Na podlagi 61. a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) in 16. člena Statuta občine Duplek (MUV, št. 17/07; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11) je občinski svet občine Duplek na  5. redni seji dne 25.3.2015 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PODEŽELJE V OBČINI MARIBOR ZA OBMOČJE OBČINE DUPLEK

1.člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (MUV št. 11/93, 27/10, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 8/14, 39/14, 5/15).

2.člen

13. člen odloka o PUP se spremeni tako, da se glasi:

 »(1) Na območju najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, kot so opredeljena v veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov za območje občine Duplek, so, razen primarne rabe, dovoljeni naslednji posegi:

a)   osuševanje in veliki namakalni sistemi, ki so določeni v prostorskih sestavinah veljavnih planskih aktov občine;

b)   ostale agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja na območju izven zavarovanih območij narave ali vodnih virov;

c)   naslednji enostavni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje:

·       naslednji pomožni objekti v javni rabi (površine stavb do 40 m², gradbeni inženirski objekti višine do 3,5 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču;

·       protihrupne ograje višine do 2 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;

·       podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 0,5 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;

·       male komunalne čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE;

·       nepretočne greznice do 30 m ³;

·       rezervoarji za vodo do 100 m³;

·       vodnjaki in vrtine višine do 5 m, globine do 30 m;

·       naslednji priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture: priključek na kategorizirano javno cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja);

·       kolesarske, gozdne, pešpoti in podobne, ki niso del cestnega sveta;

·       naslednja vodna zajetja ter objekti za akumulacijo in namakanje prostornine do 250 m³, bazeni do 60 m³: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik;

·       naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe pritlične, enoetažne, površine do 40 m², stolpni silosi višine do 5 m, gradbeno inženirski objekti višine do 5 m, grajene gozdne prometnice, dvojni kozolci - toplarji površine do 40 m²): kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, skedenj, senik, kašča, koruznjak, grajeni in montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust, grajeno molzišče;

·       naslednji pomožni komunalni objekti: revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja,

·       naslednji pomožni objekti za spremljanje stanja okolja (površine stavb do 40 m²): meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda;

d)   naslednji nezahtevni objekti po predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje:

·       naslednji pomožni objekti v javni rabi (stavbe površine nad 40 m² do vključno 60 m², gradbeni inženirski objekti višine nad 3,5 m do vključno 10 m): objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, nadkrita čakalnica na postajališču;

·       protihrupne ograje višine nad 2 m do vključno 3 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;

·       podporni zidovi z ograjo za višinsko razliko do 1,5 m, če se jih izvaja ob rekonstrukciji cest;

·       male komunalne čistilne naprave zmogljivosti od 50 do 2000 PE;

·       nepretočne greznice nad 30 m³  do 50 m³;

·       vodnjaki in vrtine višine nad 5 m, globine nad 30 m;

·       vodna zajetja, objekti za akumulacijo in namakanje prostornine od 250 m³ do vključno 2.000 m³, če gre za zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem ali vodni zbiralnik;

·       naslednji objekti za rejo živali: čebelnjak do 20 m², ribogojnica do 2.000 m³;

·       naslednji pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (stavbe površine do 150 m² in višine do 6 m, stolpni silosi višine od 5 m do 10 m, gradbeno inženirski objekti višine nad 5 m do 10 m, dvojni kozolci - toplarji površine do 150 m², zbiralnik gnojnice do 1.000 m³): kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, koruznjak, montažni rastlinjak večjih dimenzij, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust, grajeno molzišče;

e)   gradnja objektov, ki se uvrščajo med majhne stavbe po predpisih, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za objekte, ki funkcionalno dopolnjujejo obstoječe osnovne objekte in da se jih gradi na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo osnovnega objekta določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu;

f)    na grajenem območju kmetije objekti iz 15.a člena tega odloka;

g)   gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 - daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 - lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;

h)   posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

i)    rekonstrukcija občinskih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija občinske ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestavi zaradi rekonstrukcije občinske ceste;

j)    premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti točki, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade ipd.), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža;

k)   začasni objekti (kiosk oziroma tipski zabojnik; pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru; oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi). Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni;

l)    smučišča, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami;

m)  objekti za rejo živali, ki se jih po prenehanju rabe lahko odstrani. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni.

(2) Nepretočne greznice, rezervoarje ter pomožne kmetijsko-gozdarske objekte iz prejšnjega odstavka tega člena, razen kozolcev, grajenih obor in obor za pašo živine, grajenih ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih korit, krmišč in grajenih poljskih poti, je dopustno graditi le v neposredni bližini stavbnih zemljišč. Za neposredno bližino se šteje največ 30 m oddaljenost od obstoječega stavbnega zemljišča, na katerem so zgrajene ali načrtovane stavbe.

(3) Kozolcev, ograj ter opor za trajne nasade, napajalnih korit in krmišč ni dopuščeno priključevati na objekte gospodarske javne infrastrukture.«

3.člen

Za 15. členom se doda novi 15.a člen, ki glasi:

»15.a člen

Grajeno območje kmetije

(1) Za kmetije se lahko določi grajeno območje kmetije.

(2) Grajeno območje kmetije je območje kmetije, to je registriranega kmetijskega gospodarstva po predpisih o kmetijstvu, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo objekti kmetije, ki so med seboj povezani z dovozi, potmi in drugimi funkcionalnimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih objektov, ki so si najbliže, pa ne presega 30 m. Opredeli se na stavbnih in drugih zemljiščih tako, da se z daljico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli objektov kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so določene, in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

(3) Na grajenem območju kmetije in ob njem v oddaljenosti do 25 m je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter naslednjih nestanovanjskih kmetijskih objektov za potrebe kmetije:

·       majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi),

·       ograje,

·       samostojno parkirišče v primeru izvajanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

·       športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) v primeru izvajanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

·       objekt za oglaševanje za lastno dejavnost,

·       objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali),

·       objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, pod pogojem, da noben od njih ni namenjen prebivanju,

·       priključek na javno cesto.«

4.člen

Spremeni se prva alineja drugega odstavka 18. člena, ki glasi:

·       Tloris stavbe: podolgovat; tloris je glede na tehnične potrebe objekta lahko tudi členjen, v obliki črke L ali podobno.

Spremeni se tretji odstavke 18. člena, tako da glasi:

»Za proizvodne stavbe, hleve in gospodarske objekte kmetije, ne veljajo določila tega člena, ki se nanašajo na oblikovanje strehe objektov.«

5.člen

Doda se 19a. člen, ki glasi:

»Za stavbe, ki so bile zgrajene na stavbnih zemljiščih brez ustreznih dovoljenj in so bile zgrajene pred uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14), tj. pred 25.1.2014 ne veljajo določila 18. in 19. člena, ki se nanašajo na oblikovanje stavb v posameznih morfoloških in prostorskih enotah.

Rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov iz prvega odstavka tega člena se morajo oblikovno prilagajati obstoječemu objektu.«

6.člen

V prvem odstavku 38. člen odloka se doda odstavek, ki glasi:

»Izjeme so dopustna na območjih, kjer se načrtovana kanalizacija priključuje na predhodno že zgrajeno mešano kanalizacijsko omrežje«. 

7.člen

Spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Datum: 25.3.2015

Številka: 0323-5/2015-4