežinah potoka, |
ureditev struge v območju mostov, |
sanitarno čiščenje struge potoka (odstranitev štorov in dreves), |
sanacija erozijskih poškodb, |
odstranitev ovir v priobalnem pasu, |
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce
komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter
upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe
objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav
in v njihove varovalne pasove, |
– o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni,
energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti
pristojne upravljavce in uporabnike, |
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih oseb, |
– objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani
gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati, |
– v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne
posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala
zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
36. člen |
(občinski prostorski akti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 5. člena tega odloka,
prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev Občine Šmarje
pri Jelšah (za Občino Rogaška Slatina) (Uradni list RS, št. 69/93, 37/97
in 69/03). |
|
37. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 320-0006/2011 |
Rogaška Slatina, dne 1. junija 2011 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|