Na podlagi 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v o Občini Gornji Grad (Ur. glasilo občin št. 5/96) in 14. člena odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Gornji Grad (Ur. glasilo občin št. 6/98), ter v skladu strokovnega navodila o metodologiji za preiskavo kakovosti in količinah sprememb odpadnih voda (Ur. list RS št. 18/85) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Ur. list RS št. 27/95) je Občinski svet občine Gornji Grad na 3. redni seji dne 28. 01. 1999 sprejel

PRAVILNIK

o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode na območju Občine Gornji Grad

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom o pogojih priključitve, tehnični izvedbi in uporabi ter obratovanju objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode na območju Občine Gornji Grad (v nadaljevanju besedila: pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za gradnjo kanalizacije, priključevanje, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, upravljanje ter uporaba kanalizacije ter način nadzora.

2. člen

Kanalizacijo Gornji Grad na območju Občine Gornji Grad upravlja in vzdržuje Komunala, Javno komunalno podjetje d.o.o. Gornji Grad.

S pogodbo se občina in upravljavec dogovorita, kdo prevzame kanalizacijo in čistilno napravo v osnovna sredstva, ter o načinu obračunavanja amortizacije.

3. člen

Javna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda večjega števila uporabnikov. Za javno kanalizacijo štejejo:

- zbirni kanali z revizijskimi jaški,

- razbremenilniki visokih voda,

- črpališča odpadnih voda,

- čistilne naprave,

- drugi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.

4. člen

Notranja - hišna kanalizacija so naprave in objekti ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda samo enemu koristniku oz. objektu in so priključene na javno kanalizacijo. Za notranjo kanalizacijo se šteje:

- vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,

- naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih in padavinskih voda

- dvoriščna kanalizacija,

- spojni kanali z revizijskim jaškom,

- kontrolni jašek na spojnem kanalu.

Notranja kanalizacija je praviloma priključena v najbližji revizijski jašek javne kanalizacije.

5. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

- kanal je cevovod za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,

- hišna - notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu uporabnika in na dvorišču do priključka na javni kanal,

- spojni kanal je kanal od objekta do priključka na javni kanal,

- priključek je mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijsko omrežje,

- kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in odvzem vzorcev, ki je lahko urejen na poseben način,

- revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za kontrolo in za opravljanje vzdrževalnih del,

- podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali priključku,

- kaskada je prelivna stopnica v kanalu,

- peskolov je jašek za izločanje peska odpadnih in padavinskih voda,

- razbremenilnik je jašek za regulacijo odtoka padavinskih voda v javno kanalizacijsko omrežje,

- črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda,

- lovilec olj in maščob je objekt, v katerem se čiščenje vrši na podlagi plavljenja snovi z manjšo gostoto,

- čistilna naprava je objekt za mehansko, kemično, biološko ali kombinirano čiščenje odpadnih voda.

6. člen

Vzdrževanje kanalskega omrežja obsega tekočo kontrolo stanja na omrežju, sistematično čiščenje z manjšimi popravili, izvedbo večjih popravil in investicijsko vzdrževanje.

Upravljavec kanalizacije mora kanalizacijske naprave in objekte vzdrževati stalno v okviru sredstev, ki so za to na razpolago.

7. člen

Pri vzdrževanju, obnovi in novogradnji kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav, ločimo naslednja sredstva:

- sredstva za redno vzdrževanje (kanalščina),

- sredstva za čiščenje odpadne vode,

- sredstva za obnovo kanalizacije - investicijsko vzdrževanje kanalizacije in čistilnih naprav (amortizacija, prispevek),

- sredstva za novogradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.

Sredstva za redno vzdrževanje, popravila in investicijsko vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in ČN, prispevajo uporabniki kanalizacije s plačevanjem kanalščine in čiščenja odpadnih voda. Sredstva se koristijo na osnovi letnega plana vzdrževanja kanalizacije in ČN, ki ga sprejme Občinski svet občine Gornji Grad.

Sredstva za obnovo in novogradnjo kanalizacije in ČN se formirajo iz naslednjih virov:

- iz sredstev amortizacije,

- iz prispevkov občanov,

- iz prispevkov za priključitev na javno kanalizacijo,

- iz drugih sredstev, ki jih združujejo uporabniki kanalizacije skladno z dogovori in programi, ter občinskimi predpisi,

- iz proračuna občine in republike.

Višino prispevkov za priključitev na javno kanalizacijo, kakor tudi višina sredstev razširjene reprodukcije, ki bi jo morda plačevali uporabniki kanalizacije, kakor tudi način plačevanja teh prispevkov določi Občinski svet občine Gornji Grad na predlog upravljavca kanalizacije.

II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE

8. člen

Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabijo vrste cevi:

- specialne betonske cevi s tesnilom,

- plastične cevi s tesnilom.

Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg zgoraj navedenih cevi tudi litoželezne cevi. Uporabljene cevi morajo biti vodotesne in odgovarjati normativom in standardom. V primeru, da se kanal betonira, morajo biti stene in dno zglajene do črnega sijaja.

9. člen

Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je 300 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala pa 200 mm.

10. člen

Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost vode pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%.

11. člen

Kadar zaradi terenskih razmer ni mogoče zgraditi kanalizacije z največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku izdela kaskada. Kadar je razlika med priključkom in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora zgraditi podslapje, dimenzionirano na sušni pretok.

Podslapje se zgradi na zunanji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim kolenom v kotu 90 stopinj.

12. člen

Cevi za javno kanalizacijsko omrežje, predvsem spoji, se morajo polagati na betonsko podlago.

13. člen

Cevi kanala javne kanalizacije in spojnih kanalov se morajo zasuti z nevezanim materialom in sicer v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Kadar cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.

14. člen

Na kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi. Revizijske jaške se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala.

15. člen

Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira iz vodotesnega betona. Tlorisna dimenzija revizijskega jaška na kanalu javne kanalizacije je najmanj 80 x 80 cm ali O 80 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 x 60 cm ali O 60 cm.

Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije 60 x 60 cm ali O 60 cm. Nosilnost

pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah, mora biti najmanj 15 ton.

16. člen

Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode iz utrjenih površin v javno kanalizacijo, mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da znaša največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s.

17. člen

Kjer obstaja možnost onesnaževanja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi ipd.), mora biti na požiralniku ali spojnem kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob.

18. člen

Kjer obstaja možnost, da zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odteka v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijsko omrežje trenutno prekiniti.

19. člen

Komunalni vodi (vodovod, toplovod, PTT ali elektro kabli in podobno), ki potekajo vzporedno s cevmi kanalizacije morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1 m. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak primer posebej dogovori med zainteresiranimi podjetji.

20. člen

Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost po navodilih proizvajalca cevi. O preizkusu vodotesnosti se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ.

21. člen

Investitor gradnje javne kanalizacije mora le to predati v upravljanje upravljavcu. Ob primopredaji, ki se opravi pismeno, mora investitor izročiti upravljavcu naslednjo dokumentacijo:

- projekt z gradbenim dovoljenjem,

- izvršilni načrt, izdelan po določbah predpisov o podzemnem katastru,

- zapisnik o preizkusu vodotesnosti,

- uporabno dovoljenje.

Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacijskega omrežja in izvršilnega načrta kanalizacije, upravljavec omrežje vnese v kataster komunalnih naprav in osnovna sredstva.

22. člen

Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, si mora za priključitev in uporabo pridobiti soglasje upravljavca.

S soglasjem se opredelijo tehnični pogoji izgradnje spojnega voda, jaškov in priključitve na javno kanalizacijo.

23. člen

K vlogi za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje mora investitor predložiti naslednje dokumente:

- arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in komunalnimi napravami v merilu 1:1000,

- kopijo iz katastrskega načrta,

- podatek o predlagani višini koti objekta,

- podatke o namembnosti objekta in količinami ter lastnostih odpadnih voda.

24. člen

Upravljavec v soglasju opredeli:

- možnost in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijsko omrežje,

- višino kote in druge tehnične pogoje priključitve,

- zahteve o izgraditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega jaška,

- pogoje glede posegov ne obstoječo kanalizacijsko omrežje,

- pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasje k uporabi objekta,

- postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.

25. člen

Postopek za pridobitev soglasja je hiter. Upravljavec je dolžan izdelati soglasje najkasneje v tridesetih dneh od prejema vloge po tem, ko je dostavljeno potrdilo o poravnavi obveznosti plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.

III. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADITEV HIŠNE - NOTRANJE KANALIZACIJE

26. člen

Hišna kanalizacija mora biti izdelana vodotesno. Izdelana je lahko iz betonskih, plastičnih in litoželeznih cevi ter litih ali montažnih jaškov.

27. člen

Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se morajo odvajati skozi peskolovce.

Odpadne vode iz kuhinj, kopalnic, pralnic in umivalnikov je potrebno odvajati direktno in sicer na območjih, kjer je zagotovljeno čiščenje odpadnih voda. Na območjih, kjer je izvedeno samo kanalizacijsko omrežje se zgoraj navedene odpadne vode spuščajo v javno kanalizacijsko omrežje preko triprekatne greznice.

Odpadne vode z dvorišč in drugih utrjenih površin, na katerih lahko pride do onesnaženja z nafto ali drugimi maščobami, se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje direktno in sicer preko lovilca olj.

IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJSKO OM-REŽJE

28. člen

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je pred uporabo obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv in če je omrežje v bližini objekta, ki se priključuje, to je v oddaljenosti max. 40 m od objekta ali utrjenih površin. V primeru, da priključitev ni tehnično izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik dolžan interno omrežje za odpadne vode zaključiti z nepretočno triprekatno greznico do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja.

29. člen

Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik javnega kanalizacijskega omrežja izpolniti prijavo za priključek, kateri mora priložiti naslednje dokumente:

- gradbeno dovoljenje za projekt,

- načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt,

- dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja za priključitev.

30. člen

Priključitev spojnega kanala se izvede praviloma v revizijskem jašku javnega kanalizacijskega omrežja.

Pred projektiranjem notranje kanalizacije, si je investitor dolžan od upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja, pridobiti smernice za izgradnjo kontrolnega jaška na spojnem kanalu.

31. člen

Pri gradnji manjših kanalizacijskih priključkov, ki so tehnično enostavne izvedbe, lahko upravljavec kanalizacije izda dovoljenje --soglasje za priključek brez dokumentacije naštete v 29. členu ali pa lahko zahteva le delno dokumentacijo. Za pregled dokumentacije in izdajo dovoljenja upravljavec kanalizacije zaračuna stroške za izdajo soglasja.

32. člen

Dela na hišni - notranji kanalizaciji lahko izvajajo za ta dela registrirana podjetja in upravljavec kanalizacije po tem pravilniku. Priključitev na javni kanal lahko izvrši le upravljavec oz. se priključek lahko izvrši le ob prisotnosti odgovornega vodje vzdrževanja kanalizacije. Stroški nadzora bremenijo investitorja kanalizacijskega priključka.

33. člen

Upravljavec ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene notranje kanalizacije (direktni priklop objektov, ki so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji), kakor tudi za vse morebitne ostale priključke na že obstoječo javno kanalizacijsko omrežje, ki so bili izvedeni pred prevzemom v upravljanje po tem pravilniku.

V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE

34. člen

Odpadne vode ne smejo vsebovati naslednjih sestavin:

- nafte in naftnih derivatov,

- ostanke lakov, topil in impregnacij,

- gorljivih in eksplozivnih snovi,

- trdih in viskoznih snovi, kot so: les, žagovina, pepel, plastika, živalski odpadki, slama, krpe, itd.,

- drugih škodljivih snovi, ki povzročajo spremembo kemične, fizikalne, biološke in bakteriološke sestave podzemnih voda in vodnih tokov.

V javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za dovod in čiščenje odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo odpadne vode ustrezati določbam odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Gornji Grad in tega pravilnika, ter vseh ostalih republiških predpisov iz tega področja.

35. člen

Koncentracija vodikovih ionov izražena v pH enotah odpadne vode ne sme biti manjše kot 6,5 in ne večja od 9. Temperatura odpadne vode, ki odteka v kanalizacijo, ne sme preseči 40

stopinj Celzija. Brez predhodnega posebnega soglasje upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo organsko visoko obremenjenih odpadnih voda.

36. člen

Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, smejo vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah (MK):

Snov označena z oznako * je po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Ur. list RS, št. 35/96) določena kot nevarna snov.

Oznake v tabeli pomenijo:

(a) - mejna koncentracija neraztopljenih snovi in tenzidov v tehnološki odpadni vodi je določena z vrednostjo pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo,

(b) - mejna vrednost je določena z vrednostjo, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, kamor odteka obarvana tehnološka odpadna voda, ne presega meje vrednosti za iztok v vode,

(c) - parametri se določajo v odpadni vodi, katera količina je večja od 5% vse odpadne vode, ki se čisti na čistilni napravi, in je nizko stopnjo biološke razgradljivosti prilčakovati zaradi izvora ali lastnosti odpadne vode; pri običajnem razredčenju odpadne vode na čistilni napravi mora biti stopnja biološke razgradljivosti, izražena z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80% stopnje razgradnje odpadnih vod na čistilni napravi,

(d) - mejna vrednost je določena neposredno z mejno vrednostjo za usedljive snovi,

(e) - za odpadne vode, katere odtekajo na čistilno napravo z zmogljivostjo enako ali večjo 2000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l,

(i) - alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 stopinj C, kot so: diklormetan, trikloreten, 1,1,1-trikloretan, tetrakloreten, triklometan, tetraklormetan,_

Za dosego mejnih koncentracij se odpadna voda ne sem redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.

37. člen

Odpadne vode iz zdravstvenih ustanov morajo biti pred odvodom v kanalizacijsko omrežje dezinficirane.

38. člen

V posameznih izrednih primerih lahko upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja dovoli tudi večje koncentracije, če je kasnejša razredčitev z ostalimi odplakami v samem kanalizacijskem sistemu takšna, da ne vpliva na delovanje čistilnih naprav.

Z razredčenjem odpadnih voda ni dovoljeno doseganje predpisanih maksimalnih koncentracij.

VI. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V VODOTOKE

39. člen

Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke mora izpolnjevati naslednje zahteve:

- temperatura odpadne vode na izlivu ne sme prekoračiti 30 stopinj C,

- pH vrednost mora biti v mejah od 6,5-9,0,

- biokemijska potreba po kisiku (BPK5) ne sem biti večja od 25 mg 02/l,

- vrednost netopnih substanc je lahko maksimalno 80 mg/l, usedline po 2 urah usedanja maksimalno 0,5 ml/l,

- kemijska potreba po kisiku (KPK-dikromatna metoda) je lahko maksimalno 120 mg 02/l v nefiltriranih vzorcih,

- vsebnost kloriranih ogljikovodikov je lahko maksimalno 0,1 mg Cl/l,

- vsebnost vodohlapnih fenolov je lahko maksimalno do 0,1 mg/l.

40. člen

Odpadna voda, ki se odvaja pred vtokom v vodne tokove ne smejo vsebovati več kot 20.000 MPN skupnih koliformnih bakterij v 100 ml, 12.000 kaliformnif bakterij fekalnega izvora v 100 ml in 2.000 streptokokov fekalnega izvora v 100 ml.

41. člen

Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke sme vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah:

Snov z oznako * je z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz virov onesnaženja določena kot nevarna snov. Oznake v tabeli pomenijo:

(f) - mejna vrednost koncentracije nitratnega dušika in sulfatov se za neposredno odvajanje odpadne vode v vodotok določi v skladu s 5. členom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja,

(g) - mejna vrednost je določena posredno s strupenostjo,

(h) - velja za odvajanje odpadnih voda v:

- vode na vodozbirnem območju naravnih jezer

- ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje, in obalno morje,

(i) - alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 stopinj C, kot so: diklormetan, trikloreten, 1,1,1-trikloretan, tetrakloreten, triklormetan, tetraklormetan,_,

(j) - topila, ki se z vodo povsem ali delno mešajo in so biološko razgradljiva.

VII. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE

42. člen

Lastnosti odpadnih voda se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev vode. Uporabnik javnega kanalizacijskega omrežja mora en izvod vsake analize dostaviti upravljavcu v roku 8 dni po opravljeni analizi.

43. člen

Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se vzame v prisotnosti predstavnika koristnika in upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja. O odvzemnem vzorcu se napravi zapisnik. kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljavcu povrniti eventuelno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrole analize.

44. člen

Za presojo mejnih koncentracij škodljivih snovi je merodajna analiza povprečnega 24-urnega vzorca.

45. člen

V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika kanalizacijskega omrežja, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v kanalizacijsko omrežje, ki ne ustreza določbam tega pravilnika, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti vodnogospodarsko inšpekcijo.

46. člen

Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnostih.

Onesnaženost odpadnih voda, ki se v Občini Gornji Grad odvajajo javno kanalizacijsko omrežje, se ugotavlja po naslednjih kriterijih:

- usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 30 minutah,

- kemijska poraba kisika (KPK) s K-bikromatom (K2Cr207),

- biološka poraba kisika (BPK5) v 5 dneh,

- strupenost (S) kot faktor potrebe razredčenosti odpadne vode, da ni več strupena za ribe,

- vsebnost težkih kovin.

47. člen

Pri uporabnikih javnega kanalizacijskega omrežja, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku (industrijska odpadna voda) se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo industrijske odpadne vode (i) in onesnaženostjo ostale odpadne vode (f).

Faktor onesnaženosti služi kot enolvl0-vsebnost težkih kovin.

48. člen

Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula:

F=0,40xUi/Uf+0,60x7KPKi/KPKf+0,1Si/Sf+0,1Ki/Kf

V formuli uporabljeni znaki pomenijo:

F - faktor onesnaženosti

Ui - usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah,

Uf - usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l,

KPKi - kemična poraba kisika industrijske odpadne vode s K-bikromatom,

KPKf - Kemična poraba kisika fekalne odpadne vode s K-bikarbonatom, ki je določena kot konstanta 300 mg 02/l,

Si - strupenost industrijske odpadne vode, kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe,

Sf - strupenost fekalne odpadne vode, kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe,

Ki - vsebnost težkih kovin in škodljivih snovi v industrijskih odpadnih vodah,

Kf - mejne koncentracije težkih kovin in škodljivih snovi

Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določeno za fekalno odpadno vodo (f) se pri izračunu uporabi konstanta določena za fekalno odpadno vodo.

49. člen

Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz najmanj treh 24-urnih povprečnih vzorcev, odvzetih v daljšem časovnem obdobju.

Uporabljajo se samo podatki iz tistih analiz, za katere je odvzel vzorec predstavnik pooblaščene organizacije za opravljanje analiz.

VIII. NAČIN ZARAČUNAVANJA STROŠKOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA

50. člen

Uporabniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške uporabe kanalizacije oziroma odvajanja vode in stroške čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.

51. člen

Cene storitev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda določa upravljavec na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah v občini in odloka o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Gornji Grad.

52. člen

Merilo za plačilo odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode je količina porabljene vode iz javnih vodovodov oziroma vodnih virov uporabnika, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.

Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodomera in sicer v m3 porabljene vode. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati

dejanske porabe vode, se kanalščina obračuna pavšalno, na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

Če uporabnik nima vgrajenega vodomera, se količina odvedene vode določi pavšalno, na osnovi sprejetih normativov: mesečno po 2 m3/osebo, WC, kopalnico, avto.

Za kmečka gospodinjstva, če se voda uporablja iz enega odjemnega mesta za gospodinjstvo in živino, se za obračun plačila storitve odvajanja odpadne vode, odšteje poraba vode za živino in sicer 3 m3 na mesec na glavo živine v hlevu.

Stanje na vodomeru odčituje pooblaščeni predstavnik upravljavca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom. Predstavnik ugotavlja tudi število živine v hlevu.

53. člen

Ceno za enoto na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi določi občinski svet. Cena mora vsebovati stroške ER, RR ter stroške upravljavca.

54. člen

Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in strošek čiščenja odpadne vode na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilen, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži pismeni odgovor upravljavcu kanalizacije.

Če je v objektu več uporabnikov, se račun za porabljeno vodo izstavi posameznim uporabnikom ali lastniku vodomera.

55. člen

Pred izdajo soglasja k gradnji oziroma k priglasitvi del uporabnik poravna prispevek, ki predstavlja povračilo dela stroškov za izgradnjo, obnovo in širitev kanalizacijskega omrežja.

Višino prispevka določi občinski svet na predlog upravljavca, ki določa merila in kriterije za izračun prispevka ob priključitvi na javni vodovod ali kanalizacijo.

56. člen

Občinski svet oziroma Vlada RS lahko v skladu z zakonom o varstvu okolja z odlokom oziroma uredbo določi obveznost plačevanja taks, ki se uporabljajo namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

IX. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN HIŠNE KANALIZACIJE

57. član

Upravljavec ima vsak čas pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, zaradi meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno, ne glede na to, kdo je imetnik pravice uporabe, lastnik ali upravljavec tega objekta, oziroma naprave ali zemljišča, na katerem se nahajajo kanalizacijski objekti ali naprave.

Upravljavec ima vsak čas pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte in naprave ter čistilne naprave in druge naprave, ki so priključene na javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo.

58. člen

Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju ter na objektih in napravah ali, ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan poravnati.

59. člen

Upravljavec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja

javne kanalizacije. Nadzor koriščenja javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja kanalnega priključka zunaj objektov. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.

60. člen

Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljavec zagotavljati predvsem:

- tekoči nadzor stanja na objektih in napravah javne kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,

- sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije,

- intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije,

- intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme uporabnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja.

Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora upravljavec sprejeti obratne poslovnike za posamezni objekt, za ostale objekte pa letni plan vzdrževanja.

61. člen

Enkrat letno mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacije v skladu z določili predpisov o deratizaciji.

62. člen

Upravljavec vodi kataster javne kanalizacije in spojnih vodov v skladu z zakonom in drugimi predpisi o podzemnem katastru.

63. člen

Za vsak objekt javne kanalizacije se mora izdelati izvršilni načrt po določbah predpisov o podzemnem katastru.

Izvršilni načrt mora investitor predati upravljavcu ob predaji instalacij in naprav javne kanalizacije v upravljanje, po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

X. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE

64. člen

Za prevzem kanalizacijske mreže, objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje upravljavcu javne kanalizacije občini, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1. kanalizacijska mreža in naprave morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (projektna dokumentacija, uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),

2. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,

3. izdelan mora biti sanacijski program in idejna rešitev razvoja kanalizacijskega sistema, ki se predaja s projektnim predračunom potrebnih sanacij in investicijskih posegov,

4. izračunana in sprejeta mora biti cena odpadne in padavinske vode, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije; kolikor kljub temu pride do razlike med potrebno in dejansko ceno, jo krije občina kot subvencijo,

5. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov za posamezne vrste objektov; listin o lastništvu, podatke o ostalih poslovnih zadevah),

6. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca - prevzemnika.

Upravljavcu mora biti s ceno storitve ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov izvajanja dejavnosti.

65. člen

V primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravlja krajevna skupnost, vaški odbor ali podobni upravljavec, ki ni bil organiziran po veljavni zakonodaji v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, so dovoljena odstopanja od zahtev 1. in 5. točke prejšnjega člena. v tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:

1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,

2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),

3. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije ter ostalih veljavnih standardov in normativov za sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih vod,

4. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v občini,

5. knjigovodski podatki za posamezne vrste objektov, če teh ni, pa mora dotedanji upravljavec pridobiti ustrezen podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca.

66. člen

Pred prevzemom v upravljanje že zgrajene javne kanalizacije in priključene na ČN pred veljavnostjo tega pravilnika (primarne in sekundarne) je potrebno upravljavcu predložiti poleg ostale tehnične dokumentacije tudi poročilo o tlačni preizkušnji; če je potrebno pa tudi le-to pregledati s kamero, kajti v nasprotnem primeru upravljavec ne more jamčiti za vse morebitne napake, ki so bile narejene pred prevzemom v upravljanje.

XI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

67. člen

Uporabniki kanalizacije morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti, da bo sestav odpadnih voda ustrezal dovoljenim mejnim koncentracijam, določenim v V. poglavju tega pravilnika.

68. člen

Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo zgraditi naprave za predčiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda, lovilce olj ali žagovine ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.

69. člen

V primeru nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo, je povzročitelj dolžan o tem obveznosti upravljavca.

Za motnje pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je povzročil izpust, je povzročitelj dolžan odpraviti vzroke in posledice ter kriti nastale dodatne stroške upravljavca.

70. člen

Sprememba in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po postopku, določenem za njegov sprejem.

71. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

Številka: 002-7/99

Datum: 28.01.1999

ŽUPAN

OBČINE GORNJI GRAD

Toni RIFELJ, l.r.