|
Na podlagi 138. in 153. člena ustave Republike Slovenije,
1. alinee drugega odstavka 29. člena in 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94), je
Občinski svet občine Kobarid na seji dne 26. 4. 1995 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Kobarid |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem statutom Občine Kobarid (v nadaljevanju: občina) se
določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje
in pristojnost občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih
služb, finančno poslovanje občine, način sodelovanja občanov pri
sprejemanju odločitev v občini in o drugih vprašanjih skupnega pomena v
občini, ki jih določa zakon in so pomembna za delovanje občine. |
|
|
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru
ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge,
ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem
občine prenese v občinsko pristojnost država. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Kobarid je temeljna lokalna samoupravna skupnost,
ustanovljena z zakonom. |
|
|
Območje Občine Kobarid določa zakon. |
|
|
Postopek za teritorialne spremembe občine, to je za
določitev območja občine, izločitev dela občine iz občine in njegovo
priključitev k drugi občini, izločitev posameznega naselja iz občine in
njegova priključitev k drugi občini ter ustanovitev občine znotraj
sedanje občine, določa zakon. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Kobarid je pravna oseba. Sedež občine je v
Kobaridu, Trg svobode 2. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina Kobarid ima pečat okrogle oblike, v katerem je
napis: OBČINA KOBARID. Občinski svet uporablja pečat, ki ima poleg imena
občine še napis OBČINSKI SVET. Župan uporablja pečat, ki ima poleg imena
občine še napis ŽUPAN. |
|
|
5. člen |
|
|
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno
in preko organov občine. |
|
|
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi
samoupravnimi skupnostmi, pri čemer se lahko povezuje v pokrajino. Z
drugimi občinami Občina Kobarid pri zagotavljanju skupnih zadev sodeluje
na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. |
|
|
6. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ljudi na
ožjem območju občine so že ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: |
|
|
– KS Borjana-Podbela |
|
|
– KS Kred-Staro selo |
|
|
– KS Breginj |
|
|
– KS Ladra-Smast-Libušnje |
|
|
– KS Drežnica |
|
|
– KS Livek |
|
|
– KS Idrsko |
|
|
– KS Trnovo ob Soči |
|
|
– KS Kobarid |
|
|
– KS Vrsno-Krn. |
|
|
Za spremembo območja posamezne krajevne skupnosti,
določene s tem statutom, se analogno uporabljajo določbe zakona o
lokalni samoupravi v zvezi s spremembo območja občin. |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba. |
|
|
Ob ukinitvi krajevne skupnosti s premoženjem, ki je v
lasti občine, začasno upravlja Občina Kobarid. |
|
|
Zaradi racionalizacije se lahko organizira računovodstvo
za KS v okviru občine. KS smejo opravljati samo funkcije, ki se nanašajo
na plane in programe skupnosti in se lahko zadolžujejo samo ob soglasju
občinskega sveta. Predstavniki krajevnih skupnosti lahko po potrebi
formirajo svet krajevnih skupnosti. |
|
|
7. člen |
|
|
Občinski svet lahko s sklepom ob soglasju sveta krajevne
skupnosti prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v
upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi
ustrezna sredstva. |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov
krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese
prebivalcev te skupnosti. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
9. člen |
|
|
Občina preko svojih organov samostojno ureja in opravlja
vse lokalne zadeve javnega pomena določene s tem statutom in zakonom,
zlasti pa: |
|
|
– upravlja občinsko premoženje, |
|
|
– spodbuja gospodarski razvoj občine, |
|
|
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, |
|
|
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za
lokalne javne službe, |
|
|
– pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko
varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele, |
|
|
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja, |
|
|
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne
objekte, |
|
|
– pospešuje vzgojnoizobraževalno, informacijsko,
dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na
svojem območju, |
|
|
– pospešuje razvoj športa in rekreacije, |
|
|
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne
poti, rekreacijske in druge javne površine, |
|
|
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, |
|
|
– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v
občini, |
|
|
– skrbi za požarno varnost, organizira reševalno pomoč in
opravlja naloge s področja civilne zaščite, |
|
|
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov, |
|
|
– organizira pomoč in reševanje v primerih elementarnih in
drugih nesreč, |
|
|
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, |
|
|
– pospešuje sodelovanje z zamejskimi Slovenci ter drugimi
obmejnimi in našimi občinami, |
|
|
– pospešuje razvoj visokogorskih in demografsko ogroženih
področij, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– sofinancira delovanje političnih strank, zastopanih v
občinskem svetu, |
|
|
– sprejema statut občine in druge splošne akte, |
|
|
– organizira občinsko upravo, |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično
funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne
zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov. |
|
|
Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne
zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki
imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo
sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: |
|
|
– vodenje evidence volilne pravice, |
|
|
– pripravo volilnih imenikov, |
|
|
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, |
|
|
– občinsko upravno nadzorstvo, |
|
|
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in
javnih prireditev, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe
občine, |
|
|
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, |
|
|
– odločanje o rabi prostora, |
|
|
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo, |
|
|
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje, |
|
|
– varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– ukrepe za zaščito okolja, |
|
|
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, |
|
|
– odločanje o namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– izdajanje soglasij za izdajo lokacijskih in gradbenih
dovoljenj, |
|
|
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter
lekarniško dejavnost, |
|
|
– mrliško ogledno službo, |
|
|
– določanje komunalnih dejavnosti, |
|
|
– organizacijo dimnikarske službe, |
|
|
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti
varstva okolja, |
|
|
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih
objektov, |
|
|
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov, |
|
|
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne
krajine, |
|
|
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, |
|
|
– urejanje lokalnega prometa, |
|
|
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in
turizma, |
|
|
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje
parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja, |
|
|
– predpisovanje prometne ureditve, |
|
|
– urejanje lokalnega potniškega prometa, |
|
|
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, |
|
|
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč
na domu, |
|
|
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
12. člen |
|
|
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. |
|
|
Občina ima lahko tudi svet krajevnih skupnosti. |
|
|
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma
neprofesionalno, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
|
|
13. člen |
|
|
Organi občine in KS se volijo za štiri leta. |
|
|
14. člen |
|
|
Delo občinskih organov je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil
na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Način
zagotavljanja javnosti dela se podrobneje opredeli s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. |
|
|
15. člen |
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah
navzoča najmanj polovica njihovih članov, odločitve pa sprejemajo z
večino glasov navzočih članov, razen če ni z zakonom ali tem statutom
drugače določeno. |
|
|
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako
določa zakon, ta statut ali poslovnik. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. |
|
|
Občinski svet ima naslednje pristojnosti: |
|
|
– sprejema statut občine, |
|
|
– sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
|
– sprejema poslovnik za svoje delo, |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– potrjuje začasne nujne ukrepe, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– voli predsednika in podpredsednika sveta, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane
komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
– imenuje volilne komisije za občinske volitve, |
|
|
– nadzoruje delo delovnih teles, župana in občinske
uprave, |
|
|
– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog
župana, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot, |
|
|
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu
načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in
nepremičnin, |
|
|
– odloča o najemu občinskega posojila, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– daje pobudo za sklice zborov občanov, |
|
|
– določa nadomestilo oziroma plačo za župana ter merila za
nadomestila članom občinskega sveta, nadzornega odbora, tajniku sveta in
delovnim telesom občinskega sveta ter odloča o načinu in obsegu drugih
njihovih prejemkov in povračil stroškov, |
|
|
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne
gospodarske službe, |
|
|
– daje koncesije, |
|
|
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev, |
|
|
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
|
|
– ustanavlja občinske sklade in imenuje njihove organe, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta
statut, |
|
|
– odloča o sodelovanju in povezovanju z drugimi občinami, |
|
|
– imenuje in razrešuje svoje predstavnike v svete javnih
zavodov, |
|
|
– odloča o občinskih simbolih, priznanjih in občinskem
prazniku. |
|
|
17. člen |
|
|
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov
republiških organov, pristojnih za občino. |
|
|
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih
pristojnostihiz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh
zadevah odloča drug občinski organ. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet ima 16 članov. |
|
|
Člani občinskega sveta praviloma opravljajo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom
nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. |
|
|
Način in izvedba je določena z zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu. |
|
|
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na
volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik
občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi
sejo najstarejši član sveta. Na konstitutivni seji občinski svet najprej
imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki
pregleda podane predloge za predsednika in podpredsednika sveta in jih
posreduje svetu. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika sveta. |
|
|
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo
delo. |
|
|
22. člen |
|
|
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga
vsak član sveta. |
|
|
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če
pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se
glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. |
|
|
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj
četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za
razrešitev glasuje večina vseh članov sveta. |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima tajnika, ki pomaga predsedniku pri
pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge
zadeve po nalogu predsednika. Tajnika sveta imenuje občinski svet. |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje
predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na
zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. |
|
|
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na
obrazloženo zahtevo župana. |
|
|
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh
mesecih oziroma v roku petnajstih dni po podani zahtevi za sklic seje
občinskega sveta iz prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
|
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno
pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko
predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta,
skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas za
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsedniku občinskega sveta,
predsednikom delovnih teles in županu ter tajniku za odgovore nanje.
Odgovori na vprašanja morajo biti dani na naslednji seji. |
|
|
V okviru prve točke seje občinskega sveta se obravnava
tudi pregled realizacije sklepov prejšnje seje. |
|
|
25. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se
javnost izključi. |
|
|
Člani delovnih teles občinskega sveta in župan imajo
pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki delovnih
teles občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje
ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih
organov. |
|
|
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino vseh
članov. |
|
|
3. Župan |
|
|
27. člen |
|
|
Občina ima župana. |
|
|
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah in svoje delo
opravlja poklicno ali nepoklicno. O tem vsakokrat odloča občinski svet. |
|
|
28. člen |
|
|
Župan opravlja naslednje naloge: |
|
|
– predstavlja in zastopa občino, |
|
|
– predlaga občinskemu svetu proračun in zaključni račun
proračuna ter druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega
sveta, |
|
|
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz
pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Odločitev o tem sprejme z
dvetretjinsko večino glasov vseh članov. |
|
|
29. člen |
|
|
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve
občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take
odločitve na seji občinskega sveta. |
|
|
Če se odločitev sveta nanaša na zadeve, ki so bile z
zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost odločitve. |
|
|
30. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe.Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
njegovih delovnih teles, sej nadzornega odbora pa le na njegovo
povabilo. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
32. člen |
|
|
Nadzorni odbor: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno ali na zahtevo
občinskega sveta poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. |
|
|
33. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. |
|
|
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov. |
|
|
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste
kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo
kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta,
zainteresiranih organizacij v občini ali najmanj 15 volilcev v občini. V
primeru, da kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na
isti seji imenujejo člani nadzornega odbora posamično. Če tudi na ta
način niso imenovani vsi člani, lahko vsak član sveta predlaga
imenovanje manjkajočih članov, ki jih svet imenuje posamično na isti ali
naslednji seji. |
|
|
Predsednika imenujejo člani nadzornega odbora izmed sebe z
večino glasov vseh članov na svoji prvi seji, ki jo skliče predsednik
občinskega sveta. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, občinski uradniki, člani poslovodstev organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev in drugi javni uslužbenci. |
|
|
5. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
|
34. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za gospodarstvo, |
|
|
– odbor za negospodarstvo, |
|
|
– sklad stavbnih zemljišč, |
|
|
– komisija za statutarna vprašanja, |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– nadzorni odbor. |
|
|
35. člen |
|
|
Občinski svet lahko imenuje tudi druga stalna ali občasna
delovna telesa. |
|
|
Mandat stalnih delovnih teles je enak mandatu občinskega
sveta. |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta imajo predsednika in dva
do štiri člane. |
|
|
36. člen |
|
|
Delovna telesa sveta v okviru svojega delovnega področja
pripravljajo predloge in jih posredujejo svetu v obravnavo in sprejem. |
|
|
Delovno področje delovnih teles se praviloma določi z
odlokom. |
|
|
Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge zadeve, ki jim
jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti, čeprav niso določene z
odlokom. |
|
|
37. člen |
|
|
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v
odločanje posameznemu delovnemu telesu z dvetretjinsko večino vseh
članov. |
|
|
38. člen |
|
|
Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih
članov in/ali občanov. Predsednik posameznega delovnega telesa se
imenuje praviloma izmed članov sveta. |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta na prvi seji
sveta. Predsednika delovnih teles praviloma imenujejo člani delovnih
teles na prvi seji. |
|
|
39. člen |
|
|
O imenovanju delovnih teles se glasuje na podlagi liste
kandidatov, ki jo predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično. Če na ta način
niso imenovani vsi člani posameznega delovnega telesa, lahko vsak član
sveta predlaga manjkajoče člane delovnih teles, ki jih svet nato imenuje
posamično na isti ali naslednji seji. |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo in
vodi njegovo delo ter je odgovoren občinskemu svetu. |
|
|
40. člen |
|
|
Občinski svet na predlog najmanj četrtine svojih članov
lahko izreče nezaupnico posameznemu delovnemu telesu ali njegovemu
članu. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh
članov sveta imenuje delovno telo v novi sestavi. |
|
|
Posamezen član delovnega telesa oz. delovno telo v celoti
lahko tudi odstopi. Odstop mora biti obrazložen. V tem primeru mora
delovno telo oziroma član opravljati svojo funkcijo do imenovanja novega
delovnega telesa oziroma člana. |
|
|
Delovno telo se razreši po istem postopku kot se imenuje. |
|
|
6. Svet krajevnih
skupnosti |
|
|
41. člen |
|
|
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih
skupnosti v občini. |
|
|
Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti. |
|
|
Svet deluje kot posvetovalni organ. |
|
|
42. člen |
|
|
Svet KS daje mnenje občinskemu svetu, njegovim delovnim
telesom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njegove
pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa
o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na
prostorsko ureditev občine. |
|
|
7. Organi krajevnih
skupnosti |
|
|
43. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. |
|
|
Mandat sveta krajevne skupnosti traja štiri leta oziroma
do izteka mandata občinskega sveta. Redne volitve v svete krajevnih
skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet. Prve
volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu
po uveljavitvi tega statuta. Volitve se opravijo v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah. |
|
|
Podrobnejšo organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja
statut krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti z
dvetretjinsko večino vseh članov sveta v treh mesecih po konstituiranju
sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
Krajevne skupnosti v okviru svojih pristojnosti samostojno
opravljajo predvsem naslednje zadeve: |
|
|
– neposredno izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami
svetov krajevnih skupnosti, |
|
|
– izdajajo mnenja v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in
rabo ostalega prostora, varstva naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– obravnavajo prostorske izvedbene akte, ki zadevajo
območje krajevne skupnosti in v zvezi s tem sprejemajo ustrezne sklepe
in jih posredujejo pristojnemu občinskemu organu, |
|
|
– sprejemajo mnenja v zvezi z izdajo lokacijskih in
gradbenih dovoljenj, |
|
|
– sprejemajo ukrepe za varstvo okolja v krajevni
skupnosti, |
|
|
– skrbijo za urejanje poljskih poti, |
|
|
– skrbijo za vzpodbujanje in razvoj ljubiteljskih in
interesnih dejavnosti v krajevni skupnosti, |
|
|
– opravljajo druge naloge, ki jih nanje prenese občina. |
|
|
8. Neposredne oblike
odločanja občanov |
|
|
45. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
46. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno
ali več krajevnih skupnosti oziroma naselij. Skliče ga župan na lastno
pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo petih odstotkov
volilcev v občini oziroma krajevni skupnosti. |
|
|
47. člen |
|
|
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi
odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če
to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini. |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je
sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali. |
|
|
48. člen |
|
|
Najmanj pet odstotokov volilcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Organ, na katerega je naslovljena zadeva iz prvega
odstavka, je dolžan v roku treh mesecev odločiti o zahtevi. |
|
|
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega
člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
|
IV. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
1. Organizacija
občinske uprave |
|
|
49. člen |
|
|
Občinska uprava opravlja upravne in strokovne naloge. |
|
|
Podrobnejša organizacija občinske uprave je na predlog
župana določena z odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem
področju organov občinske uprave. |
|
|
50. člen |
|
|
Občinsko upravo vodi župan. |
|
|
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev
občinskega sveta odgovoren svetu. |
|
|
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske
uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. |
|
|
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih
aktov poslovanja. |
|
|
Za delovanje uprave je tajnik odgovoren županu. |
|
|
51. člen |
|
|
Upravne in strokovne naloge občine opravljajo zaposleni v
občinski upravi, ki jih imenuje oziroma sprejme v delovno razmerje in
razporedi župan na podlagi načrta delovnih mest, ki ga na predlog župana
sprejme občinski svet. |
|
|
52. člen |
|
|
Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo
v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest določi župan. |
|
|
53. člen |
|
|
Občinska uprava izvršuje odloke, sklepe, odredbe,
pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan. |
|
|
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države,
kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz
državne pristojnosti. |
|
|
54. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih
pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
55. člen |
|
|
V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske in
prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o
splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom. |
|
|
56. člen |
|
|
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona
o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. |
|
|
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih zadevah
v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
|
57. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno
področje oziroma njegov organ v sestavi. |
|
|
58. člen |
|
|
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski
svet. |
|
|
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan. |
|
|
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan. |
|
|
2. Nadzor nad
zakonitostjo dela uprave |
|
|
59. člen |
|
|
Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov občin. |
|
|
V zadevah, ki jih na občine prenese država, pa opravljajo
državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
|
|
Državni nadzor nad delom organa lokalnih skupnosti
izvršujejo vlada in ministrstva. |
|
|
60. člen |
|
|
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje
delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da
uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z
zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi. |
|
|
V. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
61. člen |
|
|
Občina Kobarid organizira javne službe na naslednjih
področjih: |
|
|
– oskrba s pitno vodo, |
|
|
– odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in
padavinskih voda, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki, |
|
|
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
|
– javna snaga in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in
zelenih površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso
razvrščene med magistralne in regionalne ceste, |
|
|
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in javnih
parkirišč, |
|
|
– oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi, |
|
|
– upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih
prostorov v lasti Občine Kobarid. |
|
|
– javna razsvetljava, plakatiranje in druge vrste
oglaševanja. |
|
|
Način in organiziranje javnih služb se določi z odlokom. |
|
|
62. člen |
|
|
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina
javna podjetja in javne gospodarske in druge javne zavode, podeljuje
koncesije in oblikuje servisne službe v okviru občinske uprave. |
|
|
VI. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
63. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin
in nepremičnin. |
|
|
Odtujitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli
dve tretjini članov občinskega sveta. |
|
|
64. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov,
najemnin, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
65. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračun občine. |
|
|
66. člen |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki
ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in
načrtovanimi odhodki. |
|
|
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. |
|
|
67. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
68. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z
odlokom občine drugače določeno. |
|
|
69. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine, lahko pa se najame posojilo
največ do 5 procentov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do
konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet. |
|
|
70. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve v skladu z zakonom. Odstotek
izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana. |
|
|
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve
občine dva odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in
odhodkov za zadnje leto. |
|
|
71. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot
so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke
nesreče, epidemije oziroma za preprečevanje epidemij, živalskih kužnih
bolezni in rastlinskih škodljivcev, |
|
|
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki
pritekajo neenakomerno, |
|
|
3. za kritje proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka
se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke
morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča
občinski svet. |
|
|
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o
uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska,
določenega v proračunu za tekoče leto. |
|
|
72. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. |
|
|
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom
proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za
katerega se sprejema zaključni račun. |
|
|
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca
marca tekočega leta za preteklo leto. |
|
|
73. člen |
|
|
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev
ali z najetjem posojil. |
|
|
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. |
|
|
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi
zakona. |
|
|
74. člen |
|
|
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v
infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje
gospodarskih in drugih javnih služb. |
|
|
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega deset
odstotkov zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja,
odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme
preseči pet odstotkov zagotovljene porabe. |
|
|
O zadolžitvi odloča občinski svet. |
|
|
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih
dneh po sprejetju odločitve. |
|
|
75. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. |
|
|
O soglasju odloča občinski svet. |
|
|
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do
pet odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
|
O dajanju poroštev odloča občinski svet. |
|
|
76. člen |
|
|
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek na promet nepremičnin, |
|
|
– upravne takse, |
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic. |
|
|
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini,
ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. |
|
|
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi
del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom. |
|
|
77. člen |
|
|
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne takse, |
|
|
– komunalne takse, |
|
|
– pristojbine, |
|
|
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča in gozda, |
|
|
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in
onesnaževanje okolja, |
|
|
– prihodki uprave, |
|
|
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni, |
|
|
– renta na lokacijo profitnih podjetij, |
|
|
– prihodki iz pogodb, najemnin in koncesij. |
|
|
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini,
ki je določena v aktu o njihovi uvedbi. |
|
|
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski
svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do
petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom. |
|
|
78. člen |
|
|
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za
primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe. |
|
|
79. člen |
|
|
Finančno poslovanje izvršuje organ občinske uprave,
določen v odloku o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju
organov občinske uprave ali od občinskega sveta pooblaščena pravna
oseba. |
|
|
Njegovo delo nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor. |
|
|
VII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
80. člen |
|
|
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in
navodila kot splošne pravne akte. |
|
|
Delovna telesa lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo in
predlagajo pravilnike občinskemu svetu. |
|
|
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun. |
|
|
81. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet
z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
82. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
83. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
84. člen |
|
|
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
85. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njegovega izvrševanja. |
|
|
86. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
87. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina
članov občinskega sveta. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
88. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan,
delovna telesa občinskega sveta, svet krajevnih skupnosti ali najmanj
pet odstotkov volilcev v občini. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega
sveta. |
|
|
89. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel
sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
91. člen |
|
|
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. Predlog odloka predhodno obravnava statutarna komisija. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
92. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet
konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, člani občinskega
sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o
naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. |
|
|
93. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta
najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. |
|
|
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
članov občinskega sveta. |
|
|
94. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče
ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet
sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
pošiljanje predloga odloka in za vlaganje amandmajev. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga vsak
član občinskega sveta, župan oziroma predlagatelj odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
95. člen |
|
|
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je
sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj
polovico članov, glasuje večina navzočih članov. |
|
|
96. člen |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, razen statuta in
občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
|
|
97. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati osmi
dan po objavi (če ni v njih drugače določeno). |
|
|
3. Posamični akti
občine |
|
|
98. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter
na podlagi javnih pooblastil. |
|
|
99. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
zadevah v upravnem postopku. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
VIII. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
100. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine,
brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice. |
|
|
101. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko sprožita pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v
njene pristojnosti. |
|
|
102. člen |
|
|
Župan oziroma občinski svet lahko kot stranka v upravnem
sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni
organi izvršujejo oblastveni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi,
če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
103. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih,
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
104. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
IX. POVEZOVANJE OBČINE
V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
|
105. člen |
|
|
Občina Kobarid se lahko poveže z drugimi občinami v širšo
lokalno skupnost - pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi
svojega prebivalstva. |
|
|
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski
svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede
referendum. |
|
|
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se
določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S
potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene
občinske pristojnosti pokrajini. |
|
|
106. člen |
|
|
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed
svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti
predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so
dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi. |
|
|
107. člen |
|
|
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino vseh članov
sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če
je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena,
pomembnih za občino. Če zahteva večina članov občinskega sveta, se lahko
o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. |
|
|
X. SPREMEMBA STATUTA |
|
|
108. člen |
|
|
Pobudo za spremembo statuta lahko poda najmanj četrtina
članov občinskega sveta, župan, svet krajevnih skupnosti ali 5%
volilcevv občini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinski
svet z dvetretjinsko večino vseh članov. Na podlagi sprejetega sklepa o
uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi komisija za statut predlog
sprememb statuta in ga posreduje občinskemu svetu. Občinski svet
obravnava predlog sprememb statuta in ga sprejme ter da v javno
razpravo. Po končani sedemdnevni javni razpravi pripravi komisija
predlog za drugo obravnavo in ga poda v obravnavo in sprejem občinskemu
svetu. |
|
|
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve
tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Posamezne določbe statuta se lahko razčlenijo z odlokom,
ki se sprejme po istem postopku kot statut in ima isto veljavo kot
statut. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
109. člen |
|
|
Odloki in drugi splošni akti, pomembni za delovanje
občine, morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega leta po sprejemu
tega statuta, razen odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem
področju organov občinske uprave in poslovnika občinskega sveta, ki
morata biti sprejeta v roku 60 dni po sprejemu tega statuta. |
|
|
110. člen |
|
|
Do sprejema novih predpisov, ki bodo določali naloge in
pristojnosti na posameznih področjih, veljajo sprejeti odloki in drugi
akti, ki jih je sprejela skupščina občine Tolmin in niso v nasprotju z
zakonom in tem statutom. |
|
|
111. člen |
|
|
Za vse določbe, ki niso zajete v tem statutu, se smiselno
uporabljajo zakonske določbe. |
|
|
112. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni
sklep občinskega sveta, sprejet na 2. seji občinskega sveta dne 21. 1.
1995. |
|
|
113. člen |
|
|
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu. |
|
|
|
|
|
Št. 013-2/95 |
|
|
Kobarid, dne 26. aprila 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Kobarid
Pavel Sivec l. r. |
|
|
|