Na
podlagi 129. člena v povezavi s 124. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3)
(ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O), 21. in
29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 35/14, 21/15 in 25/17) je Občinski svet Občine
Moravske Toplice na 7. seji dne 4. 7. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja BG 9 –
poslovna cona |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(splošno) |
|
S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto
urejanja BG 9 – poslovna cona (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je
izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge
19064. OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS)
identifikacijsko številko 3250. |
|
2. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
Načrtovana je gradnja več stavb za različne dejavnosti s pripadajočimi
funkcionalnimi površinami na komunalno urejenih gradbenih parcelah. |
|
3. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja BG
9 – poslovna cona (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje, pogoje
za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo,
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost
izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki
je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na sedežu Občine Moravske
Toplice. |
|
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
4. člen |
|
(območje) |
|
(1) Območje velikosti 5,5 ha se nahaja na skrajnem južnem delu naselja
Bogojina, v Občini Moravske Toplice. |
(2) Območje v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele
zemljišč s parcelnimi številkami: 4450/1, 4450/9, 4450/10, 4450/11,
5469, 5470, 5471, 5473, 5475, 5476, 5477, 5478, 5479 in 5480/2, vse k.o.
Bogojina (100). |
(3) Območje je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje
tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz
grafičnega dela (karta št. 7 »Načrt parcelacije«). |
|
5. člen |
|
(funkcija območja) |
|
(1) Območje OPPN je namenjeno različnim – posebnim dejavnostim, kot so:
poslovne, proizvodne, odlaganje in predelava odpadkov, storitvene,
trgovske, prometne in skladiščne ter energetske. |
(2) Dopustno je umeščati le tiste dejavnosti navedene v prvem odstavku
tega člena, ki ne bodo pomenile večjega tveganja za onesnaževanje okolja
v skladu z veljavno uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo
industrijske emisije in v skladu z veljavno uredbo o preprečevanju
večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. |
|
III. POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE
PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(dopustne vrste posegov) |
|
Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo na območju
OPPN: |
–
gradnja novih (in nadomestnih) stavb in objektov, dozidave in nadzidave, |
–
rekonstrukcija objektov in naprav, |
–
vzdrževanje objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist, |
–
odstranitve (rušitve) obstoječih objektov, |
–
funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, omrežja
elektronskih komunikacij in ravnanja z odpadki, |
–
urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
–
spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti. |
|
7. člen |
|
(novogradnje in odstranitve objektov) |
|
(1) Zgradi se več nestanovanjskih objektov, katerih pretežen namen je v
skladu z možnimi dejavnostmi določenimi v 5. členu. |
(2) Odstranita se dva pomožna objekta v vzhodnem delu območja, ki ležita
na zemljiščih s parcelnima št. 4450/1 in 4450/9, k.o. Bogojina (100).
Odstrani se tudi vsa gospodarska javna infrastruktura, ki ostane brez
funkcije. |
|
8. člen |
|
(pogoji za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje novogradenj) |
|
(1) Informativno prikazane površine in lege objektov in ureditev so
razvidne iz grafičnega dela na kartah št. 4/1 »Ureditvena situacija« in
št. 4/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte
št. 4/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«. |
(2) Pomen normiranih in grafičnih urbanističnih pogojev (karta št. 4/2
»Urbanistični pogoji«): |
–
drevored je obveznost zasaditve drevoreda srednje velikih do velikih
dreves; |
–
dostop je smer glavnega dostopa do stavbe; |
–
faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med površino vseh
stavb na gradbeni parceli in gradbeno parcelo; |
–
gradbena meja je linija, ki jo predvidene stavbe ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost; |
–
gradbena površina je informativno prikazana površina stavbe; |
–
minimalni delež zelenih površin predstavlja ozelenjene, neutrjene zelene
površine. Za zelene površine štejejo le zasajene ali zatravljene
površine, ki niso pozidane, tlakovane ali drugače utrjene in na njih ne
stojijo pomožni objekti, razen podzemnih infrastrukturnih objektov; |
–
pročelje je glavna oblikovana fasada na stavbi. |
(3) Nestanovanjske stavbe: |
–
gradbena površina se umesti znotraj grafično opredeljene gradbene meje,
ki je razvidna iz grafičnega dela (karta 4/2 »Urbanistični pogoji«), pri
tem se pri določanju tlorisnih dimenzij stavb upoštevajo vsi ostali
urbanistični pogoji, ki jih določa ta odlok: faktor zazidanosti,
minimalni delež zelenih površin, minimalno število parkirnih mest itd; |
–
odmiki: znotraj gradbene meje morajo biti stavbe postavljene tako, da
niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Od
prometne površine je odmik najmanj 4,0 m; |
–
faktor zazidanosti: 0,8, v odstotek zazidanosti se štejejo tudi pomožni
objekti, ki so stavbe; |
–
višina stavb je do 10,0 m, merjeno od najnižje višinske kote urejenega
terena. Nad to višino je dopustna le izvedba tehničnih naprav, sončnih
kolektorjev, dimnikov ali dostopov do strehe. Višina posamezne stavbe
ali njenega dela je odvisna od potreb tehnološkega procesa posamezne
dejavnosti ali rabe dela stavbe; |
–
kleti so dovoljene; |
–
oblikovanje volumna stavbe: volumen je lahko razgiban, sestavljen iz več
delov; |
–
streha: ravna ali v naklonu do 40°, piramidaste ali stožčaste strehe
niso dovoljene. Na strehah je dopustna namestitev panelov za sončne
elektrarne ali/in kolektorjev za ogrevanje tople vode; |
–
fasada: zasnovana je razgibano in raznoliko, v kombinaciji z različnimi
materiali, tako da je razčlenjena in vizualno zanimiva. Uporaba
signalnih, kričečih in fluorescentnih barv ni dopustna. Fasada mora biti
iz sodobnih materialov in izdelana v skladu z okoljevarstvenimi in
požarnimi zahtevami. Proti dovozni in regionalni cesti se fasada ne sme
oblikovati kot slepa, temveč kot pročelje. Morebitna osvetlitev stavbe
ne sme povzročati bleščanja in svetlobnega onesnaženja; |
–
dovozi na gradbene parcele: z novih dovoznih cest. |
|
9. člen |
|
(gradnja pomožnih objektov) |
|
(1) Dovoljena je gradnja pomožnih objektov, ki dopolnjujejo funkcijo
obstoječega osnovnega objekta. Pomožni objekti, ki so stavbe, se
postavljajo znotraj gradbene meje. |
(2) Dovoljena je postavitev enega reklamnega stolpa na gradbeno parcelo.
Gradbena površina stolpa je največ 2,5 m x 0,3 m, višina do 8,0 m. |
(3) Dovoljeno je postavljati ograje do višine 2,0 m, kadar to zahteva
tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Lahko so lesene, kovinske
ali iz žičnatih prepletov, kot polni zidovi niso dovoljene, dovoljeni so
le kamniti ali betonski oporni stebri s temeljem do višine 0,5 m. |
|
10. člen |
|
(urejanje odprtih površin) |
|
(1) Ob stavbah se primerno utrdijo ploščadi za parkirne in manipulativne
površine. Vsaj 10 % gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena
površina). |
(2) Na zelenih površinah na severnem robu območja, proti obstoječi
stanovanjski zazidavi, se kot vizualna bariera zasadijo grmovnice na
severni strani in drevesa na južni strani ceste A. |
(3) Zahodni in južni rob območja proti odprti krajini se uredita s
sonaravno linijsko zasaditvijo. |
(4) Na vzhodni strani se med novo kolesarsko stezo in pločnikom
vzpostavi drevored visokoraslih dreves. Dvostranski drevored se uredi
tudi ob pešpoti, ki vodi v cono. |
(5) Vsa podrta drevesa in grmovje se nadomesti s saditvijo avtohtonih
krajevno značilnih avtohtonih (lahko tudi visokodebelnih sadnih) vrst na
zemljiščih znotraj območja OPPN in na območju parkirišča (prometne
ureditve), kjer se to grmovje in drevje ohranja in vzdržuje. |
(6) Ob robu parkirišča in na parkirišču se minimalno na vsaka tri
parkirna mesta zasadi avtohtono in krajevno značilno drevo ali grmovje.
V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno
kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad
koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti
najmanj 3 m2 oziroma širine min. 2,0 m. |
(7) Projektna dokumentacija natančno določi višinsko ureditev, izbor
rastlinskih vrst in njihovo število. |
|
IV. REŠITVE IN POGOJI GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
11. člen |
|
(skupne določbe) |
|
Zasnova prometnega omrežja je razvidna iz grafičnega dela (karta št. 5/1
»Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Potek komunalnih in
energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih
komunikacij je razviden iz grafičnega dela (karta št. 5/2 »Ureditvena
situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja
elektronskih komunikacij«). |
|
12. člen |
|
(prometne površine) |
|
(1) Zgradijo se nove dvosmerne dvopasovne dostopne ceste, s širino
vozišča 7,0 m, z delovnimi imeni cesta A, cesta B in cesta C. Cesta A in
cesta B se prometno podrejeno, na severnem in južnem robu območja,
navezujeta na kategorizirano državno cesto, regionalno cesto III. reda
R3-743 Bogojina–Gančani (AC priključek). Cesta C se na severu prometno
podrejeno navezuje na cesto A in na jugu na cesto B in ju tako povezuje. |
(2) Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste in ureditev
enostranske dvosmerne kolesarske steze vzdolž zahodne strani ceste.
Ureditev je načrtovana v sklopu izdelane projektne dokumentacije za
izvedbo gradnje: Kolesarska povezava med Bogojino in Gančani (ATRIJ,
gradbeni inženiring d.o.o., št. projekta 017, april 2021). Izven območja
se vzdolž vzhodne strani regionalne ceste uredi tudi pločnik. |
(3) Nove dostopne ceste so namenjene dovozu uporabnikov ter
intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stavb. Na njih se
priključujejo parkirne, vozne in na jugovzhodnem delu tudi manipulativne
površine posamezne gradbene parcele. Skladno s programom investitorja se
lahko posamezni priključki ali odseki novi dostopnih cest ukinejo ali
nadomestijo s parkirnimi mesti. |
(4) Kolesarjem je namenjena enostranska dvosmerna kolesarska steza ob
regionalni cesti, na območju pa se vodijo po vozišču. Cesta A se uredi z
enostranskim pločnikom širine 2,0 m vzdolž južne strani ceste. Cesta B
se uredi z enostranskim pločnikom širine 2,0 m vzdolž severne strani
ceste. Cesta C se uredi z obojestranskim pločnikom širine 2,0 m. Pešcem
so namenjeni pločniki ob novih dostopnih cestah in pešpot v osrednjem in
vzdolž vzhodnega dela območja, od koder se vodijo do pločnika ob
regionalni cesti. |
(5) Parkirne površine se uredijo na lastnih parcelah ali kot obvoziščne
parkirne površine. Natančno število potrebnih parkirnih mest in njihovo
pozicioniranje pa se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev
mnenj in gradbenega dovoljenja, skladno z vrsto in obsegom dejavnosti na
obravnavanem območju. |
(6) V širino prečnega profila cest niso zajete eventualno potrebne
površine za nasipe in vkope. V območju priključkov se zagotovi
preglednost, ki se jo določi s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo
predvideno hitrost na prednostni cesti. Izbrana širina ceste ter voznih,
parkirnih in manipulativnih površin in dimenzije priključnih radijev
zagotavljajo prevoznost merodajnega intervencijskega in dostavnega
vozila. |
|
13. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Za potrebe vodooskrbe se zgradi ustrezne nove priključne vodovodne
cevovode v krožni navezavi na predviden cevovod NL DN150, kateri
nadomesti obstoječi, za ukinitev predvideni cevovod PEФ 110, ki poteka
vzhodno od območja. Predviden cevovod NL DN150 se uredi kot odcep VF1 v
sklopu projekta »Nadgradnja vodovodnega sistema B«, ki poteka severno od
območja. Na predviden cevovod NL DN150 se izven območja OPPN ustrezno
prevežejo vodovodni priključki za obstoječe objekte Bogojina 1, 2, 2A,
2C, 3, 4A, 4 in 10B. Vodovodni cevovodi se dimenzionirajo v skladu s
potrebno porabo vode ter z možnostjo krožnih povezav. |
(2) Dimenzije novih cevovodov se uskladijo z veljavnim pravilnikom o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Skladno s
tem pravilnikom se zagotovi tudi požarno varnost (hidrantno omrežje).
Hidranti morajo biti postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. |
|
14. člen |
|
(omrežje odvajanja odpadnih vod) |
|
(1) Izvede se ločeni sistem kanalizacije za odvajanje padavinskih in
komunalnih odpadnih vod. Kanalizacija se izvede vodotesno. |
(2) Komunalne odpadne vode iz območja se navežejo na obstoječi fekalni
vod komunalne kanalizacije, ki poteka vzhodno od območja. |
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin se
uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s strehe ter
nadstrešnic in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se
prioritetno speljejo v padavinsko kanalizacijo do ponikovalnic, ki so
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Odvodnjo
padavinskih voda s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko
ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz
katerih se nato vode speljejo v padavinsko kanalizacijo do ponikovalnic.
Po potrebi se uredi zadrževanje padavinskih vod. Odvodnjo padavinskih
vod s prometnih površin se uredi razpršeno po terenu. |
|
15. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Severno in po severovzhodnem delu območja poteka obstoječi srednje
napetostni prostozračni daljnovod, ki se med stebroma skladno s pogoji
upravljavca ustrezno kablira in skupaj z obstoječim nizkonapetostnim
omrežjem na severovzhodnem delu območja prilagodi načrtovanim
prostorskim ureditvam. |
(2) Za napajanje območja z električno energijo se na prestavljen in
kabliran srednje napetostni vod ustrezno vzanka nova transformatorska
postaja (TP), ki se locira ob stavbi v severovzhodnem delu območja
obravnave. Iz nove TP se ob novih dostopnih cestah zgradi ustrezni
nizkonapetostni izvod do predvidenih novih stavb. |
(3) Za osvetlitev območja se zgradi javno razsvetljavo pod pogoji
upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz navedene
transformatorske postaje. |
|
16. člen |
|
(omrežje elektronskih komunikacij) |
|
Predvidene stavbe se lahko, pod pogoji upravljavca, navežejo na
obstoječe omrežje elektronskih komunikacij vzhodno od območja. |
|
17. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Ogrevanje stavb na območju se uredi individualno. V izogib onesnaženju
zraka se načrtuje ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi. Ogrevanje
na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. |
|
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
18. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega
dela (karta št. 7 »Načrt parcelacije«). |
(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo
njihov prenos v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne v
grafičnem delu (karta št. 7 »Načrt parcelacije«). |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE |
|
20. člen |
|
(varstvo naravne dediščine) |
|
(1) Približno 50 m jugovzhodno od predmetnega območja je evidentirana
drevesna naravna vrednota Bogojina – lipa (Ident. št. 7092), ki je
naravna vrednota lokalnega pomena. Za varstvo naravne vrednote in
ohranitve lastnosti, zaradi katerih je bila le-ta opredeljena, je treba
ob posegih in ureditvah upoštevati naslednje varstvene usmeritve: |
– vsa odvečna zemljina in gradbeni materiali se deponira izven območja
lipe in njenega rastnega prostora (približno 10 m vstran od lipe); |
– na
območju lipe in njenega rastnega prostora (približno 10 m vstran od
lipe) se ne parkira in premika gradbenih ter delovnih strojev; |
– prometne ureditve in povezave (pločniki, ceste itd.) ter gospodarska
javna infrastruktura se načrtuje izven območja lipe in njenega rastnega
prostora (približno 10 m vstran od lipe). |
(2) Na območju se nahaja drevje in grmovje z zaraščajočimi se
površinami, ki je potencialni življenjski habitat vrst ptic rjavega
srakoperja (Lanius collurio) in pogorelčka (Phoenicurus phoenicurus), ki
sta zavarovani z veljavno uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih
vrstah. Za varstvo teh vrst se upoštevajo vsi pogoji, ki so določeni v
10. členu. |
|
21. člen |
|
(varstvo kakovosti zunanjega zraka) |
|
(1) Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in
nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s
transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in
redno čiščene. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo
emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih
sredstvih. |
(2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) se namestijo na
strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje,
prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z
zakonskimi zahtevami. Vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim
in varnostnim zahtevam. |
|
22. člen |
|
(varstvo tal) |
|
Med
gradnjo se: |
–
posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal, |
–
pri izkopu loči zgornji rodovitni (humusni) sloj prsti od spodnjih
slojev; rodovitni sloj prsti se uporabi za urejanje zelenice, |
–
viške materiala od izkopa gradbenih jam se odpelje na urejena
odlagališča, |
– za
začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov,
lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporablja
obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se
določijo pred začetkom izvajanja del, |
–
posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali
razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče
preišče skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki.
Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega
odlagališča. |
|
23. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Zagotovi se zbiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnimi
predpisi in veljavnim Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne
službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine
Moravske Toplice. |
(2) Po potrebi se na območju postavi ena ali več zbiralnic ločenih
frakcij (ekoloških otokov). Zbiralnica na prostem se nadkrije z
nadstreškom ustrezne dimenzije. Do zbiralnice se zagotovi dovoz za
merodajna smetarska vozila. |
|
24. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so: |
– padavinske vode s strehe in utrjenih površin, |
– komunalne odpadne vode. |
(2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem
območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi: |
– upošteva se vsa določila 14. člena tega odloka; |
– pri gradnji, vgradnji in zunanjih ureditvah se lahko uporabijo le
materiali, ki zaradi izpiranja, izluževanja ipd. ne predstavljajo vira
onesnaženja podzemnih voda; |
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo
izpuščati v podtalje; |
– na
gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla
(ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen); |
– v
času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje
okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. |
|
25. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju
IV. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir
hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba
tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z
normami kakovosti za emisije hrupa. Viri hrupa (klimatske naprave,
ventilatorji, pomožni generatorji …) se postavijo čim bolj stran od
najbližjih stanovanjskih stavb. |
(2) Pri načrtovanju vseh gradenj mora investitor novih posegov
predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja cestnega
prometa. |
(3) Asfaltiranje cest se izvede s tihim asfaltom. |
|
26. člen |
|
(varovanje zdravja ljudi) |
|
Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim
krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se
omeji na čas med 7. in 20. uro. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
Zaradi svetlobnega onesnaženja se gradbišče po 20. uri ne osvetljuje,
razen v primeru utemeljenih izjem. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
28. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Objekte je treba graditi v skladu z opredeljeno VII. stopnjo
potresne intenzitete EMS ter projektnim pospeškom tal 0,1 g. |
(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja
ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in
materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v
vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za
obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. |
(3) Požarno varnost se zagotovi v skladu z zakonodajo, ki ureja to
področje. Pri projektiranju se upošteva požarno ogroženost naravnega
okolja, požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka
požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med
posameznimi poselitvenimi območji. Zagotovi se: |
–
pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
–
pogoje za odmike med stavbami in potrebne protipožarne ločitve, ki se
določajo na podlagi slovenskih ali tujih predpisov, potrebne odmike se
lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je
dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z
goreče na sosednjo stavbo, |
–
opredelitev smeri evakuacijskih poti, |
–
zadostno količino vode v hidrantnem omrežju za gašenje požarov, |
–
dovozne poti za gasilsko intervencijo, ki omogočajo osni pritisk 100 kN, |
–
površine za gasilce: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska
vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. |
|
IX. ETAPNOST |
|
29. člen |
|
(etapnost) |
|
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape
oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno
celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje.
Pred gradnjo posamezne stavbe mora biti zgrajena vsa tista predvidena
javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora
priključiti. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni
dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. |
|
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
30. člen |
|
(odstopanja glede pogojev za umestitev
načrtovane prostorske ureditve v prostor in parcelacije) |
|
(1) Dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel v skladu z
določeno gradbeno mejo. V primeru združevanja ali razdruževanja je možno
postaviti stavbo znotraj določene gradbene meje, pri tem je na vseh
gradbenih parcelah treba upoštevati vse urbanistične pogoje, ki jih
določa ta odlok. |
(2) Pri določeni gradbeni meji lahko sega pozidana površina največ 1,0 m
izven gradbene meje, možni so tudi konzolni previsi in nadstreški do
maksimalno 2,0 m izven gradbene meje, vendar ne smejo posegati v svetli
profil javnih cest. Nad dostavnimi potmi so dopustni konzolni previsi in
nadstreški šele na višini 4,5 m, računano od nulte kote poteka dostave.
Stavbe, ki so enostavni objekti (npr. nadstrešnice), so lahko
postavljeni tudi izven gradbene meje. |
(3) Ureditve odprtih površin se prilagajajo odstopanjem določenih v tem
in prejšnjem členu tega odloka. |
(4) Tehnični elementi za zakoličenje stavb se v skladu z navedenimi
odstopanji v tem členu in ob upoštevanju ostalih določil tega odloka
določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega
dovoljenja. |
(5) Tehnični elementi za zakoličenje novih parcelnih mej se ob
upoštevanju načrta parcelacije iz grafičnega dela (karta št. 7 »Načrt
parcelacije«) in v skladu z navedenimi odstopanji v tem in naslednjem
členu tega odloka določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj
in gradbenega dovoljenja. |
(6) Vse višinske kote in stacionaže se natančno določijo v projektni
dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Določitev
višinskih kot stavb ne sme negativno vplivati na funkcioniranje
sosednjih stavb. |
|
31. člen |
|
(odstopanja glede infrastrukturnih
ureditev) |
|
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev in
pogojev za gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, če
se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski
in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. |
(2) V primeru združevanja, razdruževanja ali spremembe lokacije stavbe
se lahko posamezne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo
določene v grafičnem delu ukine oziroma njihove lokacije prilagodi
zazidavi. Cesta C se lahko v celoti ali v delu opusti, vendar tako, da
se omogoči prometna navezava in komunalna oprema preostalih gradbenih
parcel. Spremenjena prometna ureditev in ureditev druge komunalne
infrastrukture se utemelji v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj
in gradbenega dovoljenja. |
(3) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s
pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu
prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno
pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN
IZVAJALCEV |
|
32. člen |
|
(organizacija gradbišča in delovišča) |
|
(1) Območje gradbišča in delovišča je celotno ali del območja tega OPPN. |
(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo. |
(3) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja
zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. Pri
odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in
deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj
po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin. |
(4) Transport materiala do območja poteka po obstoječih občinskih in
državnih cestah. |
(5) Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih
površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu
z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. |
(6) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter
površine urediti skladno z načrtovanim namenom. |
|
33. člen |
|
(dodatne obveznosti) |
|
Poleg obveznosti navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so dodatne
obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje: |
–
pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih,
energetskih, elektronsko komunikacijskih objektov in naprav ter
upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe
objekte in naprave ter uskladiti vse morebitne posege v območje objektov
in naprav in v njihove varovalne pasove, |
– o
vseh motnjah, do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski
in elektronsko komunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti
pristojne upravljavce in uporabnike, |
–
izven območja OPPN se za potrebe vodooskrbe območja ukine obstoječi PEФ
110, ki poteka vzhodno od območja ter nadomesti s predvidenim cevovodom
NL DN150 do VF1 ter zgradi ustrezne nove priključne vodovodne cevovode, |
–
izven območja OPPN se za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih voda
zgradi navezovalna kanalizacija do obstoječe javne kanalizacije vzhodno
od območja, |
–
izven območja OPPN se za elektroenergetsko napajanje stavb ustrezno
kablira srednjenapetostni prostozračni daljnovod, |
– izven območja OPPN se zgradi navezovalna kanalizacija do obstoječega
omrežja elektronskih komunikacij, |
–
promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do
zastojev, |
–
gradbišča je treba zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena
raba sosednjih objektov in zemljišč, |
– v
času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih oseb, |
– v
najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne poškodbe
prometnih površin in drugih objektov in naprav ter druge negativne
posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala
zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
34. člen |
|
(vpogled OPPN) |
|
OPPN
s prilogami je stalno na vpogled na sedežu Občine Moravske Toplice. |
|
35. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 430-0047/2019-112 |
Moravske Toplice, dne
5. julija 2023 |
|
Župan |
Občine Moravske Toplice |
Alojz Glavač |