ELABORAT PROGRAMA

OPREMLJANJA ZA OPN OBČINE GORNJI GRAD

1  UVOD

2  SPLOŠNI DEL ELABORATA PROGRAMA OPREMLJANJA

2.1  Pojmi in kratice

2.2  Podatki o naročniku in izdelovalcu

2.2.1  Naročnik

2.2.2  Izdelovalec

2.3  Namen izdelave programa opremljanja

2.4  Obrazložitev uporabljenih pojmov

2.5  Opis območja opremljanja

2.6  Opis občine Gornji Grad

2.7  Podlage za izdelavo programa opremljanja

2.7.1  Predpisi

2.7.2  Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in prostorski akti

2.7.3  Projektna dokumentacija

3  ANALIZA OBSTOJEČE KOMUNALNE OPREME

3.1  Opis stanja obstoječe komunalne opreme

3.1.1  Ceste

3.1.2  Javne površine

3.1.3  Kanalizacijsko omrežje

3.1.4  Vodovodno omrežje

3.1.5  Ravnanje z odpadki

3.2  Oskrbna območja obstoječe komunalne opreme

3.3  Površine posameznih oskrbnih območij

3.4  Stroški obstoječe komunalne opreme

3.4.1  Cestno omrežje

3.4.2  Javne površine

3.4.3  Kanalizacijsko omrežje

3.4.4  Vodovodno omrežje

3.4.5  Ravnanje z odpadki

4  PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

4.1  Preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere

4.2  Merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo

4.3  Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo)in deležem površine objekta (Dto)

4.4  Faktor namembnosti objekta (Fn)

4.5  Faktor površine (Fp) pri izračunu komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti

4.6  Prispevna stopnja zavezanca

4.7  Oprostitve in olajšave

4.8  Izračun komunalnega prispevka

4.8.1  Informativni izračun komunalnega prispevka

5  PRILOGE

5.1  GRAFIČNE PODLAGE

5.1.1  GRAFIČNA PRILOGA 1

  KARTA S PRIKAZOM CESTNEGA OMREŽJA

5.1.2  GRAFIČNA PRILOGA 2

  KARTA S PRIKAZOM VODOVODNEGA OMREŽJA

5.1.3  GRAFIČNA PRILOGA 3

  KARTA S PRIKAZOM KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA

5.1.4  GRAFIČNA PRILOGA 4

  KARTA S PRIKAZOM RAVNANJA Z ODPADKIM TER JAVNIMI POVRŠINAMI

1  UVOD

Občina Gornji Grad trenutno uporablja pri odmeri komunalnega prispevka svoj odlok iz leta 2013.

Občina Gornji Grad je k pripravi prvega Programa opremljanja stavbnih zemljišč pristopila leta 2007 in na njegovi osnovi sprejela Odlok o komunalnem prispevku Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 6/07), v letu 2013 pa je sprejela nov Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2013). Oba odloka temeljita na določilih Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07).

Glavni razlog za nov program opremljanja stavbnih zemljišč je sprememba praktično celotne prostorske zakonodaje ter sprejetje novega Občinskega prostorskega načrta. S sprejetjem Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19) je potrebno skladno s 34. členom uredbe vse Programe opremljanja ter odloke o merilih in odmeri komunalnega prispevka, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04, 74/05 in 80/07) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04, 75/05, 80/07 in 95/07), uskladiti z določbami nove uredbe najpozneje do 30. marca 2021.

Ker je v tem časovnem obdobju bilo zgrajeno, dograjeno, prenovljeno, odstranjeno precejšnje število stavb na območju občine Gornji Grad je potrebno na podlagi novih podatkov Registra nepremičnin (REN) in Katastra stavb (KS) prenoviti podatke o bruto tlorisnih površinah objektov. Občina Gornji Grad je v zadnjih desetih letih izvedla precej investicij v komunalno opremo, rekonstrukcije, posodobitve in obnove cestnega omrežja, gradnja javne razsvetljave, gradnja novega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja in nove javne površine (parkirišča).

Opremljanje stavbnih zemljišč obsega projektiranje in gradnjo komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oziroma objekti, načrtovani z OPN ali OPPN, izvedejo in se namensko uporabljajo. Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna na opremljenih stavbnih zemljiščih. Gradnja objektov je dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih:

·  če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali

·  če investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme ob upoštevanju določb iz drugega odstavka 150. člena Zakon o urejanju prostora.

Podlaga za pripravo odloka je elaborat programa opremljanja (v nadaljevanju EPO). Program opremljanja sprejme občinski svet z odlokom.

Elaborat program opremljanja je izdelan v skladu z:

·  Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19),

·  Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17),

·  Gradbeni zakon (GZ) (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.).

Elaborat programa opremljanja določa:

·  obstoječo komunalno opremo,

·  oskrbna območja,

·  stroške obstoječe komunalne opreme,

·  preračun stroškov obstoječe komunalne opreme,

·  merila za odmero komunalnega prispevka,

·  oprostitve komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj.

Za določitev podlag iz prejšnjega odstavka se za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme določi oskrbno območje. Stroški obstoječe komunalne opreme se določijo na podlagi:

·  podatkov iz poslovnih knjig, ki jih vodijo neposredni proračunski porabniki (register osnovnih sredstev), ali

·  nadomestitvenih stroškov, ki so enaki stroškom gradnje nove komunalne opreme, ki zagotavlja primerljivo zmogljivost in raven komunalne oskrbe kot obstoječa komunalna oprema, ali

·  dejanskih stroškov izvedenih investicij.

Pri določitvi stroškov obstoječe komunalne opreme na način iz druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se smiselno upoštevajo določbe četrtega odstavka 7. člena uredbe. Preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se izvede skladno s 23. členom Uredbe.

Merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo so:

·  površina gradbene parcele stavbe,

·  bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov,

·  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpO) in deležem površine objekta (DtO) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,

·  faktor namembnosti objekta Fn,

·  psz(i): prispevna stopnja zavezanca (%) (Uredba).

Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine za naslednjo komunalno opremo:

·  cestno omrežje,

·  javne površine,

·  kanalizacijsko omrežje,

·  vodovodno omrežje,

·  ravnanja z odpadki (ekološki otoki, Zbirni center Podhom)

Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (ZUreP-2).

Po 79. členu ZPNačrt-a pa je bil komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga je zavezanka ali zavezanec plačal občini (ZPNačrt).

Za določitev podlag iz prejšnjega odstavka se za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme določi oskrbno območje. Na območju občine je za obstoječo komunalno opremo določeno eno oskrbno območje za posamezno vrsto komunalne opreme, in sicer za cestno omrežje,  kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, objekte za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in druge javne površine v javni lasti.

Pričujoči elaborat programa opremljanja vsebuje:

·  opis območja opremljanja in komunalno opremo na območju opremljanja,

·  seznam upoštevanih veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, strokovnih podlag in druge dokumentacije, upoštevanih pri izdelavi programa opremljanja,

·  podatke o površinah gradbenih parcel stavb in bruto tlorisnih površinah stavb,

·  opis obstoječe komunalne opreme in določitev stroškov obstoječe komunalne opreme,

·  preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere,

·  določitev podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

Pri izdelavi elaborata programa opremljanja so uporabljene osnove in dokumentacija, ki jih je izdelovalec elaborata prejel s strani naročnika in pristojnega upravljavca komunalne opreme. Prav tako so uporabljeni dostopni podatki, ki sta jih naročnik in izdelovalec elaborata stavbnih zemljišč ocenila kot relevantne za njegovo izdelavo.

2  SPLOŠNI DEL ELABORATA PROGRAMA OPREMLJANJA

2.1  Pojmi in kratice

·  KPobstoječa(i): znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme,

·  AGP: površina gradbene parcele stavbe,

·  Cpo(i): stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe,

·  Dpo: delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,

·  ASTAVBA: bruto tlorisna površina stavbe,

·  Cto(i): stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta,

·  Dto: delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,

·  Fn: faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe,

·  Psz(i): prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%),

·  i: posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme.

2.2  Podatki o naročniku in izdelovalcu

2.2.1  Naročnik

Naročnik programa opremljanja je:

Občina Gornji Grad

Attemsov trg 3

3342 Gornji Grad

Župan: Anton Špeh

Tel: 03/839 18 50

Fax: 03/839 18 64

2.2.2  Izdelovalec

Izdelovalec programa opremljanja je:

Geodetske storitve GEO-F, Dušan Filipov s.p.

Mariborska cesta 88

3000 Celje

Direktor: Dušan Filipov

Tel: 041/922 378

  031/338 880

2.3  Namen izdelave programa opremljanja

Elaborat za pripravo odloka je strokovna podlaga za sprejem akta. Z odlokom občina sprejme podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo usklajeno z novim predpisom,  Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19-popr. in 34/19). Z odlokom se določijo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Podlage za odmero so določene s stroški obstoječe komunalne opreme, preračunom stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in določitvijo meril za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

Namen elaborata programa opremljanja je analiza obstoječe komunalne opreme na območju OPN, uskladitev gradnje objektov in omrežij komunalne opreme ter pridobitev osnov za izvajanje obračuna komunalnega prispevka v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.

Cilji izdelave EPO in POSZ so:

·  analiziranje stanja obstoječe komunalne opreme,

·  določitev podatki o oskrbnih območjih obstoječe komunalne opreme,

·  določitev podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

2.4  Obrazložitev uporabljenih pojmov

Zaradi lažjega razumevanja dokumenta so v nadaljevanju razloženi določeni pojmi ter kratice.

Bruto tlorisna površina stavbe je zmogljivost objekta, določena v skladu s standardom SIST ISO 9836, površina gradbenega inženirskega objekta, določena kot bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836, ali površina drugega gradbenega posega, določena kot bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836 (Uredba).

Druga gospodarska javna infrastruktura je gospodarska javna infrastruktura, ki ni komunalna oprema in je namenjena za zagotavljanje opremljenosti stavbnega zemljišča (Uredba).

Obstoječa komunalna oprema je komunalna oprema, ki je že zgrajena in predana v upravljanje posameznemu izvajalcu gospodarske javne službe (Uredba).

Površina zemljišča pod stavbo je površina, določena v skladu s predpisi, ki določajo evidentiranje nepremičnin (Uredba).

Uporaba komunalne opreme pomeni uporabo tiste vrste komunalne opreme, ki jo objekt lahko uporablja, ne da bi se nanjo tudi priključil. Med to komunalno opremo praviloma spadajo objekti grajenega javnega dobrega v javni lasti: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine v javni lasti (parki, zelenice, igrišča, objekti za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ipd. (Uredba).

Komunalna oprema za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča pomeni tisto vrsto dodatne komunalne opreme, na katero lastnik obstoječega objekta dotlej ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Komunalna oprema za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča se po tej uredbi ne šteje za novo komunalno opremo (Uredba).

Stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na enoto mere so stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter gradbene parcele stavbe in kvadratni meter bruto tlorisne površine objekta (Uredba).

Družbena infrastruktura so prostorske ureditve, namenjene izvajanju dejavnosti splošnega pomena, s katerimi se zagotavljajo dobrine, ki so v javnem interesu (dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture in drugih dejavnosti splošnega pomena, če je tako določeno z zakonom) (ZUreP-2).

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter objekti ali omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena (ZUreP-2).

Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe (ZUreP-2).

Grajeno javno dobro so zemljišča, objekti in deli objektov, namenjeni takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona. Grajeno javno dobro je državnega in lokalnega pomena (ZUreP-2).

Javna površina je grajena in zelena površina, namenjena splošni rabi, kot so javna cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina (ZUreP-2).

Komunalna oprema so:

·  objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

·  objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

·  objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine v javni lasti (ZUreP-2).

Komunalni prispevek je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. Občina z odlokom, s katerim sprejme občinski proračun, določi komunalni prispevek kot namenski prihodek. Sredstva, zbrana s komunalnimi prispevki, lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna. (ZUreP-2).

Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (ZUreP-2).

Komunalno opremljeno je stavbno zemljišče, ki ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanj mogoče izvesti priključke na:

·  javno elektroenergetsko omrežje,

·  javno vodovodno omrežje,

·  javno kanalizacijsko omrežje.

Ne glede na prejšnji odstavek je komunalno opremljeno stavbno zemljišče tudi stavbno zemljišče za katerega:

·  ni mogoče izvesti priključka na javno vodovodno omrežje, vendar le, če iz občinskega prostorskega akta ali iz drugih področnih predpisov izhaja, da na njem ne obstaja obveznost priključevanja na javno vodovodno omrežje oziroma, da na njem ni oziroma ne bo zagotovljena javna služba oskrbe s pitno vodo;

·  ni mogoče izvesti priključka na javno kanalizacijsko omrežje, vendar le, če iz občinskega prostorskega akta ali iz drugih predpisov izhaja, da na njem ne obstaja obveznost priključevanja na javno kanalizacijsko omrežje oziroma, da na njem ni oziroma ne bo zagotovljena javna služba odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali;

·  ni mogoče izvesti priključka na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, vendar le, če iz občinskega prostorskega akta ali iz drugih predpisov izhaja, da na njem ne obstaja obveznost priključevanja na javno vodovodno in javno kanalizacijsko omrežje oziroma, da na njem nista oziroma ne bosta zagotovljeni javna služba oskrbe s pitno vodo in javna služba odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Omrežja so omrežja, kot so evidentirana v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture. Če podatek o omrežjih iz evidence v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture ni razviden, se za določitev opremljenega zemljišča lahko uporabi tudi druge evidence s katerimi razpolaga občina oziroma upravljavci infrastrukturnih vodov (ZUreP-2).

Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt (ZUreP-2).

Nepremičninske evidence so evidence, ki se o nepremičninah in njihovih sestavinah vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin (ZUreP-2).

Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo (ZUreP-2).

Območje opremljanja je območje funkcionalno zaokroženih komunalno neopremljenih stavbnih zemljišč, na katerem je z OPN ali OPPN predvidena nova prostorska ureditev, za katero je treba predhodno zgraditi novo komunalno opremo ter objekte ali omrežja druge gospodarske javne infrastrukture (ZUreP-2).

Obstoječa komunalna oprema je komunalna oprema, ki je že zgrajena in predana v upravljanje posameznemu izvajalcu gospodarske javne službe (Uredba).

Oskrbno območje je poselitveno območje, na katerih se zagotavlja priključevanje oziroma uporaba posamezne vrste komunalne (Uredba).

Pogodba o opremljanju je dogovor med investitorjem in občino s katerim se dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo, za zemljišče, na katerem namerava graditi, če je gradnja te komunalne opreme predvidena v programu opremljanja. Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za novo komunalno opremo, ki jo je sam zgradil. Če se nova komunalna oprema posredno ali neposredno priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma bremeni že zgrajeno komunalno opremo, je investitor dolžan plačati še pripadajoči del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (ZUreP-2).

Površina zemljišča pod stavbo je površina, določena v skladu s predpisi, ki določajo evidentiranje nepremičnin (Uredba).

Program opremljanja stavbnih zemljišč je dokument s katerim se načrtuje izvajanje opremljanja stavbnih zemljišč ter določa finančna sredstva za izvedbo komunalne opreme v posameznih območjih opremljanja. Program opremljanja se pripravi na podlagi OPN ali OPPN in njunih elaboratov ekonomike ter na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Program opremljanja sprejme občinski svet z odlokom (ZUreP-2).

Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov (ZUreP-2).

Razvoj stavbnih zemljišč pomeni zaporedje načrtovalskih, upravnih ali investicijskih nalog, katerih cilj je razvoj stavbnega zemljišča do najvišje razvojne stopnje – urejenega zazidljivega zemljišča in pozidava takšnega zemljišča (ZUreP-2).

Stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na enoto mere so stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter gradbene parcele stavbe in kvadratni meter bruto tlorisne površine objekta (Uredba).

2.5  Opis območja opremljanja

Program opremljanja stavbnih zemljišč je izdelan za  celotno območje občine Gornji Grad in določa skupne stroške za zgrajeno komunalno opremo. V občini Gornji Grad so tri (3) krajevne skupnosti: Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta, v katerih je šest (6) naselij: Gornji Grad, Bočna, Šmiklavž, Tirosek, Lenart pri Gornjem Gradu in Florjan pri Gornjem Gradu. Med njimi je Gornji Grad najbolje komunalno opremljen, saj je bila glavnina investicij v občini od ustanovitve občine Gornji Grad prav v tej krajevni skupnosti. V obdobju do leta 2011 je bila večina investicij (zlasti v kanalizacijsko omrežje in nekatere rekonstrukcije) v krajevni skupnosti Bočna, ki je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini. V krajevni skupnosti Nova Štifta pa je poselitev bolj razpršena kot v drugih dveh krajevnih skupnostih, zato bodo infrastrukturni projekti na tem območju izvedeni kasneje, gre zlasti za odvajanje odpadnih vod na centralno čistilno napravo v Gornjem Gradu.

SLIKA 1: Savinjsko-šaleška subregija

2.6  Opis občine Gornji Grad

Občina Gornji Grad zavzema površino 90 km2 v severovzhodnemu predalpskemu hribovju. Zgornji Savinjski dolini, ki je geografsko najbolj zaključena regija na Slovenskem. Pokrajina je hribovita in prometno relativno zaprta. Geografska lega območja občine omogoča povezave z večjimi mestnimi središči in sicer proti Kamniku in naprej do Ljubljane, oziroma do Velenja in Celja ter do sosednje Avstrije. Dolina se razteza na nadmorski višini od približno 400 do 900 m, obkrožajo pa jo okrog 1500 m visoke gore: Menina (1508 m), Rogatec (1557 m), Lepenatka (1425 m) in Kašna planina (1435 m). Pokrajina je pretežno hribovita in poraščena z gozdom. Območje je eno najbolj gozdnatih v Sloveniji saj zavzema gozd kar 73% celotne površine. Reka Dreta, po kateri je Zadrečka dolina dobila ime, je dala svojevrsten pečat poseljenosti v celotni dolini. Gornjegrajska kotlina je tektonska udorina med Kamniško-Savinjskimi Alpami in predalpskim svetom. Vzdolž reke Drete so večja polja na prodnatih terasah. Območje ima v severnem delu visokogorski, v južnem pa sredogorski značaj. Večji del površja sestavljata prepustni triasni apnenec in dolomit, v osrednjem delu je velika zaplata vododržnih oligocenskih vulkanskih kamnin. Dno kotline zapolnjujejo prav tako nepropustni oligocenski skladi laporja, gline, peščenjaka in apnenca. Na razširjenem dnu doline pod Gornjim Gradom so aluvialni prodni nanosi, na robovih doline pa mokrotne ilovnate odkladnine, porasle s travniki.

Slika 1: Slika Občine Gornji Grad

2.7  Podlage za izdelavo programa opremljanja

2.7.1  Predpisi

Izhodišča v predpisih:

·  Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17),

·  Gradbeni zakon (GZ) (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/18),

·  Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE),

·  Zakon o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18),

·  Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18),

·  Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94//07 – UPB2, 76/0/, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO,11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18),

·  Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18),

·  Energetski zakon (Uradni list RS, št. 60/19),

·  Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 37/11, 10/12),

·  Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19, 30/19 – popr. in 34/19),

·  Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12)

·  Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19)

·  Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15)

·  Odlok o občinskih cestah v občini Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št.  19/2009)

·  Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin,  št. 15/2010)

·  Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 7/2010)

·  Odlok odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 22/2007)

·  Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 8/2009)

2.7.2  Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in prostorski akti

Za pripravo Elaborata programa opremljanja je bil upoštevan spodaj navedeni prostorski akt, strokovne podlage in druge dokumentacije:

·  Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2018).

2.7.3  Projektna dokumentacija

Program opremljanja je bil izdelan na podlagi:

·  Digitalni podatki katastra stavb (Geodetska uprava RS) pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

·  Digitalni podatki evidence hišnih številk (Geodetska uprava RS) pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

·  Digitalni podatki namenske rabe prostora pridobljeni od Občine Gornji Grad

·  Digitalni podatki zemljiškega katastra (Geodetska uprava RS) pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

·  Digitalni podatki cestnega omrežja (Geodetska uprava RS), pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

·  Digitalni podatki vodovodnega omrežja in objektov (Geodetska uprava RS), pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

·  Digitalni podatki kanalizacijskega omrežja in objektov (Geodetska uprava RS), pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

·  Digitalni podatki javnih površin, pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

·  Digitalni podatki ekoloških otokov, pridobljeni od Občine Gornji Grad, marec 2020

3  ANALIZA OBSTOJEČE KOMUNALNE OPREME

3.1  Opis stanja obstoječe komunalne opreme

V okviru programa opremljanja se pod pojmom komunalna oprema urejajo objekti, omrežja in površine v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih  javnih služb, za katere se lahko odmerja komunalni prispevek in so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oziroma objekti služijo svojemu namenu. S tem programom opremljanja se ureja že zgrajeno kanalizacijsko ter vodovodno omrežje, cestno omrežje, javne površine ter ravnanje z odpadki.

3.1.1  Ceste

Program opremljanja ureja občinsko cestno omrežje v občini Gornji Grad in preko njega obračunava komunalni prispevek za celo občino kot eno obračunsko območje. Javno cestno omrežje, se po Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) na področju občine deli na državno cestno omrežje in občinsko cestno omrežje.

Državno cestno omrežje spada pod pristojnost Direkcije Republike Slovenije za ceste, v nadaljevanju DRSC in Družbo za avtoceste Republike Slovenije, v nadaljevanju DARS.  Nadomestitveni stroški državne ceste ne spadajo v stroške, ki se obračunavajo s komunalnim prispevkom.

Financiranje izgradnje občinskih javnih cest je v pristojnosti občine in se  financira iz komunalnega prispevka oziroma drugih virov. Občinske javne ceste se delijo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP), zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste, mestne ceste, ali krajevne ceste, javne poti za kolesarje (KJ) ter nekategorizirane ceste.

·  Cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

·  Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

·  Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec;

·  Državna cesta je javna cesta, namenjena povezovanju regij in pomembnejših naselij v državi z enakimi regijami in naselji v sosednjih državah, povezovanju regij znotraj države in povezovanju pomembnejših naselij znotraj regije;

·  Gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v evidenci gozdnih cest;

·  Občinska cesta (OC)  je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini;

·  Lokalna cesta (LC) je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;

·  Javna pot (JP) je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;

·  Zbirna mestna cesta ali zbirna krajevna cesta (ZM/ZK) je občinska cesta, ki je namenjena zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij ali četrti mest in delov naselij, na ceste višje kategorije;

·  Mestna cesta, ali krajevna cesta (MC/KC) je cesta, ki je kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjena dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih območjih ali četrtih mest in delih naselij;

·  Kolesarska pot (KJ) je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste;

·  Pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem, ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas ali pa z vertikalno prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev;

Cestna razsvetljava je javna razsvetljava nameščena ob ali nad vozišče, križišče, priključek, površino za kolesarje in pešce, avtobusno postajališče in ostale javne površine. Cestno razsvetljavo z vsemi elementi obračunavamo glede na dolžino odseka. V ceno so zajete cestne svetilke, vsa gradbena dela kabelske kanalizacije, jaškov in temeljenja ter električne naprave in instalacije.

V občini so torej kategorizirane državne in občinske ceste. Direkcija RS za ceste upravlja z državnimi cestami, Občina pa z občinskimi. Upravljavec gozdnih cest je Zavod za gozdove Slovenije.

TABELA 1:  Dolžine cestnega omrežja

Cestno omrežje se v občini Gornji Grad deli na lokalne ceste, javne poti, zbirna mesta ali krajevna cesta, mestna cesta ali krajevna cesta ter pločnike. Cestno omrežje se razdeli na vse zavezance v občini, saj so ceste namenjene funkcioniranju občinskega cestnega omrežja in so tako namenjene vsem občanom in ga kot takega tudi lahko vsi uporabljajo, pri čemer je težko določiti, točno kateremu naselju pripadajo lokalne ceste in javne poti. Določili smo eno oskrbno območje (OC), ki pokriva celotno območje občine, kar posledično pomeni, da se stroški izgradnje občinskih cest razdelijo med vse zavezance v občini.

3.1.2  Javne površine

Javne površine smo v občini Gornji Grad razdelili na vse prebivalce v občini Gornji Grad. Vrsta rabe javnih površin se razdeli na: zelenice, športna igrišča, otroška igrišča, trgi in javna parkirišča.

·  Športna igrišča so javne površine na prostem namenjene športnim aktivnostim. Ureditev športnih igrišč predstavlja večjo utrjeno površino ali zeleno površino z opremo za športne dejavnosti.

·  Otroška igrišča so javne površine na prostem namenjene igri otrok. Ureditev otroških igrišč predstavlja večjo površino z igrali, urbano opremo in zasaditvijo grmovnic in dreves. Utrjene površine se izvedejo v kombinaciji različnih tlakov (pesek, asfalt, leseni šoki, guma, beton...)

·  Parki so večje javne površine na prostem, s poudarkom na zelenju. Ureditev parkov predstavlja kombinacija zelenih površin z zasaditvijo grmovnic in dreves in utrjenih površin, peš poti in urbano opremo.

·  Trgi so večje javne utrjene površine na prostem, ki se formirajo ob križiščih prometnih poti. Ureditev trgov predstavlja kombinacija utrjenih površin z urbano opremo in posameznimi elementi zelenih površin.

TABELA 2:  Seznam javnih površin

Javne površine, ki so upoštevane v tem izračunu so parkirišča ter  park oz. površine ob Dreti namenjene za rekreacijo in prosti čas za katere se smatra, da jih lahko uporabljajo vsi prebivalci občine, zato se določi eno oskrbno območje. Površine posameznih namembnosti javnih površin so določene iz obstoječih strokovnih podlag in na osnovi poznavanja prostora. Kataster javnih površin v občini ni izdelan.

3.1.3  Kanalizacijsko omrežje

Javna kanalizacija v Občini Gornji Grad je zgrajena v strnjenem delu naselij Gornji Grad (mešana kanalizacija) in Bočna (fekalna kanalizacija). Centralna čistilna naprava kapacitete 1500 PE se nahaja v spodnjem delu Gornjega Grada. Kanalizacija v Gornjem Gradu je gravitacijska, kanalizacija v Bočni pa gravitacijska v naselju, nato pa so fekalne vode speljane v Gornji Grad s tlačnim vodom. Po izgradnji fekalne kanalizacije v Bočni ter tlačnega voda (2012) so investicijska vlaganja na področju odvajanja in čiščenja v Občini Gornji Grad bila manjšega obsega in omejena na manjše obnove in dograditve nekaterih sekundarnih vodov v Gornjem Gradu (Sp. trg, Attemsov trg, Novo naselje, Tičjek) ter nabavo oziroma investicijsko obnovo črpalk na čistilni napravi Gornji Grad (ena aeracijska in ena polžna črpalka).

TABELA 3:  Tabela materialov ter dolžin kanalizacijskega omrežja

V občini Gornji Grad imata  javno kanalizacijsko omrežje naselji Gornji Grad ter Bočna. Tako kot pri vsej ostali komunalni opremi imamo tudi pri kanalizaciji eno oskrbno območje. Razlog za določitev enega oskrbnega območja je v solidarnosti med posameznimi naselji znotraj občine, kar posledično pomeni, da so tudi osnove za komunalni prispevek po celotni občine enake.

Občani, kateri ne morejo priključiti objektov na kanalizacijsko omrežje, so strani občine sofinancirani za izgradnjo male čistilne naprave.

3.1.4  Vodovodno omrežje

V občini Gornji Grad imamo tri javne vodovodne sisteme: Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta, ki oskrbujejo približno dve tretjini prebivalstva občine. Vsi zajeti vodni viri so občasno neustrezni glede mikrobiološke onesnaženosti (ki se uspešno odpravlja) ter kaljenja vode (motnost). Glede na to se dolgoročno iščejo rešitve za ustreznejšo pripravo pitne vode (ultrafiltracija) in/ali zajem pitne vode na primernejši lokaciji (dolina Kanloščice). V zadnjih letih so bila investicijska vlaganja izvedena predvsem na nekaterih vozliščih (jaški, pokrovi, ventili) ter sekundarnih vodih (npr. Gornji Grad: komplet Prod, okolica občinske stavbe, Pilphi - Tlaka, Kolenčevo polje; Nova Štifta: Sluga - Lomšek, Kočko polje, hidrant; in na vodohranih in njihovi okolici (peščeni filter v Bočni, obnova ograj, pokrovov, označitev vodovarstvenih območij).

TABELA 4: Tabela materialov ter dolžin vodovodnega omrežja

Glede na tri ločene sisteme je omogočena vzpostavitev večih oskrbnih območij, vendar je smiselnosti te odločitve vprašljiva, nenazadnje ne gre pozabiti majhnosti občine, kjer bi bila preveč podrobna delitev na posamezna podobmočja pretirana. Iz tega razloga obravnavamo pri vodovodu samo eno oskrbno območje.

Obračunsko območje za vodovod obsega naslednja naselja: Gornji Grad, Bočna, Lenart pri Gornjem Gradu, Florjan pri Gornjem Gradu in Nova Štifta.

3.1.5  Ravnanje z odpadki

Vsa naselja v občini imajo urejeno ravnanje z odpadki, kar pomeni ustrezno obdelavo odpadkov in odvoz na deponijo. Predmet komunalnega prispevka so ekološki otoki in Zbirni center Podhom.

TABELA 5:  Seznam ekoloških otokov

Vsa naselja v občini imajo urejeno ravnanje z odpadki, kar pomeni ustrezno obdelavo odpadkov in odvoz na deponijo.

3.2  Oskrbna območja obstoječe komunalne opreme

Določitev oskrbnih območij za posamezne vrste komunalne opreme (cestno omrežje, javna razsvetljava, javne površine, vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje ter ekološki otoki).

Območje opremljanja je območje funkcionalno zaokroženih komunalno neopremljenih stavbnih zemljišč, na katerem je z OPN ali OPPN predvidena nova prostorska ureditev, za katero je treba predhodno zgraditi novo komunalno opremo ter objekte ali omrežja druge gospodarske javne infrastrukture (ZUreP-2).

Oskrbna območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme so poselitvena območja, na katerih se zagotavlja priključevanje oziroma uporaba posamezne vrste obstoječe komunalne opreme. Ta se določijo za območje celotne občine, pri čemer pa se lahko delijo na posamezna oskrbna območja, če so ta geografsko in funkcionalno zaokrožena  območja z ločenimi območji možnega priključevanja. Teoretično bi bilo lahko možno imeti pri kanalizaciji ter vodovodu več ločenih območij, vendar hkrati velja tudi priporočilo, ki pravi, da se za komunalno opremo s statusom grajenega javnega dobra praviloma določi eno območje za posamezno komunalno opremo na celotnem območju občine.

To je bil tudi sistem, ki je bil v veljavi že do sedaj in ga ne spreminjamo. Hkrati pa je to verjetno najbolj primerna oblika opredelitve za občine velikosti Gornji Grad.

3.3  Površine posameznih oskrbnih območij

Ocenjena vsota površin gradbenih parcel stavb na oskrbnem območju posamezne vrste obstoječe komunalne opreme je vsota vseh gradbenih parcel oziroma njihovih delov na oskrbnem območju posamezne vrste obstoječe komunalne opreme, na katerih je v skladu s prostorskim izvedbenim aktom dovoljeno graditi stavbo ali je že zgrajena stavba, za katero mora zavezanec plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo.

Kot vsota površin vseh gradbenih parcel oziroma delov parcel, ki ležijo na oskrbnem območju, se upošteva površina gradbenih parcel, na katerih je, v skladu s prostorskim aktom, dovoljeno graditi. Podatki o površini gradbenih parcel na oskrbnem območju so bili določeni na podlagi digitaliziranih podatkov Občinskega prostorskega načrta Občine Gornji Grad. Skupna površina vseh gradbenih parcel, je bila določena na podlagi veljavnega prostorskega akta, je bila dodatno zmanjšana za površine, kjer po veljavnem aktu ni mogoče graditi objektov. Gre za namensko rabo površine cest, pokopališča in parkov.

Ocenjena  vsota bruto tlorisnih površin objektov na oskrbnem območju posamezne vrste obstoječe komunalne opreme je vsota bruto tlorisnih površin obstoječih objektov ter po prostorskem izvedbenem aktu dopustnih bruto tlorisnih površin objektov na pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih, za katere mora zavezanec plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo. Pri tem za nepozidana zemljišča predpostavljamo enako raven pozidanosti kot na območju, ki je že pozidano, kar pomeni, da je faktor zazidljivosti v občini Gornji Grad 0,30.

Podatki o bruto tlorisnih površinah posameznih obstoječih objektov na območju občine Gornji Grad so bili povzeti po podatkih Registra nepremičnin. Podatke neto tlorisnih površin smo pomnožili z faktorjem 1,2 in tako dobili bruto tlorisne površine objektov. Podatki Registra nepremičnin, so bili v nadaljevanju vezani na grafične podatke evidence o digitalnih podatkih o stavbah za območje občine Gornji Grad (kataster stavb) (GURS, marec 2020). Na ta način je bil pripravljen digitalni sloj podatkov, na podlagi katerega je bilo mogoče določati bruto tlorisne površine objektov znotraj posameznega oskrbnega območja. Glede na Register nepremičnin se je na območju občine Gornji Grad v času priprave pričujočega programa opremljanja nahajalo 2.549 objektov.

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in podatkov pridobljenih iz Registra nepremičnin je bila določena bruto tlorisna površina obstoječih objektov, ki za oskrbno območje cest, javnih površin ter ravnanja z odpadki znaša 459.515,76 m2 in je povečana za ocenjeno bruto tlorisno površino objektov na nezazidanem stavbnem zemljišču na 495.141,27 m2.

TABELA 6: Prikaz površine stavbnih zemljišč ter bruto tlorisnih površin stavb po posameznih oskrbnih območjih

3.4  Stroški obstoječe komunalne opreme

Podlaga za odmero komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne opreme na oskrbnem območju je višina obračunskih stroškov komunalne opreme. Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance. Obračunske stroške se dobi, ko se od skupnih stroškov odštejejo naslednji stroški:

·  takse na podlagi zakona o varstvu okolja,

·  sofinanciranje infrastrukture s področja varstva okolja iz državnega proračuna,

·  sofinanciranja izgradnje komunalne infrastrukture na podlagi predpisov, ki urejajo dodeljevanje regionalnih državnih pomoči ter regionalnih spodbud lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam,

·  nepovratna sredstva Evropske unije za izgradnjo lokalne infrastrukture, sredstev iz cene komunalnih storitev za izgradnjo komunalne infrastrukture, določenih v skladu s predpisom, ki ureja način za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

·  zasebna vlaganja izvajalca gospodarske javne službe v komunalno infrastrukturo,

·  zasebna vlaganja občanov,

·  delež skupnih stroškov, ki ga določi Občina in se ne prenese v obračunske stroške.

Stroški obstoječe komunalne opreme so opredeljeni v Uredbi in obsegajo:

·  stroške izdelave dokumentacije za komunalno opremo, izdelane v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,

·  stroški predhodnih raziskav in študij v zvezi s komunalno opremo,

·  stroški pridobivanja zemljišč za opremljanje,

·  stroški gradnje komunalne opreme, kot so stroški materiala, stroški dela, stroški gradbene opreme in,

·  drugi stroški komunalne opreme, i nastanejo zaradi opremljanja, kot so stroški rušitev objektov, stroški dovoljenj, zavarovanj, nadzora ipd.

Stroški obstoječe komunalne opreme se določijo na enega izmed naslednjih načinov:

·  podatkov iz poslovnih knjig, ki jih vodijo neposredni proračunski porabniki (register osnovnih sredstev), ali

·  nadomestitvenih stroškov, ki so enaki stroškom gradnje nove komunalne opreme, ki zagotavlja primerljivo zmogljivost in raven komunalne oskrbe kot obstoječa komunalna oprema, ali

·  dejanskih stroškov izvedenih investicij.

V konkretnem primeru so bile za vse vrste komunalne opreme do leta 2006 uporabljeni nadomestitveni stroški, kateri so bili indeksirani na dan 31. 12. 2019. Od leta 2007 do leta 2019 pa so bili prevzeti dejanski stroški izvedenih investicij občinskega proračuna, kateri so bili prav tako indeksirani na dan 31. 12. 2019.

3.4.1  Cestno omrežje

TABELA 7:  Vrednost cestnega omrežja zgrajenega pred 2006

TABELA 8:  Vrednost cestnega omrežja

Skupna vrednost obstoječega cestnega omrežja tako znaša 7.868.904,96 €.

3.4.2  Javne površine

TABELA 9:  Vrednost javnih površin pred 2006

Skupna vrednost obstoječih javnih površin tako znaša 241.175,72 €. 

3.4.3  Kanalizacijsko omrežje

TABELA 10:  Vrednost kanalizacijskega omrežja

Skupna vrednost obstoječega kanalizacijskega omrežja tako znaša 1.849.545,67 €.

3.4.4  Vodovodno omrežje

TABELA 11:  Vrednost vodovodnega omrežja 

Skupna vrednost obstoječega vodovodnega omrežja tako znaša 1.311.685,74 €.

3.4.5  Ravnanje z odpadki

TABELA 12:  Vrednost ravnanja z odpadki

Skupna vrednost obstoječega ravnanja z odpadki tako znaša 235.131,78 €.

TABELA 13: Tabela s prikazom  obračunskih stroškov za posamezno vrsto komunalne opreme

4  PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

4.1  Preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere

Preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se izvede po enačbah:

Cp_O(i) = S_O(i) / ∑ A_GP(i) in Ct_O(i) = S_O(i) / ∑A_OBJEKT(i)

Zgornje oznake pomenijo:

·  CpO(i): stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe,

·  CtO(i): stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta,

·  SO(i): stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme,

·  ∑AGP(i): ocenjena vsota gradbenih parcel stavb na oskrbnem območju posamezne vrste obstoječe komunalne opreme,

·  ∑AOBJEKT(i): ocenjena vsota bruto tlorisnih površin objektov na oskrbnem območju posamezne vrste obstoječe komunalne opreme,

·  i: posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme.

.

TABELA 14: Cena opremljanja m2 parcele ter m2 neto tlorisne površine za posamezno obračunsko območje

TABELA 15: Cena opremljanja m2 parcele ter m2 neto tlorisne površine za posamezno obračunsko območje

4.2  Merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo

Merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo so:

·  površina gradbene parcele stavbe,

·  bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov,

·  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpO) in deležem površine objekta (DtO) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,

·  faktor namembnosti objekta Fn,

·  psz(i): prispevna stopnja zavezanca (%) (Uredba).

4.3  Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo)in deležem površine objekta (Dto)

Občina lahko določi razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (DtO), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, pri čemer je minimum DpO ali DtO = 0,3, maksimum DpO ali DtO = 0,7 in DpO + DtO = 1. Razmerje mora biti enako za vse vrste obstoječe komunalne opreme na območju cele občine.

Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpO) in deležem površine objekta (DtO) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je po tem EPO DpO : DtO = 0,5 : 0,5. To razmerje se uporablja za obračun komunalnega prispevka za oskrbna območja na območju občine Gornji Grad.

4.4  Faktor namembnosti objekta (Fn)

Za posamezne vrste objektov lahko občina glede na namen uporabe določi faktor namembnosti objekta. Pri tem razvrsti objekte v skladu s prepisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), faktor se lahko določi do vključno klasifikacijske ravni razreda označenega s štirimestno številko. Vrednosti Fn so lahko:

·  za stavbe v razponu od 0,5 do 1,3;

·  za gradbeno inženirske objekte od 0,1 do 0,5;

·  za druge gradbene posege od 0,1 do 1,3 (Uredba).

Na podlagi testnih izračunov so bili določeni naslednji faktorji namembnosti za stavbe:

TABELA 16: Faktor namembnosti objekta

Za ostale vrste stavb, ki niso navedene, je Fn enak 1.

Za gradbene inženirske objekte in za druge gradbene posege je Fn enak 0,5 (Uredba).

4.5  Faktor površine (Fp) pri izračunu komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti

Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo lahko občina v določenih primerih za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površino, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine (Fp). Občina uporabi tak način izračuna površine parcele v naslednjih primerih:

·  pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti,

·  pri odmeri komunalnega prispevka pred legalizacijo objektov,

·  pri naknadni priključitvi na novo vrsto obstoječe komunalne opreme.

Za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča se ne štejejo:

·  izboljšave, ki so posledica napredka tehnike,

·  vzdrževanje, obnavljanje ali nadomeščanje obstoječe komunalne opreme, ki je namenjeno nemotenemu delovanju te opreme,

·  prilagajanje obstoječe komunalne opreme oskrbnim, tehničnim in okoljskim standardom,

·  odpravljanje pomanjkljivosti na obstoječi komunalni opremi, ki onemogočajo njeno normalno delovanje (Uredba).

Občina lahko določi vrednost Fp za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov. Fp se določi v razponu od 1,5 do 4 in mora biti enak za posamezne vrste stavb na območju cele občine in za vse vrste obstoječe komunalne opreme.  Če občina ne določi Fp, se šteje, da je Fp enak 2,5.

V predlogu odloka je občina določila naslednje faktorje površine:

TABELA 17: Faktor površin pri izboljšanju opremljenosti

Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe, določena na podlagi neto tlorisne površine stavbe iz uradnih nepremičninskih evidenc, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina stavbe manjša od bruto tlorisne površine, določene na ta način, se pri izračunu upošteva manjša površina (Uredba).

4.6  Prispevna stopnja zavezanca

Občina za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme določi prispevno stopnjo zavezanca (Psz). Prispevna stopnja zavezanca (Psz) je sorazmerni delež stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se prenese na zavezanca za plačilo komunalnega prispevka. Prispevna stopnja zavezanca (Psz) mora biti enaka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme na območju cele občine. Psz je lahko največ 100 odstotkov. Če občina ne določi prispevne stopnje zavezanca, se šteje, da je prispevna stopnja zavezanca 100 odstotkov. Pri izračunu komunalnega prispevka na območju občine Gornji Grad se na posameznem oskrbnem območju upoštevajo prispevne stopnje zavezanca, ki so prikazane spodaj:

·  za javno cestno omrežje 50 %

·  za javne površine  50 %

·  za javno kanalizacijsko omrežje 50 %

·  za javno vodovodno omrežje 50 %

·  za ravnanje z odpadki 50 %

4.7  Oprostitve in olajšave

Komunalni prispevek se ne bo plačal v primerih, ki jih že določa zakon ZUreP-2:

·  za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, ki za svoje delovanje ne potrebuje komunalne opreme oziroma ki nima samostojnih priključkov na komunalno opremo;

·  za gradnjo enostavnih objektov;

·  za gradnjo nezahtevnih objektov, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo in se gradijo kot pomožni objekti ter tako dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta;

·  v primeru nadomestitve objektov zaradi naravne nesreče, v obsegu nadomeščenega objekta (226. člen ZUreP-2).

Občina lahko predpiše tudi delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v naslednjih primerih (227. člen ZUreP-2):

·  za gradnjo neprofitnih stanovanj;

·  za gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina ali država in so namenjene za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo, muzeje, knjižnice, gasilske domove, opravljanje obredov in šport;

·  za gradnjo vseh ali posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb;

·  v primeru dozidave, nadzidave ali rekonstrukcije obstoječega objekta – do višine 50 %.

Ob oprostitvi mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna (227. člen ZUreP-2).

Občina lahko pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo predpiše delno ali celotno upoštevanje preteklih vlaganj v primeru odstranitve in gradnje novega objekta (227. člen ZUreP-2).

Občina lahko pri odmeri komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme predpiše delno ali celotno upoštevanje preteklih vlaganj za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme v primeru vlaganja zavezanca v izgradnjo posamezne vrste komunalne opreme bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev (227. člen ZUreP-2).

V predlogu odloka  (11. člen) so predlagane naslednje delne ali celotne oprostitve plačila komunalnega prispevka za gradnjo:

·  ne-stanovanjskih kmetijskih stavb  (CC-SI: 1271) v višini 30 %,

·  neprofitnih stanovanj, kjer je pretežni investitor Občina Gornji Grad v višini 100%, ostali investitorji 50%,

·  večstanovanjskih stavb s stanovanji za bivanje starejših oseb, varovana stanovanja, kjer je pretežni investitor Občina Gornji Grad v višini 100%, ostali investitorji 50%,

·  gasilskih domov v višini 100%,

·  kulturnih in športnih objektov, kjer je pretežni investitor Občina Gornji Grad v višini 100%

·  otroških vrtcev in šol, kjer je pretežni investitor Občina Gornji Grad v višini 100%,

·  stavb za zdravstvo, muzeje, knjižnice,  kjer je pretežni investitor Občina Gornji Grad v višini 100%,

·  drugih objektov posebnega javnega interese, kjer je pretežni investitor Občina Gornji Grad v višini 100%,

4.8  Izračun komunalnega prispevka

Komunalni prispevek se izračuna tako, da se ugotovi na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt, ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno komunalno opremo se določi znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem oskrbnem območju. Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu. Znesek za vsako posamezno komunalno opremo na posameznem oskrbnem območju se izračuna tako, da se seštejeta delež komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme, ki odpade na parcelo, in delež, ki odpade na objekt, in sicer kot je prikazano v spodnjih enačbah.

KP_obstoječa(i) = ((A_GP x Cp_o(i) x Dp_o) + (A_STAVBA x Ct_o(i) x Dt_o x F_n )) x P_sz(i)

Zgornje oznake pomenijo:

·  KPobstoječa(i): znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme,

·  AGP: površina gradbene parcele stavbe,

·  Cpo(i): stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe,

·  Dpo: delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,

·  ASTAVBA: bruto tlorisna površina stavbe,

·  Cto(i): stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta,

·  Dto: delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,

·  Fn: faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe,

·  Psz(i): prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%),

·  i: posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme.

Za stavbe, ki se jim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ne določijo gradbene parcele, razen za stavbe, ki se jim gradbene parcele ne določijo zato, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna, se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo izračuna le od deleža, ki odpade na bruto tlorisno površino stavbe (Uredba).

Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se za gradbene inženirske objekte izračuna po naslednji enačbi:

KP_obstoječa(i) = A_GIO x Ct_O(i) x Dt_O x F_n x P_sz (i)

Zgornje oznake pomenijo:

·  AGIO: površina gradbenega inženirskega objekta,

·  druge oznake pomenijo enako, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu, se izračuna kot seštevek zneskov komunalnih prispevkov za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme:

KP_obstoječa = ∑KP_obstoječa(i),

pri čemer je:

·  KPobstoječa znesek komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu.

Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe zmogljivosti ali namembnosti objekta, se izračuna tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po spremembi zmogljivosti ali namembnosti objekta in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan (Uredba).

Če občina predpiše delno ali celotno upoštevanje preteklih vlaganj v primeru odstranitve in gradnje novega objekta, se pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo smiselno uporabijo določbe prejšnjega odstavka (Uredba).

Pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve na zemljišču, na katerem je že bil odmerjen in plačan komunalni prispevek zaradi graditve, se ob smiselni uporabi predhodnih odstavkov zavezancu upošteva že plačani komunalni prispevek v naslednjih primerih:

·  če gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je bil plačan komunalni prispevek, ni bilo pridobljeno in ni bila uveljavljena pravica do vračila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ali

·  če je gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je bil plačan komunalni prispevek, prenehalo veljati in se objekt ni začel graditi in ni bila uveljavljena pravica do vračila komunalnega prispevka (Uredba).

4.8.1  Informativni izračun komunalnega prispevka

5  PRILOGE

5.1  GRAFIČNE PODLAGE

Grafični del v primeru programa opremljanja za obstoječo komunalno opremo obsega naslednje grafične priloge:

·  KARTA S PRIKAZOM CESTNEGA OMREŽJA

·  KARTA S PRIKAZOM VODOVODNEGA OMREŽJA

·  KARTA S PRIKAZOM KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA

·  KARTA S PRIKAZOM RAVNANJA Z ODPADKI TER JAVNIMI POVRŠINAMI