Skladno z 12. in 23. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03, popravek 58/03-ZZK/1) in 10. členom Statuta Občine Ruše (MUV št. 5/99 in 18/00) je Občinski svet občine Ruše na svoji 27. redni seji dne 5. oktobra 2006 sprejel

O D L O K

o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno stanovanjsko cono Bistrica -vzhod

I. PREDMET ODLOKA

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za območje poslovno stanovanjske cone Bistrica – vzhod (v nadaljevanju tudi občinski lokacijski načrt ali OLN), ki se nahaja v skrajnem severovzhodnem delu poselitvenega območja naselja Bistrica ob Dravi.

OLN je izdelan v podjetju URBIS d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor, pod številko naloge 220 – LN/04, v avgustu 2006.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE IN SESTAVNI DELI ODLOKA

2. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OLN)

Z OLN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja:

- novih stanovanjskih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo;

- novih poslovnih (večnamenskih) objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo;

- ureditev javne gospodarske infrastrukture;

- drugih objektov in izvedba ostalih posegov v prostor, kot je razvidno iz nadaljevanja odloka.

3. člen

(sestavni deli OLN)

Občinski lokacijski načrt obsega besedilo, kartografski del in obvezne priloge.

Vsebina kartografskega dela in prilog je naslednja:

KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA:

1. Načrt namenske rabe prostora

1.1. Izsek iz kartografske dokumentacije

Prostorskega plana Občine Ruše z lego prostorske ureditve

M - 1 : 5000

1.2. Kopija katastrskega načrta

M - 1 : 1000

2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije

2.1. Lega prostorske ureditve v širšem območju

M - 1 : 5000

2.2. Prikaz ureditvenega območja OLN z gradbenimi parcelami

M - 1 : 1000

2.3. Prikaz vplivnega območja

M - 1 : 1000

3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji

3.1. Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami

M - 1 : 1000

3.2. Funkcionalno oblikovalski pogoji

M - 1 : 1000

3.3. Prometno tehnična situacija

M - 1 : 1000

3.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov

M - 1 : 1000

3.5. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel

M - 1 : 1000

3.6. Tehnični elementi za zakoličenje objektov

M - 1 : 1000

SEZNAM PRILOG LN:

1. Povzetek za javnost

2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta

3. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta

3.1. Razlogi za pripravo lokacijskega načrta

3.2. Obrazložitev zasnove prostorske ureditve

3.3. Variantne rešitve

3.4. Utemeljitev predlaganih rešitev ter lokacijskih in tehničnih pogojev in usmeritev

4. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve

5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in analiza smernic

5.1. Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi OLN

5.2. Analiza smernic

5.3. Smernice nosilcev urejanja prostora

5.4. Mnenja nosilcev urejanja prostora

6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN

7. Ocena stroškov za izvedbo OLN

8. Spis postopka priprave in sprejemanja OLN

Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje lokacijskega načrta bo sprejet s posebnim odlokom.

III. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE

4. člen

(ureditveno območje OLN)

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta se nahaja v skrajnem severovzhodnem delu poselitvenega območja naselja Bistrica ob Dravi, severno od regionalne ceste Maribor-Ruše in južno od železniške proge Maribor-Dravograd. Meja ureditvenega območja OLN poteka po zahodni meji parcel 101/1, 102, po severni meji parcel 102, 108, 110, po vzhodni meji parcele 110, po južni meji parcel 110, 109 in 101/1, vse k.o. Bistrica pri Limbušu.

Velikost območja obdelave je cca 1,34 ha.

V območje obdelave so vključene parcelne številke: 102, 101/1, 108, 109, 110, vse v K.O. Bistrica pri Limbušu.

5. člen

(vplivno območje OLN)

Vplivno območje OLN zajema ureditveno območje in ureditve izven OLN, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

Vplivno območje obsega:

- vse nove gradbene parcele znotraj OLN;

- vse posege v zvezi s predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave;

- vse posege v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

6. člen

(prikaz ureditvenega območja OLN)

Ureditveno območje OLN je prikazano v kartografskem delu OLN na načrtu 2.2. »Prikaz ureditvenega območja OLN z gradbenimi parcelami«.

7. člen

(posegi izven ureditvenega območja OLN)

Ne glede na določbe prejšnjega člena ureja lokacijski načrt tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OLN.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

8. člen

(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)

Obravnavano območje predstavlja nepozidano površino, ki leži na skrajnem severovzhodu ureditvenega območja naselja Bistrica ob Dravi. Območje se navezuje na dostopno cesto s priključkom na cesto Ruše – Maribor – R2 435(1431), ki služi za dostop tudi do poslovno stanovanjskega območja zahodno od obravnavanega območja. Prav tako bo komunalna in energetska infrastruktura za potrebe predvidenih objektov navezana na obstoječo, ki je izvedena v dostopni cesti in služi območju zahodno od obravnavanega.

Ob jugovzhodni strani obravnavanega območja stoji ob cesti Ruše – Maribor enostanovanjska stavba. Postavitev predvidenih eno ali dvostanovanjskih stavb na skrajnem jugu območja zagotavlja predpisano osončenje obstoječega objekta.

9. člen

(opis namenske rabe, rešitev načrtovanih posegov v prostor in površin)

UMESTITEV V PROSTOR:

Dostop v ureditveno območje je predviden z obstoječe dostopne ceste, ki se navezuje na regionalno cesto R2-435 (odsek 1431) Ruše – Maribor in služi tudi za dostop do novejše zazidave na zahodni strani.

Na severu območja je zaradi bližine železniške proge lociran večnamenski poslovni objekt, v smeri proti jugu so stanovanjski objekti. Iz dostopne ceste so predvideni trije priključki za dostop do posameznih objektov.

NAMENSKA RABA:

Osnovna namenska raba:

območje stanovanjskih objektov sodi v območje stanovanj, območje severno ležečega poslovnega objekta sodi v mešano območje.

Površine podrobnejše namenske rabe:

V območju stanovanj so dopustne dopolnilne dejavnosti, ki so navedene v točki 5.2.1. šestega poglavja oz. šeste točke (6. URBANISTIČNE IN KRAJINSKE ZASNOVE) Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše za območje nove Občine Ruše v letu 2004 (MUV, št. 10/04, 12/04 in 8/06).

V mešanem območju so dopustne dejavnosti, ki so navedene v točki 5.2.2. šestega poglavja oz. šeste točke (6. URBANISTIČ-

NE IN KRAJINSKE ZASNOVE) odloka iz predhodnega odstavka tega člena.

Vrste dopustnih posegov:

- gradnje novih objektov;

- nadomestne gradnje;

- spreminjanje namembnosti kot dopolnitev pretežne namembnosti;

- rekonstrukcija objektov in naprav;

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;

- postavitev enostavnih objektov v skladu z veljavnim pravilnikom;

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic;

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov;

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb;

- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah;

- rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;

- ostali posegi, povezani z načrtovano ureditvijo obravnavanega območja.

10. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

Dimenzije in umestitve objektov v prostor so opredeljene v grafičnih prilogah na načrtu 3.1 – »Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami« in na načrtu 3.2. – »Funkcionalno oblikovalski pogoji«.

Stanovanjski objekti morajo ostati znotraj območja, omejenega z gradbeno mejo največje možne širitve objektov.

OBJEKTI:

Tipologija objektov:

- ni natančno predpisana.

Velikost in zmogljivost objektov:

1 – nestanovanjska stavba (večnamenski objekt) na severu območja je višine (K +) P + 1, tlorisnih dimenzij 17.1 m x 48.0 m. Klet se izvede izključno za potrebe parkiranja, v kolikor se pojavijo potrebe po dodatnih parkirnih mestih in je gradnja le te ekonomsko upravičena.

Ob izvedbi ravne strehe je možna ureditev parkiranja tudi na površini le-te.

Možna so odstopanja od tlorisnih dimenzij +2.0 m (z upoštevanjem min. odmika 4.0 m od sosednjih parcel), oziroma zmanjšanje le teh z upoštevanjem severne gradbene linije. Vzhodno ob večnamenskem poslovnem objektu se izvede ponikovalnik za potrebe ponikanja meteornih voda s celotnega ureditvenega območja.

2-20 – eno ali dvostanovanjske stavbe so locirane ob dveh internih dostopnih ulicah (štiri vrste). Na grafičnih prilogah so označena gradbena območja (označeno z gradbeno mejo), znotraj katerih je možno postaviti objekte. V grafičnih prilogah so tlorisni gabariti izrisani načelno, možno jih je znotraj gradbene meje spreminjati, možna je izvedba tudi več manjših stanovanjskih enot ali manj večjih stanovanjskih enot. Objekti lahko ležijo kjerkoli znotraj gradbenega območja. V tem smislu se v projektni dokumentaciji gradbene parcele za posamezni objekt lahko spremenijo, prav tako širina dovoza in nadstrešnice ali garaže (glede na število potrebnih parkirnih mest).

Posamezna gradbena parcela je lahko pozidana do 40 %. Odmik objektov od dovoznih poti je minimalno 5.0 m (lahko je večji); v tem območju je urejen dovoz, dostop, garaža ali nadstrešnica za potrebno število avtomobilov (glede na število stanovanj). Višina objektov je K + P + M ali K + P + 1 ali K + P + 1 + M. V primeru podkletitve objekta je za odvod odpadnih voda iz kletnih prostorov potrebna izgradnja lastnega črpališča. 17-20 – eno ali dvostanovanjske stavbe, katerih izvedba je možna samo ob sočasni izgradnji protihrupne ograje, ki ščiti stanovanjsko pozidavo pred hrupom regionalne ceste.

Oblikovanje zunanje podobe objekta

Zunanja podoba stanovanjskih objektov naj bo usklajena v tem smislu, da bo naselje skladnega videza (barva kritine, uporaba svetlih fasadnih ometov, uporaba naravnih materialov za ograje).

Lega objekta na zemljišču

Lega objektov na zemljišču je natančno prikazana v kartografskem delu OLN na grafični prilogi št. 3.2 » Funkcionalno oblikovalski pogoji«.

Ureditev okolice objektov

mora biti v skladu s kartografskim delom OLN.

Stopnja izkoriščenosti zemljišča

Faktor izrabe prostora - FSI je 0.67.

Velikost in oblika gradbene parcele

je določena s pisnim in kartografskim delom OLN.

Druga merila in pogoji

so določena v pisnem in kartografskem delu OLN.

Druga merila in pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov

so določena v pisnem in kartografskem delu OLN.

Kleti

Izvedba kleti v objektih je možna pod pogojem, da takšno izvedbo dopušča nivo podtalnice.

Kanalizacija zagotavlja odvajanje prostorov, ki so locirani nad nulto točko. V primeru izgradnje kleti se kanalizacija kletnih prostorov odvaja preko lastnega črpališča.

Dostopi

Do vseh objektov so zagotovljeni dostopi iz predvidenega cestnega omrežja, tako kot je določeno v kartografskem delu OLN. Pri ureditvi dostopov je potrebno upoštevati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe, predvidena prometna ureditev ne sme poslabšati teh pogojev pri že zgrajenih objektih.

Brežine in oporni zidovi

Brežine in oporni zidovi v območju niso potrebni. Morebitni nasipi v ureditvi okolice morajo biti oblikovani z blagim naklonom, zatravljeni in zasajeni z grmovnicami.

Odmiki objektov

Odmiki posameznih objektov od parcelnih mej so prikazani v kartografskem delu OLN na načrtu 3.2 »Funkcionalno oblikovalski pogoji«.

Zunanja ureditev

Podrobnejše urbanistične usmeritve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazanei v kartografskem delu OLN na načrtu 3.1 – »Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami«.

Zelenice in vrtovi

Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih stanovanjskih objektov. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranitev biodiverzitete. Izbor rastlin za ozelenitev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije, ter drevesne in grmovne vrste, ki so odporne na klimatske in specifične rastne razmere.

Javna razsvetljava

Ureditev javne razsvetljave bo načrtovana tako, da bodo uporabljena svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talnih površin, ne pa tudi širše okolice in neba. Razsvetljava zunanjih javnih površin naj bo izvedena z možnostjo senčenja svetil v nočnem času ali možnostjo izključevanja nepotrebnih svetil v mirnejšem delu noči: svetila s tipali.

Ograje

Ograje so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z vzpenjalkami in najvišje višine 1,5 m. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

Ulična oprema

Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki....) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, ne zastira preglednosti prometnih površin ter ne ovira dostopov za interventna vozila in vozila ter opravila vzdrževalcev objektov javne gospodarske infrastrukture.

Napisi, nadstrešnice in izvesne table, morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.

Postavitev ulične opreme ne sme zmanjševati predpisanega uličnega profila prometnic. Dovoljene izjeme pa morajo biti dodatno usklajene s prometno varstvenimi predpisi zahtevane preglednosti vožnje.

Utripajoče svetlobne reklame, izveski, napisi in reklamne table so nedopustne.

11. člen

(odstopanja)

OLN v pisnem in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti:

Kot odstopanja so dovoljene:

- spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov do največjega prikazanega in opisanega možnega obsega oziroma višine;

- na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju (tudi na omrežju internih cest v območju OLN), če to pogojujejo ali primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OLN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasjedajavcev);

- dovoljeno je združevanje parcel v primeru, da se izkaže potreba po večji kvadraturi le teh, prav tako je dovoljena delitev na manjše parcele (v smislu istega koncepta pozidave);

- OLN se lahko izvaja v več fazah in etapah, ki so časovno med seboj neodvisne;

- posamezna faza in etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto in jo je potrebno izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve;

- predvidene parcele je možno spremeniti, ohranjati pa se mora predvideni dostop na posamezno parcelo.

Spremembe, dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OLN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve, ki jo potrdi pristojni organ občinske uprave.

12. člen

(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)

Po izvedbi OLN in prenehanju njegove veljavnosti, so na novo zgrajenih objektih dovoljeni posegi v skladu z naslednjimi urbanistični pogoji:

- spreminjanje namembnosti kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti;

- rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih zmogljivostnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb;

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;

- postavitev vseh vrst enostavnih objektov, ki jih določa 13. člen tega odloka;

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic;

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov;

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi čiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije;

- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah;

- rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;

- novogradnje v primeru rušitve obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje enaki kot pri nadzidavah in dozidavah.

13. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)

Znotraj območja urejanja je dovoljena gradnja in ureditev enostavnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.l. RS, 114/03, 130/04).

14. člen

(pogoji za vzdrževalna dela)

Z izvedbo vzdrževalnih del je dovoljeno spreminjati dele fasad objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je možno namestiti na fasadno steno, ki ni izpostavljena (tista, ki ni vidna s cestne smeri), pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODASRKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO

15. člen

(pogoji za prometno urejanje)

CESTE

Za potrebe dovozov in dostopov bodoče (predvidene) pozidave je potrebno zgraditi tri »prometno« slepe ulice A, B in ulico v območje parkirišč na severu, kot vzhodne odcepe od obstoječe interne dovozne ceste (Ruška cesta).

Odcepi so dolgi od 73 do 76 m in imajo vozišče širine 6,00 m. Ulici A in B imata na vzhodnem koncu razširjeno ploščad (obračališče) v dimenziji 10 x 10 m.

Ulica na severu je prav tako dovozna pot in ima ob severni in južni strani formirano parkirišče v širini 5,00 m za osebna vozila, po principu pravokotnega parkiranja. Vse povozne in parkirne površine so v asfaltni izvedbi, z urejenim odvodnjavanjem padavinskih voda.

MIRUJOČI PROMET

Za potrebe odstave vozil oziroma parkiranja sta za bodoče uporabnike (stanovalce) predvideni po dve PM za stanovanjsko enoto v sklopu funkcionalnih površin le teh.

Za potrebe večnamenskega objekta na severu je ob severni in južni strani ulice predvidenih skupaj 52 PM za osebna vozila po principu pravokotnega parkiranja. Od tega števila morajo biti 3 PM namenjena invalidnim osebam. Stojna mesta so v dimenzijah 2.50 x 5.00 m in mesta za invalidne osebe v dimenzijah 3.50 x 5.00 m.

Večnamenski objekt se lahko podkleti za namen parkiranja, oziroma ob izvedbi ravne strehe večnamenskega objekta je možna ureditev parkiranja na površini le-te.

PEŠ IN KOLESARSKI PROMET

Na dostopnih ulicah A, B in ulici na severu so pešci in kolesarji vodeni v gabaritu vozišča, saj ni potrebe za ločeno vodenje. Ob obstoječi dovozni cesti (Ruška cesta), pa so pešci vodeni ločeno od vozišča, kolesarji pa v sklopu gabarita vozišča.

Dostava in intervenca

Poti za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja…) potekajo po voziščih, prav tako se za dostavne poti uporablja predvideno prometno omrežje.

Javni promet

Javi promet poteka po obstoječi regionalni cesti Ruše – Maribor (RII – 435, odsek 1431), kjer so tudi locirana avtobusna postajališča v ustreznem pet (5) minutnem radiu dostopnosti.

Prometni režim

Primarna prednostna smer je obstoječa regionalna cesta RII – 435, na katero se prometno podrejeno priključuje obstoječa lokalna dovozna cesta (Ruška cesta) iz severne smeri.

Križišče je izgrajeno prometno varno z ločenim levo zavijalnim pasom na regionalni cesti iz smeri Ruš poroti Mariboru. Vse tri ulice A, B in C se prometno podrejeno priključujejo na interno dovozno cesto (Ruška cesta) ob zahodni strani obdelave.

16. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

Komunalna in energetska infrastruktura

Območje se navezuje na obstoječa energetska in komunalna omrežja tega območja.

Vodooskrba

Za potrebe vodooskrbe območja poslovno-stanovanjske cone se dogradijo sekundarni cevovodi v zankasti zasnovi ustrezne kvalitete in dimenzije.

Elektrika

Napajanje predvidenega objekta z električno energijo bo izvedeno iz obstoječe transformatorske postaje 20/0,4 kV Bistrica 4 (t-679 OE Elektro Maribor z okolico), za kar bo potrebno:

- zamenjati v TP obstoječi transformator 20/0,4 kV 400 kVA, z novim transformatorjem 20/0,4 kV 630 kVA, ter ustrezno urediti zaščito;

- zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod od nove transformatorske postaje do poslovno stanovanjske cone Bistrica – vzhod;

- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni kabelski izvod, ter za NN razvode;

- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekala trasa novega NN izvoda, ter NN razvodi.

Odvod odpadnih vod

Območje mora imeti ločen sistem odvajanja meteornih in fekalnih odpadnih vod.

Fekalne odpadne vode z dela območja bodo preko ustrezno dimenzioniranega kanala speljane do priključka na obstoječo kanalizacijo na obrobju obravnavanega območja.

Meteorne odpadne vode se vodijo ločeno.

Padavinske vode z obravnavanega območja se vodijo preko ustrezno dimenzionirane kanalizacije v zbirni kanal, ki odvaja tudi zaledne vode in je speljan v ponikovalnik velikosti 13,0 x 20,0 m. Le ta je lociran na vzhodni strani večnamenskega objekta, za en meter odmaknjen od vzhodne meje območja proti večnamenskemu objektu. Ponikovalnik je ozelenjen in zaščiten z ograjo, ki je v vse smeri za 1,0 m odmaknjena od ponikovalnika in zagotavlja stalen dostop.

TK in KTV omrežje

V območju se predvidi položitev ustrezne TK in KTV kanalizacije. Priključitev se izvede na obstoječe omrežje v skladu s pogoji upravljavcev in načrti ustrezne projektne dokumentacije.

Ogrevanje – plinovodno omrežje

Ob predmetnem območju je v Ruški cesti zgrajen nizkotlačni plinovod zemeljskega plina Plinarne Maribor.d.d., na katerega bo predvidene objekte možno priključiti.

Ogrevanje je možno tudi na druge energente, ki v skladu z zakonskimi predpisi ne onesnažujejo okolja (lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomase, lesni sekanci…).

Odvoz smeti

Odvoz smeti se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA TER OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE

17. člen

Varstvo pred hrupom

Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/2005), se obravnavane parcele nahajajo v III. območju.

Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

Skrajno južno linijo stanovanjske pozidave je potrebno zaščititi s protihrupno ograjo višine 3,5 m v dolžini 90,0 m proti regionalni cesti Ruše – Maribor.

Protihrupna ograja mora biti arhitekturno oblikovana v skladu s tipiko prostora in na notranji strani smiselno ozelenjena z grmovno in drevesno vegetacijo. Dopustna je izvedba transparentnih vložkov, lahko je v celoti transparentne izvedbe.

Varstvo zraka

Pri izdelavi predmetne dokumentacije so upoštevana določila Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 41/2004), Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS št. 73/94).

Po sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS št. 72/02) spada obravnavano območje v II. območje onesnaženosti zraka, kjer so koncentracije So(2), NO(2), PM 10, Pb, CO in benzen pod spodnjim pragom ocenjevanja in ozona v mejah dopustnega odstopanja oziroma ciljne vrednosti.

Varstvo voda

Ureditveno območje OLN ne leži v območju varovanja ali zaščite zalog pitne vode.

Ravnanje z odpadki

Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu z veljavnim občinskim odlokom, v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01) in Pravilnikom o ravnanju z embalažo (Ur. l. RS, št. 104/2000).

Tla

Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine, kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno da ni možen iztok v podtalje. V času gradnje morajo biti dejavnosti omejene na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 23. člena tega odloka ter predpise iz področja varovanja okolja.

Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je potreba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst mora biti odstranjena tako, da bo ohranjena njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.

18. člen

(varstvo naravne in kulturne dediščine)

Kulturna dediščina

Na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 7/99) se v ureditvenem območju OLN ne nahajajo zavarovani in evidentirani spomeniki in območja kulturne dediščine.

Naravna dediščina

V ureditvenem območju OLN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

19. člen

(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

1. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:

- pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,

- pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,

- pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz objektov,

- dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce do in okrog objektov, vire za oskrbo z vodo za gašenje požarov.

2. Za načrtovanje teh ukrepov je potrebno upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG-1001:2005 Požarna varnost v stavbah.

3. Na podlagi zgoraj navedenega pravilnika o požarni varnosti v stavbah je potrebno:

- Določiti potrebne odmike med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara (npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica TSG-1- 001:2005 Požarna varnost v stavbah).

- Določiti potrebno skupno količino vode za gašenje požarov na obravnavanem področju, ker je to pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega področja. Javno hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti načrtovano pri pogojih za urejanje komunalne in energetske infrastrukture.

- Določiti zahteve iz standarda SIST DIN 14090 za intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce okrog objektov.

- Določiti potrebne gradbene in tehnične ukrepe za omejevanje širjenja požara ter zmanjšanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje (npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah).

4. Pri načrtovanju je upoštevati Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/2005).

5. Priporočamo, da se za požarno zahtevne in požarno zelo zahtevne stavbe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobi požarno soglasje k projektnim rešitvam.

VIII. NAČRT PARCELACIJE

20. člen

(načrt parcelacije)

Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih načrtov 3.5 »Elementi za zakoličenje gradbenih parcel« in 3.6 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih objektov«.

21. člen

(javno dobro)

Na območju urejanja OLN predstavljajo javno dobro površine obstoječega in predvidenega cestnega omrežja.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

22. člen

(etapnost gradnje)

Izvedba OLN je možna v več medsebojno neodvisnih etapah, pri čemer je prva etapa izgradnja javne gospodarske infrastrukture (komunalno opremljanje zemljišč), nato pa gradnja posameznih objektov v medsebojno časovno neodvisnih etapah. Posamezno etapo predstavlja gradnja objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

23. člen

(obveznost v času gradnje)

V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode;

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);

- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnjo intervencijo pristojnih usposobljenih služb;

- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa ima funkcijo zaščite pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

24. člen

(obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav)

Ni posebnih obveznosti.

XI. POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA

25. člen

(promet)

Izven območja OLN sega izvedba priključkov vseh treh dostopnih ulic na Ruško cesto.

26. člen

(komunalna in energetska infrastruktura)

Vodovod

Predvideno sekundarno vodovodno omrežje v ureditvenem območju bo povezano z obstoječim vodovodnim cevovodom, ki poteka po Ruški cesti.

Elektrika

Trasa predvidenega električnega priključka na TP Bistrica 4 bo potekala po parcelah, ki so izven območja OLN.

Odvod odpadnih vod

Predvidena fekalna kanalizacija se na obstoječi vod priključuje izven območja OLN.

Predvidena meteorna kanalizacija se kanalizira izven območja OLN, vendar se ponika v območju samem.

Plinovod

Izvedba priključkov na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po Ruški cesti, je izven območja OLN.

XII. KONČNE DOLOČBE

27. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN)

S sprejetjem OLN za poslovno stanovanjsko cono Bistricavzhod na obravnavanem območju preneha veljavnost Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju Občine Ruše (MUV št. 18/00).

Po prenehanju veljavnosti OLN se ureditveno območje, za potrebe izdelave prostorskega reda, ohrani v velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem OLN. Za obstoječe objekte se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka. Glede postavitve pomožnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upoštevajo pogoji iz 13. in 14. člena tega odloka.

28. člen

(hranjenje OLN)

Občinski lokacijski načrt v pisnem in kartografskem izvodu s prilogami hrani in pojasnjuje Občinska uprava občin Ruše.

29. člen

(uveljavitev OLN)

Ta odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka: 350-01-007/2004

Datum: 5. oktober 2006

Župan občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.