Neuradno
prečiščeno besedilo Odloka
o Občinskem
podrobnem prostorskem
načrtu za območje VP 25/1
Ločica
– območje za proizvodne
dejavnosti obsega: |
-
Odlok o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za
območje VP 25/1
Ločica
– območje
za proizvodne
dejavnosti, Ur.
glasilo
Občine
Velike
Lašče, št. 1/09 |
-
Popravek
Odloka
o Občinskem podrobnem
prostorskem
načrtu
za območje
VP 25/1
Ločica – območje
za proizvodne dejavnosti, Ur.
glasilo
Občine Velike
Lašče, št. 3/09 |
|
|
Odlok
o Občinskem
podrobnem
prostorskem načrtu za območje
VP
25/1
Ločica – območje
za proizvodne
dejavnosti
|
|
Neuradno
prečiščeno
besedilo |
|
I.
Uvodne
določbe
|
|
1.
člen |
(predmet
podrobnega prostorskega
načrta) |
|
S
tem odlokom
se
sprejme
občinski
podrobni
prostorski
načrt
za novo
proizvodno cono
v
Občini
Velike
Lašče za
območje urejanja z oznako VP 25/1
Ločica (v
nadaljevanju OPPN). |
|
2.
člen |
(namen
prostorske ureditve) |
|
Namen
izdelave OPPN
je
ureditev proizvodne
cone
ob
drţavni
cesti
G2-106, juţno od
naselja
Turjak.
V območju
se locira
in
razvija
proizvodne,
predelovalne in
storitvene dejavnosti
občine
Velike
Lašče. |
|
3.
člen
(strokovne osnove) |
|
Strokovne osnove
za izdelavo
OPPN so: |
-
Navezava
poslovno proizvodne
cone
VP 25/1
Ločica
na
cesto
G2-106;
Univerza
v
Ljubljani, Fakulteta
za
gradbeništvo in geodezijo,
Prometnotehniški
inštitut,
Ljubljana
2007; |
-
Geološka
sestava
na
severozahodnem delu
območja poslovne
cone
Ločica
s
smernicami za posege v prostor;
izdelal Geologija d.o.o.,
Idrija,
december
2007; |
-
Izgradnja
javnega vodovodnega
omreţja za
poslovno –
proizvodni
kompleks
na
Turjaku
(ureditveno
območje VP
25/1 –
Ločica); JP
Vodovod
–
Kanalizacija d.o.o.;
Ljubljana, št.
projekta 244 V, januar 2008; |
-
okoljsko
poročilo za
občinski podrobni
prostorski
načrt;
OIKOS
d.o.o., Domţale,
februar
2008. |
|
4.
člen
(sestavni
deli OPPN) |
|
Podrobni
prostorski načrt
obsega besedilo in
kartografski
del: |
I.
Besedilo
odloka |
II.
Kartografski
del |
-
izsek
iz odloka
o
dolgoročnem
planu
občin
in mesta
Ljubljana
za obdobje
1986 -
2000 in
druţbenem
planu Občine
Ljubljana Vič Rudnik
za obdobje
1986 –
1990 za
območje |
|
občine
Velike
Lašče
(Ur.l. RS, št.
11/86, 23/91, |
71/93, |
62/94, |
70/98, |
Uradno |
glasilo |
Občine
Velike
Lašče, št.
4/04), |
|
|
|
|
|
- katastrski
načrt z mejo
ureditvenega območja, |
|
|
|
|
|
- prikaz območij
varovanj, |
|
|
|
|
|
- prikaz
povezav, |
|
|
|
|
|
- oblikovanje
terena, |
|
|
|
|
|
- prometna ureditev, |
|
|
|
|
|
- razmejitev
območja urejanja, |
|
|
|
|
|
-
prostorska ureditev,
-
zbirna
karta
komunalnih vodov |
|
|
|
|
|
- nova parcelacija. |
|
|
|
|
|
|
|
5.
člen
(priloge
OPPN) |
|
Priloge
OPPN
so: |
1.
izvleček
iz
strateškega prostorskega
akta, |
2.
prikaz
stanja prostora, |
3.
strokovne podlage, |
4.
smernice
in
mnenja nosilcev
urejanja
prostora, |
5.
obrazloţitev
in
utemeljitev OPPN, |
6.
spis
postopka priprave in
sprejemanja
OPPN, |
7.
povzetek za javnost, |
8.
okoljsko poročilo, |
9.
zakoličbeni
podatki. |
|
|
II.
Ureditveno
območje
OPPN
|
|
6.
člen
(ureditveno
območje OPPN) |
|
(1)Ureditveno
območje OPPN
zajema
parcele:
1919/4, 1920,
1922,
1923,
1925/2, 1926, |
1927,
1930,
1931,
1932,
3585/2,
3611/2, 3611/3,
3611/5, 3996/2,
3996/3
in
4002/4-del |
(cesta);
vse k.o.
Turjak. |
(2)Površina
ureditvenega območja OPPN
znaša 55.926,9
m2. Meja
ureditvenega
območja OPPN
je
prikazana
na karti
»Območje
podrobnega
prostorskega načrta« (list
2) v
merilu
M 1:1000, ki je
sestavni del
OPPN. |
Ureditveno
območje je
razdeljeno
na naslednje
funkcionalne enote:
F1,
F2,
F3,
F4,
F5,
F6
in
F7. |
|
7.
člen
(vplivno območje) |
|
(1)
Vplivno območje
OPPN bo
v času
gradnje
zajemalo
vsa
zemljišča znotraj
ureditvenega
območja,
ki so
navedena v 6.
členu
tega
odloka ter
parcele oz.
dele parcel
izven območja
urejanja, na
katerih se izvedejo objekti
in ureditve,
potrebne za izvedbo tega
OPPN : |
-
za
ureditev navezave gozdne ceste Malo
Smrečje: parc.št.:
1925/1,1928, k.o. Turjak; |
-
za
ureditev nadomestnih
gozdnih
vlak: parc.št.: 1919/1,
k.o. Turjak; |
-
za
ureditev kriţišča
na
cesti
G2-106: parc.št.:3585/1,
3611/1, 3611/4,
3611/6, 3611/7,
3996/4, 4068/1 vse
k.o. Turjak; |
-
za
priključitev na obstoječe
elektro
omreţje: parc.št.:1933,
1937/2, 1940,
2059, 2061,
2064, 2065,
2067, 2085,
2174/1, 2176,
2177,
2179,
2180, 2184,
2185, 2187,
2189, 2190, |
2191,
2192, 2196, 2197, 2272/2, 2278, 4012/1, 4014, 4036 vse
k.o. Turjak; |
-
za
priključitev na
obstoječe vodovodno
omreţje: parc.št.:19/4,
1919/1, 3616,
3995, 4068/1
vse k.o.
Turjak; |
(2)Vplivno
območje v času
gradnje
je
prikazano na
karti
»Prikaz
povezav« v
merilu
M 1: 1000, ki je sestavni
del tega OPPN. |
(3)
Vplivnega
območja med
obratovanjem
proizvodne cone
z
razpoloţljivimi podatki
ni
mogoče
določiti.
Zato
naj se vplivno
območje v
času
obratovanja
določa
posebej
v okviru
strokovne ocene vplivov
na okolje
oz. poročila
o vplivih
na okolje
za posamezno
dejavnost
proizvodne cone. |
|
8.
člen
(dovoljeni
posegi) |
|
(1)
Na celotnem
ureditvenem
območju
tega OPPN so
dovoljeni
naslednji posegi: |
-
posek
in odstranitev
obstoječega rastlinja, |
-
prestavitve
obstoječih
komunalnih,
energetskih
in
telekomunikacijskih
vodov, skladno
z
pogoji pristojnih
nosilcev
urejanja prostora, |
-
izkop,
nasutje, utrjevanje,
predobremenitve,
odvodnjavanje in ostali
posegi
v zvezi
z
sanacijo in
pripravo stavbnega
zemljišča, |
-
izvedba prometne,
komunalne,
energetske,
telekomunikacijske in okoljske
infrastrukture, |
-
gradnja
objektov, |
-
ureditev
parkirnih,
manipulacijskih in drugih
funkcionalnih površin, |
-
ureditve
grajenega javnega
dobra, |
-
postavitev
enostavnih
objektov v obsegu in
po določilih
tega
OPPN, |
-
ozelenitev in zasaditev prostih
površin, |
-
izvajanje ukrepov za
omilitev in sanacijo
vplivov na okolje, |
-
dozidave objektov
v gabaritih
in za
namen,
kot
je
po
določilih
tega podrobnega
prostorskega načrta
določeno za novogradnje, |
-
spremembe
namembnosti objektov
v obsegu
in po določilih tega
podrobnega
prostorskega
načrta. |
|
9.
člen |
(rušitve,
prestavitve in nadomestne
povezave) |
|
(1)
Za
potrebe
tega
OPPN
se prestavi
del obstoječega
TK
omreţja,
ki
poteka
preko
ureditvenega območja. |
(2)
Zaradi
prekinitve se nadomesti naslednje
ceste in poti: |
-
lokalna
cesta
do
naselja
Laporje, se izvede
preko
ceste z
oznako C3,
od
katere
se
uredi
priključek na obstoječo lokalno cesto
izven območja OPPN, |
-
gozdna
cesta
se nadomesti oz. se
prevozi
za
potrebe
gozdnega
gospodarjenja
izvajajo po
cesti z
oznako C5
od katere
je
uredi
priključek na
obstoječo gozdno
cesto
izven
območja OPPN; |
-
za
potrebe
gozdnega
gospodarjenja
se
izven območja
urejanja uredijo
nadomestne
gozdne
vlake (ki
so bile
z ureditvijo
na območju
urejanja
ukinjene)
po navodilih
Zavoda
za
gozdove, KE Škofljica. |
(3)
Rušitve objektov niso
predvidene |
|
III.
Opis
rešitev
načrtovane
prostorske ureditve
|
|
10.
člen
(namembnost) |
|
(1)Namembnost
je določena
glede
na
funkcionalne enote. |
(2)V
vseh
funkcionalnih enotah,
razen
na območju
funkcionalne
enote
F 7,
so
dovoljene poslovne in
skladiščne dejavnosti. |
(3)
Poleg
tega
dejavnosti iz 2.
odstavka
tega
člena so
v posameznih
funkcionalnih
enotah
dovoljene še
naslednje dejavnosti: |
-
F1
in F2
– trgovske, gostinske in
druge storitvene dejavnosti; |
-
F3
–
proizvodne in
predelovalne dejavnosti ter
klavno predelovalna dejavnost, |
-
F4
–
trgovska dejavnost ter
proizvodne in
predelovalne
dejavnosti; |
-
F5
–
dejavnosti
vezane na
promet
in
transport
(vzdrţevanje cestišč,
javnih
površin,
parkiranje
tovornih
vozil,
vzdrţevanje
in
popravila vozil, strojev
in
naprav); |
-
F6
trgovska
dejavnost,
gostinska
dejavnost
in
dejavnosti vezane
na
promet
in
transport
(vzdrţevanje cestišč,
javnih površin,
parkiranje tovornih vozil,
vzdrţevanje
in
popravila vozil, strojev in naprav); |
V
funkcionalni
enoti
F7 so
dovoljene
komunalne dejavnosti
oz.
ureditev skupne
čistilne naprave ter
pripadajočih ureditev. |
11.
člen
(prostorska zasnova) |
|
(1)
Izhodišče
prostorske
zasnove je
razporeditev
dejavnosti
z
reprezentativnimi programi
z
več
obiska v
pas
ob drţavni
cesti.
Tu so
predvidene
storitvene
dejavnosti: poslovne in
trgovske
dejavnosti, skladiščenje
in
gostinske dejavnosti.
Dejavnosti povezane
s
pogostimi tovornimi
prevozi, večjimi
manipulativnimi in skladiščnimi
površinami
ter
zahtevnejšimi tehnološkimi
procesi
so
umeščene v
notranjost
obravnavanega
območja.
Pri
dejavnostih
s tehnološko
funkcionalnim
procesom,
ki zahteva
gradnjo
hal,
naj
bo
lokacija le teh
predvidena
v ozadju, ob javni cesti
pa naj
se predvidijo upravni
prostori. |
(2)
Posebna
prostorska
oz.
funkcionalna
enota
(F7)
je
predvidena
za ureditev
skupne čistilne
naprave. Lokacija
je predvidena
ob SV
meji
območja, v bliţini
obstoječega
vodotoka, kamor
se bodo
odvajale ustrezno
prečiščene odpadne
vode. |
(3)
Organizacija prostora
ima
naslednje elemente: |
-
ob
drţavni
cesti
zeleni
pas z
zasaditvijo drevja; |
-
ob
cestah
z oznako
C2
in
C3 v
smeri
proti
funkcionalnim enotam
F1
in
F2
se
usmerjajo
dejavnosti z
večjim
obiskom
strank. |
-
ob
JV
meji območja urejanja se
v
smeri
vidne izpostavljenosti
proti
naselju
Laporje
in med
drţavne
ceste –
je
predviden zeleni
pas
z drevjem
in
grmovnicami. |
(4)
V
primeru
panoge,
ki se
ne
deli
na
klasične
prostorsko
–
funkcionalne dele,
so dopustne
tudi
drugačna ureditve,
kot so
prikazane
na karti
"Prostorska
ureditev" (list 8)
, vendar
mora
ureditev
slediti
redu na način, da je
na cesto orientiran
najbolj
reprezentativen del. |
(5)
Stranice
vseh
objektov
morajo
biti
vzporedne z
notranjim javnim
cestnim
omreţjem.
(6)Dopustna
je
ureditev
manipulativnega
dvorišča oziroma
površin
okrog
vseh objektov.
Parkirna
mesta so
lahko
razporejena
tudi kjerkoli
drugje
na
parceli (obvezna
pa so
ob javni
cesti). |
(7)
Zeleni
pas in
vsaj ena
vrsta parkiranja je
obvezna tudi za takšne dejavnosti. |
|
12.
člen
(regulacijske
omejitve) |
|
(1)
Posegi
v prostor morajo upoštevati
naslednje
regulacijske omejitve: |
-
Regulacijska
linija
(RL)
omejuje površine
v
javni
rabi,
ki so
dostopne
vsakomur
pod
enakimi
pogoji, od površin v
nejavni
rabi; |
-
Gradbena
meja
(GM) je
linija,
ki je objekti
ne
smejo
presegati,
lahko pa
se jo
dotikajo
ali
pa so
odmaknjeni
od nje v
notranjost.
Gradbena
meja se
lahko preseţe
do 1,5
m z
nadstreški in za
zaščite
vhodov, pri
postavitvi
medsosedskih
ograj
in ureditvi
dostopov, klančin
ter
dvigal za
invalide. |
-
Gradbena
linija
(GL) je linija, ki se
jo morajo dotikati
fasade novogradenj,
ki se gradijo na
zemljiščih ob tej
liniji.
Dovoljeni so le manjši
zamiki
delov fasade. |
-
Funkcionalna
enota
(F)
je
površina,
ki
se
ureja
z enotnimi
merili
in
pogoji,
vsebuje
eno
ali
več
gradbenih
parcel. |
(2)
Prostorska
zasnova
je
prikazana v
kartografskem delu
OPPN na
prikazih
"Razmejitev območja urejanja"
(list 7) in "Prostorska
ureditev" (list
8). |
|
13.
člen |
(pogoji
za
gradnjo
enostavnih objektov) |
|
(1)
Znotraj
vseh funkcionalnih
enot, razen
na območju
funkcionalnih
enot
F1 in
F2,
je dopustno
postavljati naslednje
vrste
enostavnih objektov po
veljavni zakonodaji: |
1.
Pomoţni
objekti: |
a)
ograje
(varovalne
ograje
max.
višine 2
m;
oporni
zidovi
in ţive
meje); |
b)
pomoţni
infrastrukturni objekti: |
-
pomoţni
cestni
objekti, |
-
pomoţni
energetski objekti, |
-
pomoţni
telekomunikacijski
objekti, |
-
pomoţni komunalni
objekti, |
c)
pomoţni
kmetijsko –
gozdarski objekti |
2.
Začasni
objekti (namenjeni sezonski turistični
ponudbi, prireditvam in
skladiščenju); |
3.
Spominska
obeleţja; |
4.
Urbana
oprema. |
(2)
V
funkcionalnih enotah
F1 in
F2
je dovoljena postavitev
enostavnih objektov po
prejšnjem
seznamu,
razen
pomoţnih
kmetijsko
–
gozdarskih objektov in
večnamenskih
kioskov. |
(3)
Postavitev
enostavnih
objektov ne
sme
ovirati
rabe prostora, objektov
in
sosednjih parcel,
izgradnje,
rabe
in
vzdrţevanja javne
infrastrukture. Prav
tako ne
sme
ovirati
prometa, zmanjševati
preglednosti in
varnosti za vse
uporabnike. |
(4)
Ograje
je
dovoljeno postaviti
na
ali
ob
parcelni
meji. V
primerih
večjih
gradbenih
enot
v
funkcionalni enoti
je moţno
ograditi
samo
zemljišče določeno
z
gradbenimi mejami
in
gradbenimi linijami.
V
primeru
zdruţenih
več
gradbenih enot
v
enovit
objekt je
moţno
ograditi tudi
funkcionalno
zemljišče. |
|
14.
člen |
(pogoji
za oblikovanje objektov) |
|
(1)Objekti
se
lahko
gradijo
samo
klasično,
s
prefabriciranimi elementi,
betonskimi ali
jeklenimi
konstrukcijami.
Stavbni niz
znotraj
posameznih funkcionalnih
enot
je dopustno graditi
strnjeno
ali z
medsebojnimi odmiki, ki
morajo
znašati
minimalno 3 m. |
(2)
Glavni
vhodi
v objekte
morajo
biti
obrnjeni proti
notranji cestni
mreţi. |
(3)
Strehe
so
lahko ravne
ali
eno ali dvokapne
z naklonom do 12
stopinj. V kolikor so strehe
z
naklonom, mora potekati
smer slemena objektov: |
-
v
funkcionalnih
enotah F1 in F2 obvezno
vzporedna z cesto C2
ali C3, |
-
v
funkcionalni enoti
F6
morajo
objekti ob
cesti i
C4 imeti
sleme
vzporedno z
cesto,
ostali objekti pa
pravokotno na cesto C4; |
-
za
ostale
objekte v
drugih
funkcionalnih
enotah
je
smer
poljubna
oziroma
se
mora
prilagati
ţe
zgrajenim objektom. |
(4)
Barva
kritine
je
lahko
samo
v odtenkih
sive
barve.
Strešine
se
zaključujejo
za
fasadnimi venci,
brez
napuščev. Moţna je
izvedba nadstreškov
nad
vhodi in
dovozi.
Nadstreški
morajo biti
izvedeni
z lahkimi
konstrukcijami in nakloni
enakimi ali
manjšimi kot
pri
strehah. |
(5)
Barve
fasad
morajo
biti
umirjene in oblikovane
tako,
da
čim
manj izstopajo iz
krajinske slike širšega
območja. Na
fasadah obrnjenih
proti
notranji
cestni
mreţi
so
moţni
barvni
poudarki,
ki lahko zasedejo
največ
30% fasadne
površine orientirane
proti
cestni
strani.
Fasade
objektov na
JZ
strani
proizvodne cone
(prot
drţavni
cesti)
morajo biti
oblikovane
enotno.
Fasade
objektov, ki so
daljše
od 50
m, višje
kot 7
m
ali
imajo
površino
večjo
od 230
m2
morajo
biti
arhitekturno
ali
vizuelno
členjene.
Sestavni
del
projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja
(PGD) mora biti tudi barvna
študija fasad. |
(6)
Pri
oblikovanju objektov
so
izjemoma moţni
oblikovni poudarki,
ki
odstopajo
od
enotne
podobe objektov
in
jih
potrdi
pristojna
občinska sluţba.
Obdelani morajo
biti v
projektu za
pridobitev
gradbenega dovoljenja
(PGD). |
(7)
Objekti
znotraj
funkcionalnih enot
morajo
biti
oblikovani enotno
in med
seboj
skladno. Objekti,
ki se
gradijo
fazno,
morajo
biti oblikovno
skladni s
prejšnjimi
fazami
objekta in
z objekti znotraj
funkcionalne enote v kateri
se
gradijo. |
(8)
Enostavni objekti morajo biti oblikovani
skladno z ostalimi
objekti v
funkcionalni enoti. |
(9)
Na
območju
tega
OPPN je
dovoljeno
postavljati
ograje
skladno z
4. odstavkom 13.
člena
tega odloka.
Ograje
morajo biti
transparentne,
visoke
največ
je 2
m ter
ţičnega
ali
rešetkastega
polnila. Ograje
ne smejo
ovirati
izvedbe
prometnic
s
predpisanim svetlim
profilom, njihova
oblika,
materiali
in višina
pa mora
biti
usklajena s
prometnovarnostnimi
predpisi.
Ograje morajo
biti sive in enotno oblikovane
v vsej proizvodni
coni. |
(10)
Dopustna
je postavitev
označevalnih - reklamnih
napisov.
Napisi
smejo biti
osvetljeni,
vendar
ne utripajoče
oz.
kakorkoli spreminjajoče.
Dopusten je le
spreminjajoč prikaz
ure
ali
zunanje temperature. |
|
15.
člen |
(pogoji
za oblikovanje
zunanjih površin) |
|
(1)
Pri
izvajanju vkopov,
nasipov
in ostalih
zemeljskih del
se mora
upoštevati
reliefne
značilnosti in
geomehanske lastnosti
hribine. |
(2)
Vkopne
breţine v
dolomitni
hribini
morajo
imeti
naklon
1:1,
pri
strmejših breţinah
se mora
predvideti delno
varovanje
(pozidavo) zdrobljenih
(milonitnih) con
ali
izvedba podpornih
zidov
preko
celotne
breţine.
Vkopne
breţine
v
glinastem sloju
morajo
imeti
naklonu 1:3. |
(3)
Nasipne
breţine
morajo
imeti
naklon
2:3.
Nasipi
se
morajo
biti
izvedeni na
raščeno
kamninsko
podlago
(dolomit), v
ravninskem delu pa
tudi
na
glinasti podlagi.
Nasipi
morajo
biti iz zmrzlinsko
odpornega materiala
(dolomitni ali
apnenčev grušč,
drobljenec. |
(4)
Nasipne breţine
se lahk
nadomesti
s podpornim
zidom. Ti
morajo biti
strukturirani
ali
obloţeni z
lokalnim kamenjem
– dolomitom. |
(5)
Za
določitev potrebnih
varovalnih ukrepov
pri izvedbi
izkopov in ostalih
zemeljskih del
je
potrebna obvezna prisotnost
geologa –
geomehanika v
času
pripravljalnih
del
in v
času
gradnje, ki določi
potrebne ukrepe
na
samem terenu. |
(6)
Vse
zunanje površine
funkcionalnih enot,
razen prometnih in
manipulacijskih, se
zatravi. |
(7)
Na
gradbeni parceli
poslovne stavbe
je potrebno zagotoviti zeleno
površino
v
najmanj
10 |
%
funkcionalne površine. |
(8)
Ob
robovih
vseh
občinskih
cest
je obvezna
ozelenitev.
Minimalna
širina
zelenega
pasu
je 1,5
meter.
Pas
mora
potekati vzporedno
s
cestiščem. Ob
nekaterih cestah
se
predvidi enostranski
enojen
drevored.
Zeleni pas
je v tem primeru širok
minimalno 3
m. Zelene
pasove
je dopustno prekiniti zaradi
uvoza ali
izvoza |
(9)
Zeleni
pas
je
obvezen ob
drţavni
cesti
G2-106.
Zeleni
pas mora
biti
zatravljen in
zasajen
z
drevjem.
Zeleni
pas je
obvezen
tudi
vzdolţ JV
meje območja
OPPN
– v
smeri
vidne
izpostavljenosti
proti
naselju
Laporje
in
drţavni
cesti;
predvidena
je
zasaditev z
srednje
visokimi grmovnicami
ter
drevjem. |
(10)
Prestavljeno
strugo
vodotoka se
delno
kanalizira, breţine
pa
zatravi
in mestoma
zasadi
z
obreţno
vegetacijo. |
(11)
Rastlinske
vrste
s
koreninami ne
smejo segati
v
varovano območje
komunalnih vodov,
krošnje dreves
ne smejo
ovirati
prometa. |
(12)
Vse
zelene površine je
potrebno načrtovati
tako, da
jih je
moţno
vzdrţevati
(košnja,
zalivanje).
Zelene
površine in
rastlinje
morajo
redno
vzdrţevati lastniki
parcel. |
|
16.
člen |
(lokacijski
pogoji za projektiranje in
gradnjo) |
|
(1)
Predvideni
so štirje višinski gabariti
in sicer: |
-
pP –
pritličje
proizvodne višine
(višina zaključnega venca
8 m), |
-
P –
pritličje, |
-
P+1
– pritličje in
nadstropje, |
-
P+1+M
– pritličje, nadstropje in
mansarda. |
(2)
Dopustna etaţnost
objektov je
glede na
funkcionalne enote
(F)
naslednja: |
-
F
1, F 2:
P+1+M
(objekt
na J robu
območja F2:
P+1); |
-
F
3, F4, F5: Pp
(proizvodna višina) oz. P
+1 |
-
F
6: P+1 oz. pP (proizvodna
višina) |
-
F
12: P |
(3)
Znotraj
funkcionalnih
enot
F1
in
F 2
so za
objekte
ali
dele
objektov dovoljene
tudi niţje
etaţnosti
od
predpisanih, vendar
največ za
višino
ene
etaţe.
Deli
objektov so lahko
niţji
za
eno
etaţo,
pri
čemer
je višji
del vedno
orientiran proti
notranji cesti. |
(4)
Najvišja
dopustna višina
objektov je 12
metrov.
Objekti
imajo lahko eno
etaţo pod nivojem
terena
oz. najglobje
do 2
metra nad
nivojem
talne
vode.
Strehe
objektov
morajo
biti
oblikovane skladno s 3.
odstavkom 14. člena tega
odloka. |
(5)
Kapacitete
območja: |
-
dopustna izraba gradbene
parcele FI: do 0,8; |
-
dopustna zazidanost
gradbene parcele: do 0,4 |
|
17.
člen
(odmiki) |
|
1)
Vsi objekti
oziroma
njihove skrajne
točke
morajo
biti od
meje
območja
urejanja
tega
OPPN
oddaljeni najmanj
4,0 m.
Dopustna so lokalna
odstopanja,
vendar
ne več
kot v
dolţini
dveh
metrov in ne za več kot 1
meter
prekoračitve. |
(2)
Prejšnji
odstavek
ne
velja
za
objekte,
ki so
predvideni
v
neposredni bliţini
gozdnega
roba.
Ti objekti
oziroma
njihove
skrajne
točke morajo
biti od
gozdnega roba
oddaljeni minimalno
10 m. |
|
18.
člen
(neoviran
dostop) |
|
(1)
Do
vseh objektov v javni
rabi
mora biti
zagotovljen neoviran
dostop in
vstop
(brez
grajenih
in
komunikacijskih ovir) za
funkcionalno ovirane
osebe.
Tem mora biti
omogočen
samostojen in
varen dostop do
prostorov, ki so
namenjeni javni
rabi in
uporaba teh prostorov. |
|
IV.
Zasnova
projektnih
rešitev
gospodarske javne
infrastrukture in
obveznost priključevanja
objektov nanjo.
|
|
19.
člen
(Splošne določbe) |
|
1)
Primarno
in
sekundarno komunalno in
energetsko
omreţje,
objekti in
naprave
morajo
potekati
po javnih
površinah
oziroma površinah
v javni
rabi
tako, da
je omogočena
njihova
neovirana
gradnja
in
vzdrţevanje. |
(2)
Objekti
znotraj
ureditvenega
območja OPPN
se
priključujejo na komunalno
in
energetsko omreţje
in
naprave
pod
pogoji in
s
soglasjem upravljalca
prizadete
javne
gospodarske
infrastrukture. |
(3)
Dopustne so
spremembe tras
posameznih
vodov in
lokacij
naprav
ter mest
priključevanja
zaradi
ustreznejših
rešitev
ter
ustreznejše oskrbe in
racionalnejše
etapne
izvedbe.
S
spremembami mora soglašati
upravljalec prizadete javne
gospodarske infrastrukture. |
(4)
Ureditev
komunalne in
energetske
infrastrukture je
razvidna iz
grafične priloge
"Zbirna
karta
komunalnih vodov"
(list 9). |
|
20.
člen
(Prometno
omreţje) |
|
(1)
Za
navezavo
območja proizvodnih
dejavnosti VP 25/1
Ločica na glavno cesto
G2-106 je potrebno
do
začetka
obratovanja
proizvodne cone
izvesti
rekonstrukcija
kriţišča na
glavni
cesti
G2-106
v
enotno
nesemaforizirano
kriţišče glavne
ceste
G2-106 z
lokalno
priključno
cesto
za proizvodno
cono
in lokalno
cesto
Mali Osolnik
ter s
posebnimi levimi
pasovi
in otoki za umirjanje
na prednostni
glavni
cesti. |
(2)
Navezavo
vasi
Laporje na
glavno
cesto
G2-106
se mora
urediti po
cestah C3
in C1
preko območja proizvodnih
dejavnosti VP25/1
Ločica
ter
rekonstruiranega
kriţišča iz
1.
odstavka tega
člena.
Po
izgradnji nove
navezave
vasi
Laporje
na
glavno
cesto
G2-106 se
obstoječi
priključek na
glavno cesto ukine. |
(3)
Za
priključevanje
območja proizvodnih
dejavnosti
VP 25/1
Ločica
na
glavno
cesto
G2-
106 iz
1.
odstavka tega
člena,
je
potrebno na osnovi
pridobljenih
projektnih
pogojev
Direkcije
RS za ceste izdelati
projekt PGD/PZI
in nanj pridobiti soglasje
Direkcije RS za
ceste. |
(4)
Vse
prometne površine na območju
proizvodne cone
morajo biti
utrjene za
voţnjo
motornih vozil do 9
ton osnega
pritiska. |
(5)
Površine vozišč
so lahko
utrjene
z betonskim,
kamnitim
oziroma
asfalt
betonskim
obrabnim
slojem. |
(6)
Dostopi z
javne
ceste
se
morajo urediti
za vsako
parcelo
posebej
ali za
več
parcel
skupaj.
Urejeni
morajo biti tako,
da omogočajo tekoče
in
varno
odvijanje prometa
na javnih
cestah. |
(7)
V
primeru, da
je
iz javne
ceste dovoz
urejen
na
parcelo
ali parcele
mimo
vratarja
ali
zapornice,
mora biti
na
parceli
izven javne
ceste
pred zapornico urejena
površina za
ustavljanje vozil.
Vozila
v
nobenem
primeru
ne smejo
stati
ali parkirati
na javni
cesti,
niti
kako
drugače ovirati prometa
na njej. |
(8)
Javne
ceste
se ne
smejo
nikjer
zapirati, na njih
je
prepovedano postavljati
začasne
ali enostavne objekte
ali
druge ovire, ki bi
posegale v svetli
profil dostopne ceste in onemogočale
tekoče in
varno odvijanje
tovornega,
osebnega in intervencijskega
prometa. |
(9)
Javne
ceste
so
označene z
oznakami od C1
do
C5.
Normalni prečni
profili
posameznih
ceste so: |
Cesta
z oznako C1: |
-
enostranski
hodnik za pešce
1,5 m |
-
vozišče skupne
širine 7,5 m |
-
zeleni
pas z
drevoredom
6 – 8 m
Cesta z oznako C2 |
-
zeleni
pas z
drevoredom
3 m |
-
enostranski
hodnik za pešce
1,5 m |
-
vozišče skupne
širine 6,5 m |
-
zeleni
pas 1,5 m |
Cesta
z oznako C3: |
-
zeleni
pas z
drevoredom
3 m |
-
enostranski
hodnik za pešce
1,5 m |
-
vozišče skupne
širine 6,5 m |
-
zeleni
pas z
drevoredom
6 m
Cesta z oznako C4: |
-
enostranski
hodnik za pešce
1,5 m |
-
vozišče skupne
širine 6,0 m.
Cesta z oznako C5: |
-
vozišče skupne
širine 7,5 m.. |
(10)
Parkirne
površine se
mora
zagotoviti v
sklopu
pripadajočega
funkcionalnega
zemljišča.
Število potrebnih
parkirnih mest se
določi
glede
na
vrsto
in obseg
dejavnosti. Parkirne
vzorce
prikazane
v
kartografskem delu
je moţno
spreminjati
in
dopolnjevati glede
na
potrebe,
ki bodo
izhajale iz
podrobnega programa
investitorja.
Neutrjene
parkirne površine niso
dovoljene.
Vsaj
10 %
parkirnih mest mora
biti dostopnih
z javne
ceste
(za
obiskovalce, brez
morebitnih
zapornic). |
|
21.
člen
(Elektro
omreţje) |
|
(1)
Vse
nove objekte
v
ureditvenem območju
tega OPPN
se mora
priključiti
na
elektroenergetsko omreţje. |
(2)
Za
priključitev
predvidenih objektov
je
potrebna
predhodna postavitev
nove
transformatorske
postaje
s
priključnim srednjenapetostnim
20 kV
kablovodom
iz
obstoječega 20 kV daljnovoda. |
(3)
Občina
Velike
Lašče
mora
predhodno
zagotoviti
ustrezno traso
kablovoda
iz bliţnje
točke
obstoječega
daljnovoda
in
pridobiti soglasja
od lastnikov
prizadetih
parcel
ter sluţnost
za
gradnjo
in
vzdrţevanje. |
(4)
Transformatorska
postaja mora
biti
distribucijska z
več
odcepi
in
več
meritvami na NN
strani.
Vgrajeni
transformatorji
in
oprema
morajo
ustrezati
pogojem
soglasodajalca.
Pogoje
priključitve
poda
pristojna elektrodistribucija.
Za
priključitev novih objektov
se
zgradi
NN
kabelski
razvod
od nove
transformatorske
postaje v
večcevni kabelski
kanalizaciji s
potrebnimi kabelskimi
jaški. Vse
obstoječe kablovode, ki leţijo
v območju
gradbenih
posegov
je
potrebno prestaviti. |
|
22.
člen |
(Odvajanje
komunalnih in
padavinskih vod) |
|
1)
Vse nove
objekte v
ureditvenem območju
tega
OPPN se
mora
priključiti na
kanalizacijsko omreţje. |
(2)
Za
odvajanje odpadnih
voda se
zgradi
kanalizacijski
sistem za
komunalne
odpadne
vode in
čistilna
naprava.
Za
odvajanje meteornih voda
se
zgradi
ločen
sistem za
odvajanje
meteornih voda.
Vsa kanalizacija
mora biti
grajena v vodotesni izvedbi. |
(3)
Vse
industrijske
odpadne
vode se
odvajajo v
kanalizacijski sistem
komunalnih odpadnih
vod.
Industrijske odpadne vode
se morajo
pred priključitvijo
na javno
kanalizacijsko
omreţje
očistiti oz.
nevtralizirati do tiste
mere, ki jih sistem
dopušča. |
(4)
Odvajanje
padavinskih
odpadnih
voda s
prometnih in
manipulativnih
površin se
mora
speljati
preko peskolova
in ustrezno
dimenzioniranega lovilca
maščob
in olj v javno
meteorno
kanalizacijo
ceste, ki se
zaključi z izlivom v vodotok |
(5)
Padavinske
vode
iz
streh
objektov se
ponika v
ustreznih ponikovalnih poljih
lociranih na
parcelah posameznih
lastnikov ali
pa se
jih spelje
v vodotok.
V kolikor
se te
vode ponika,
morajo
biti ponikovalnice
locirane izven vpliva
povoznih in
manipulativnih
površin, moţnost ponikanja
predvidenih
vodnih
količin
pa mora
biti
računsko
dokazana
v
dokumentaciji za
pridobitev gradbenega
dovoljenja (PGD).
V kolikor
ponikanje ni moţno,
se lahko
čiste
meteorne
vode spelje
v obstoječi
vodotok
prek zadrţevalnih
bazenov. |
(6)
Zagotovljeno
mora
biti
redno
vzdrţevanje
in
čiščenje peskolovov
ter
lovilcev olj in
maščob. |
(7)
Za
čiščenje odpadnih voda
proizvodno obrtne
cone
se mora
zgraditi
čistilna
naprava.
Čistilno napravo
je
treba
priključiti na
električno omreţje,
vodovod in
TK omreţje.
Očiščeno
vodo s
čistilne naprave
je
treba
speljati
v
kanalizirani odvodnik,
nastali
mulj pa
odvaţati na
večjo čistilno
napravo
ali na
urejeno deponijo tovrstnega
materiala. |
|
23.
člen
(Oskrba
z
vodo) |
|
(1)
Obstoječe
vodovodno
omreţje
Turjak
ni
dimenzionirano za
večje
porabnike
vode.
Zato je za
zagotavljanje
trajne
nemotene
vodooskrbe obrtne
cone
in
drugih porabnikov
potrebno
postopno pristopiti k obnovi
celotnega vodovodnega sistema
Turjak. |
(2)
V
prvi
fazi
naj
se obnovi
primarni
vodovod na
odseku med
vodohranom Veliki
Osolnik in
Zgornjim
Turjakom. Do
takrat
iz
vodovodnega
omreţja
ni
mogoče zagotavljati
zadostnih
količin
vode za
poţarno
varstvo
in je
potrebo
zagotoviti vodo za
gašenje
iz
drugih
virov. |
(3)
Za
napajanje območja
proizvodnih
dejavnosti
VP-25/1 Ločica
s pitno
vodo je
potrebno
zgraditi
sekundarni vodovod,
NL DN 150 ter
NL
DN 100. |
(4)
Pri
načrtovanju in
gradnji
priključevanja
novega sekundarnega
na
obstoječi
primarni
vodovod se mora
upoštevati Projektno
nalogo
»Izgradnja
javnega
vodovodnega omreţja
za poslovno
– proizvodni
kompleks
na
Turjaku
(ureditveno območje
VP 25/1
–
Ločica), izdelal
JP
Vodovod –
Kanalizacija d.o.o., št.
projekta 2446 V,
januar 2008. |
(5)
Vse
nove objekte
v
ureditvenem območju
tega
OPPN se
mora priključiti na vodovodno
omreţje. |
(6)
Nove
vodovode se
mora
opremiti
s
sektorskimi zasuni,
zračniki, blatniki
ter z
nadtalnimi
ali
talnimi
hidranti,
ki
naj
bodo
postavljeni
v
skladu
s
Pravilnikom o
tehničnih
normativih
za
hidrantno omreţje
za
gašenje
poţarov
(Ur.l.
SFRJ 30/91).
Kjer
je potrebno, naj
bodo
vgrajeni hidranti
tipa
»hidrant
–
blatnik«, ki
omogočajo prost
iztok vode
iz omreţja brez
vmesnih
zapiralnih
elementov. |
(7)
Na
celotni
trasi
vodovoda je
potrebno ustanoviti
sluţnost za
gradnjo
in
vzdrţevanje v
širini pasu 2x1 meter od
osi
vodovoda. |
24.
člen
(Telekomunikacije) |
|
(1)
Vse
objekte v
ureditvenem območju tega
OPPN se
lahko priključit
na javno
telekomunikacijsko
(TK)
omreţje. |
(2)
Za
priključevanje predvidenih
objektov je
potrebno zgraditi
nove
priključne
telekumunikacijske
vode od
obstoječega
in novo
načrtovanega
omreţja do
načrtovanih
objektov. Na
mestih, kjer
posegi
(gradnja
objektov in komunalne
infrastrukture)
tangirajo
obstoječe
TK
naprave
je
potrebno le-te
označiti
in
v
času
gradnje
ustrezno zaščititi
oziroma
prestaviti. Ta
dela mora izvesti Telekom
Slovenije d.d. |
(3)
Posamezni
investitorji morajo
pred
priključitvijo na javno
telekomunikacijsko
omreţje
dobiti ustrezno
soglasje Telekoma
Slovenija d.d. in
omogočiti
Telekomu Slovenije d.d.
izvedbo telekomunikacijskega
omreţja na svojih
parcelah
(izdati
soglasje
za prekop
prizadetih
zemljišč in
ustanoviti sluţnost
za
vzdrţevanje na
tangiranih parcelah). |
|
25.
Člen |
(Javna razsvetljava) |
|
(1)
Objekti
javne
razsvetljave morajo
biti locirani,
kabelska
trasa
pa potekati
v
zemljišču, ki je
javna
površina. Za
enostavnejše servisiranje
in
vzdrţevanje je
treba
predvideti
tipske
elemente
javne
razsvetljave.
Svetilke
morajo biti med seboj
oddaljene do
30 m. |
(2)
Napajanje
javne
razsvetljave se mora
predvideti
iz nove
trafo
postaje
v
kateri
se
uredi
priţigališče. Priţigališče
naj
bo
izdelano tako,
da
se v
njega
lahko kasneje
vgradi
dodatno
opremo
zaradi
razširitve
razsvetljave. |
|
26.
člen
(Ogrevanje) |
|
(1)
Ogrevanje je
moţno le
z
ekstra
lahkim kurilnim
oljem
ali
utekočinjenim
naftnim
plinom, ki sta
ekološko sprejemljiva
energenta ter
obnovljivimi viri energije. |
(2)
Postavljajo
se
lahko podzemni in
nadzemni plinohrami
(plinski rezervoarji).
Nadzemni
morajo
biti
locirani
na vidno
neizpostavljenih
mestih. Moţna je
tudi oskrba
s plinom
iz
skupnega
plinohrama za
več
stavb
skupaj.
Pri
lociranju
in
postavitvi plinohramov
se mora
upoštevati
Pravilnik
o
utekočinjenem naftnem
plinu
(Ur.l.
RS, št.:
22/91)
ter drugi
tehničnim
okoljski in varnostni predpisi
ter
standardi. |
(3)
Rezervoarji
za
ekstra lahko
kurilno olje
se smejo
postavljati
v
posebnih objektih,
delih
objektov
ali
pod zemljo.
Pri njihovi
postavitvi
se
mora
upoštevati
Pravilnik
spravljanju
in
hrambi
kurilnega
olja
(Ur.l.
SFRJ, št.:
45/67,
sprem.
Ur.l.
RS, št.:
83/05) ter
drugi
tehnični okoljski in varnostni
predpisi ter
standardi. |
(4)
Na
objektih
ali
parcelah
se smejo
postavljati
objekti,
omreţja
in
naprave
za
izrabo obnovljivih
virov
energije,
vendar pod
pogojem, da
ustrezajo
funkcionalnim,
oblikovnim in
drugim
pogojem iz
tega odloka. |
|
|
|
V.
Rešitve
in
ukrepi za
varstvo kulturne
dediščine, ohranjanje
narave,
trajnostno rabo
naravnih dobrin
ter varovanje
okolja
|
|
27.
člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
|
(1)
Zemljišča
posegov
predvidenih s
tem OPPN
morajo
biti
predhodno
arheološko raziskana.
Najprej
se opravi
površinski in
podpovršinski terenski
pregled
s testnimi
sondami.
Na podlagi
rezultatov
terenskih
ogledov se
nato dolomita
obseg in
način
zaščitnih
arheoloških
raziskav,
ki morajo
potekati po določilih 59. in
60. člena
Zakona o
varstvu
kulturne dediščine. |
(2)
Obravnavano
območje je
potrebno
na
robnem
delu krajinsko
urediti
in
zasaditi z
višinsko razgibano
vegetacijo
tako, da
se bo vizualno
ujemala
z
obstoječo vegetacijo
(zasnova
zelenih
površin),
skladno s 15. členom
tega odloka. |
(3)
Površine,
ki
so
med
gradnjo
razgaljene,
se mora
sproti
sanirati
tako, da
se ponovno
zasujejo, utrdijo,
humuzirajo, zatravijo in
zasadijo (v
primeru, da
ne
bodo pozidane ali
drugače utrjene). |
|
28.
člen
(ohranjanje
narave) |
|
(1)
Območje
obravnavano v tem OPPN se
nahaja
na: |
-
Območju pričakovanih naravnih
vrednot:
Območje pričakovanih
odkritij novih
nadzemnih objektov
(Območje
karbonatskih kamenin); |
-
Ekološko
pomembnem
območju: Osrednje
območje ţivljenjskega
prostora velikih
zveri
(rjavega medveda,
risa in
volka). |
(2)
Pri
načrtovanju objektov in
drugih
posegov v
prostor
se mora
upoštevati usmeritve,
izhodišča in
pogoji
za
ohranjanje
biotske
raznovrstnosti
v
strokovnem
gradivu |
»Naravovarstvene
smernice za
pripravo občinskega podrobnega
prostorskega
načrta za
območje VP
25/1
Ločica
- območje
proizvodnih dejavnosti
"
(ZRSVN,
OE
Ljubljana, avgust
2007)". |
|
29.
člen |
(varstvo
flore,
favne, biotopov) |
|
(1)
Odstranjevanje
vegetacije,
ruše,
zemlje
ali
kamninske
podlage,
zasipavanje in
nasipavanje naj
se izvaja
tako, da
se
bistveno
ne
spremenijo ţivljenjske
razmere
za
rastline in
ţivali v
okolici. |
(2)
Posek
gozdne
in
grmovne
vegetacije zaradi izvedbe
poslovno proizvodne cone
zunaj območja
tega
OPPN
naj
se omeji
na minimum.
Ohrani
naj
se obseg
preostalega
gozdnega
koridorja
juţno od
predvidene
cone. |
(3)
Pri
načrtovanju objektov ob
gozdnih
površinah
se mora
zagotoviti
odmik objekta
od
gozdnega roba, ki
mora znašati
najmanj 10 m. |
(4)
Pred
pričetkom
gradbenih
del
je
potrebno na
terenu
na
ustrezen
način
označiti (zakoličiti)
gozdna
zemljišča
ali
dele
gozdnih
zemljišč,
kjer je
načrtovana
krčitev
gozda.
Na tej
osnovi se
kasneje izvede
označitev drevja za
posek,
ki jo
bo
opravil
pooblaščeni
delavec
Zavoda
za
gozdove, Krajevna
enota
Škofljica.
Posek drevja
mora biti
opravljen s
sodelovanjem
pooblaščenega delavca
Zavoda za gozdove Slovenije. |
(5)
Pri
poseku
in spravilu
lesa se
mora upoštevati določila
Pravilnika o izvajanju
sečnje,
ravnanju
s
sečnimi
ostanki,
spravilu in
zlaganju gozdnih
lesnih
sortimentov
(Ur.l.
RS, št.
55/94, 95/04)
in
Uredbo
o
varstvu
pred poţari
v
naravnem okolju
(Ur.l.
RS, št.
26/93). Posek
in
spravilo
lesa
naj se,
kolikor je mogoče,
opravljajo izven
gnezditvene in
paritvene sezone (to je
med 1. marcem in 30. junijem). |
(6)
Prizadete
gozdne
površine je
potrebno
po
končani
gradnji
sanirati.
Zagotovi
naj
se
oblikovanje gozdnih
robov,
ki
naj
bodo
zvezni
in
blagi,
vertikalno
strukturirani, tako da
bodo vplivi
z roba
v notranjost
gozdnega
sestoja
čim
manjši. Pri
sanaciji naj
se
uporabi
avtohtone
rastlinske
vrste. |
(7)
Morebitni
viški
materiala v
času
izvajanja plana
se ne
smejo odlagati
znotraj
gozdnih
površin. |
(8)
Zagotovi
naj
se
ustrezne ukrepe
za
zmanjšanje svetlobnega
onesnaţenja. Uporabljati
se
morajo
svetilke,
ki
ne
osvetljujejo
neba
in širše
okolice
(svetijo
v tla)
ter ţarnice
z
čim
manjšim
deleţem
ultravijolične
svetlobe.
Sistem
osvetljevanja
naj
bo tak,
da v
drugem
delu noči
ostane
priţgano
minimalno
število
luči,
če je iz
varnostnih
razlogov
to
potrebno. |
|
30.
člen
(varstvo
tal) |
|
(1)
Rodovitna
prst
na se
skladno z
1.
odstavkom
35.
člena
ustrezno
odstrani in
deponira, po
končanih zemeljskih delih pa
naj se jo
uporabi za
sanacijo. |
(2)
Zagotovljeno
mora
biti
redno
vzdrţevanje
strojev, tako da
je
tveganje
za
onesnaţenje tal
zaradi
razlitja čim
manjše. |
|
31.
člen |
(zaščita
podtalnice in vodotokov) |
|
(1)
Vse
stavbe se
obvezno
priključujejo
na novo
kanalizacijsko
omreţje. |
(2)
Meteorne vode
s streh
in
utrjenih površin
naj
se
prednostno
ponika, v
kolikor je
to moţno.
Meteorno vod iz
utrjenih površin se
mora ponikati preko
peskolovov in
lovilcev olj. |
(3)
Vse
povozne, parkirne in manipulativne
površine ob objektih
morajo
biti
izvedene
z vodotesno
utrditvijo oziroma
asfaltirane
in
obrobljene z robniki
ter
nagnjene proti
iztokom,
ki
morajo biti
opremljeni z
peskolovi in lovilci
olj. |
(4)
Odvajanje
padavinskih voda
iz
ureditvenega
območja je
potrebno predvideti
na
način,
da bo v
čim
večji
meri zmanjšan hipni odtok iz
urbanih
površin. |
(5)
Potrebno
je
redno
čiščenje
in
vzdrţevanje kanalizacijskega
sistema in
čistilnih objektov.
Pregledi
lovilcev olj ter
morebitno
čiščenje naj se
opravljajo
mesečno. |
(6)
Komunalna
čistilna
naprava
mora
biti
dimenzionirana
in
izvedena tako, da
ima zadostno
kapaciteto čiščenja
odpadnih vod za vse
objekte v proizvodni coni. |
(7)
Zaradi
zagotavljanja
potrebnih
pogojev
za
nemoteno
delovanje
čistilne
naprave,
morajo
biti industrijske
odpadne
vode
pred
izpustom v
kanalizacijski sistem
nevtralizirane oziroma
predčiščene do tiste mere, ki
jih sistem dopušča. |
(8)
Projektna
rešitev
odvajanja in
čiščenja padavinskih
in komunalnih
odpadnih
voda mora
biti
usklajena
s Pravilnikom
o
nalogah, ki se
izvajajo v
okviru obvezne
občinske gospodarske
javne sluţbe
odvajanja in
čiščenja komunalne in
padavinske
odpadne
vode
(Ur.l.
RS, št.
109/07), Uredbi
o emisiji
snovi in
toplote
pri
odvajanju
odpadnih
vod v
vode in
javno
kanalizacijo
(Ur.l.
RS, št.
47/2005, 45/2007), Uredbo
o
emisiji
snovi
pri
odvajanju
odpadne
vode iz
komunalnih
čistilnih
naprav
(Ur.l.
RS, št.
45/07) in
Uredbo
o
emisiji snovi
pri
odvajanju
odpadne
vode iz
malih
komunalnih čistilnih
naprav
(Ur.l.
RS,
št.
98/07) v
primeru
gradnje
malih tipskih
čistilnih naprav. |
(9)
Dno
temeljev objektov mora
biti
najmanj
2 m višje od
najvišjega
znanega
nivoja
podtalnice,
sicer je potrebno s študijo
dokazati neškodljivost
posega, |
(10)
Vsi
objekti s
pripadajočo komunalno, prometno
in zunanjo
ureditvijo,
vključno
z
morebitno ograjo,
morajo biti odmaknjeni
od meje
vodnega
zemljišča,
to
je
od
zgornjega roba
breţine vodotoka
5 m.
Kot
mejo
vodnega
zemljišča
se
šteje
zgornji
rob breţine
vodotoka. |
(11)
Vsi
posegi
v
prostor
morajo
biti
načrtovani
tako,
da ne pride
do
poslabšanja stanja voda
in da
se ne
onemogoči varstva
pred škodljivim
delovanjem voda,
kar mora
biti v
projektni
dokumentaciji ustrezno
prikazano in
dokazano. Zacevljanje
in prekrivanje
vodotokov je
strogo
prepovedano,
razen na
krajših
razdaljah, ki
omogočajo dostop oz.
prehod
preko
potoka, v primeru, da
gre
za objekte javne prometne
infrastrukture. |
(12)
V
času
gradnje
mora biti
zagotovljeno
redno
vzdrţevanje
strojev, tako
da je
tveganje za
onesnaţenje vode
zaradi
razlitja
čim
manjše.
V zemeljske
nasipe
in tampone
se ne
sme
vgrajevati
materialov,
ki bi
lahko (z
izpiranjem,
izluţenjejam idr.) onesnaţili
tla in
podzemno vodo. |
(13)
Potrebno
je
zagotoviti zadostne količine
vode za
potrebe
cone predvsem
za poţarno
vodo
(alternativni
vir
vode
ali
poţarni
bazeni). |
|
32.
člen
(varstvo
zraka) |
|
(1)
V
obravnavano območje se lahko
umeščajo le tiste
dejavnosti,
ki ne
povzročajo
prekomernega
onesnaţevanja
zraka. |
(2)
Vsi
izpusti v
zrak
iz
bodočih
objektov (klimatski,
zračniki
idr.)
naj
se
namestijo
na
strehe
objektov,
opremljeni pa
morajo
biti z
ustreznimi
filtri v
skladu z
zakonskimi
zahtevami.
Prezračevanje
podzemnih garaţ
se izvede
z
okni
ali
odvodnimi
kanali
za odvod
dima z
izpustom nad teren. |
(3)
Predvidi
se
uporaba okolju
bolj
prijaznih
energentov za
ogrevanje in
druge
potrebe po
toploti. V
nadaljnjih fazah
naj
se
preuči
moţnost
ureditve centralnega
kurišča na
plin za
več
objektov hkrati. |
|
33.
člen
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1)
Skladno z
Uredbo
o mejnih
vrednostih
kazalcev
hrupa
velja
na
območju proizvodne
cone
Ločica
IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
(2)
V
obravnavano območje
se lahko
umeščajo le tiste
dejavnosti,
ki ne
povzročajo
prekomernega
hrupa, tako
da
predpisane
mejne ravni
hrupa na
območju ne
bodo
preseţene. |
(3)
Vsi
prostori v katerih bodo nameščeni
hrupnejši agregati,
naj se protihrupno
izolirajo. |
(4)
V
primeru, ko
je nivo
hrupa
v okolju
ţe dosegel
ali
presegel
dovoljeno
raven,
je
umestitev novih
hrupnejših dejavnosti dopustna
le,
če
je
moč s
smiselnimi protihrupnimi
ukrepi
zmanjšati vpliv zunanjega
hrupa
tako, da
v prostorih
ne
presega
dovoljene
ravni,
oziroma
če
je moč
s
smiselnimi protihrupnimi
ukrepi
zmanjšati
vpliv
vira hrupa
in/ali
zniţati
splošno
raven
hrupa v
območju tako,
da ne
bodo
preseţene
mejne
ravni
hrupa za
območje. |
|
34.
člen
(odstranjevanje
odpadkov) |
|
(1)
Na
funkcionalnem zemljišču
povzročitelja je za
komunalne odpadke
potrebno urediti zbirna in
prevzemna
mesta.
Zbirna
mesta za
odpadke
morajo
biti
prometno dostopna,
locirana
v objektu
ali
na
tlakovani površini,
zaščiteni z
nadstrešnico ter
opremljena z odtokom
z
lovilcem olj in
maščob. |
(2)
Znotraj
proizvodne
cone je na
skupnih zbirnih
mestih
predvideno
ločeno
zbiranje
odpadkov.
Zabojnike
za ločeno
zbiranje
posameznih vrst
odpadkov
se locira
na mesta,
kjer je
omogočen
nemoten
dostop za
specialna komunalna
in
smetarska vozila.
Kapaciteta posameznega
zbirnega
mesta mora
ustrezati količinam
glede
na pogostost
in
način
odvoza.
Zbirna
mesta za
ločeno
zbiranje
odpadkov
se lahko
uredijo
tudi na
posameznih parcelah,
v kolikor
povzročitelj
odpadkov
sklene pogodbo z
prevoznikom teh
odpadkov. |
(3)
Organski
odpadki
se
lahko
odlagajo
le na
način
(ustrezni smetnjaki
ali
ustrezno
varovane
odlagalne
površine),
ki ţivalim
(predvsem
rjavemu
medvedu)
preprečuje
dostop do
smeti. |
(4)
Ostanke
iz
lovilcev olj se
zbira in
seţiga pri
pooblaščenih
zbiralcih
za tako
dejavnost. |
(5)
Povzročitelj
posebnih
in
nevarnih odpadkov
mora skladno
z
poročilom o vplivih
na okolje
zagotoviti
skladiščenje,
transport
in
odstranjevanje teh
odpadkov v skladu
z določili
presoje
vplivov na okolje (PVO). |
(6)
Gradbenih
odpadkov ni
dopustno mešati s
komunalnimi odpadki,
temveč
morajo
biti odloţeni
na
odlagališču
za
inertne
odpadke. |
(7)
Prostore
za
zbiranje odpadkov
je treba
načrtovati in izvesti
tako, da
je
omogočeno strojno
čiščenje. |
|
|
VI.
Rešitve
in
ukrepi za
obrambo ter
varstvo pred naravnimi
in
drugimi
nesrečami
|
|
35.
člen
(varstvo
pred
poţarom) |
|
(1)
Za
vse
objekte je
za
zaščito
pred
poţarom treba
zagotoviti: |
-
pogoje
za
varen
umik ljudi
in
premoţenja; |
-
odmike
med
objekti
oz.
ustrezno poţarno
ločitev
objektov; |
-
prometne
in
delovne površine
za intervencijska
vozila; |
-
vire
za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
(2)
Do
vseh objektov v območju
urejanja
je
potrebno predvideti
dostope in površine
za
delovanje intervencijskih
vozi v
skladu s
standardom SIST
DIN
14090.
Intervencijske
poti izven
vozišč je
dopustno ozeleniti. Vse povozne
površine se
morajo
dimenzionirati
na 10
ton
osnega
pritiska.
Širina
intervencijskih
poti mora
biti
najmanj
3 m, na mestih
delovanja
pa |
utrjena
površina vsaj
3 m2
in 2
m2 površine brez
zaprek,
z
odmikom
od objektov
od 3
do 9 |
m.
Najmanjši
radij
obračanja
intervencijskih
vozil
morajo
biti 11,5
m. Vse
intervencijske
poti
morajo
omogočati
kroţno voţnjo
ali
enostavno obračanje na
manipulativnem dvorišču.
Med
intervencijskimi
potmi in
objekti so
dovoljene zasaditve
z nizkimi
grmovnicami
ali
manjšimi
drevesi,
na
medsebojni razdalji
od 8
m in
visokimi
največ
6 m.
Za
intervencijske
poti se
uporablja
celotno
cestno
omreţje. |
(3)
Poţarno
varnost
je
treba
zagotoviti v skladu
z
zakonodajo, ki
ureja
to
področje.
V
hidrantnem omreţju
je
potrebno zagotoviti
zadostno količino
vode za
gašenje poţarov.
Za dve
urno
gašenje
poţara iz
dveh
hidrantov
je potrebno
zagotoviti
10 l/s. |
(4)
Do
obnove
primarnega
vodovoda na
odseku
med
vodohranom
veliki
Osolnik in
Zgornji
Turjak
ne bo
mogoče
zagotoviti
zadostne količine
vode za
gašenje
iz
vodovodnega omreţja.
Zato
se mora
za
gašenje
predvideti
začasni
poţarni bazen,
ki
naj
se
uredi
na
zelenici, vzhodno
od
ceste
C5. Poţarni
bazen
naj bo
velik
8,0 m
x 8,0
m in
globok
2,5
m. Okoli
njega
naj se
postavi
ograja 10,0 m x
10,0 m in višine 2,0 m skladno s
pogoji
tega odloka. |
(5)
Po
rekonstrukciji v
predhodnem odstavku
navedenega
odseka
primarnega
vodovoda se
na
sekundarni vodovod
priključi še
hidrantno omreţje
na območju
proizvodnih
dejavnosti
VP 25/1
Ločica.
Začasni
poţarni
bazen
pa zasuje
ter na
površini vzpostavi
raba
predvidena s tem
OPPN. |
(6)
Investitorji
objektov, za
katere
je ob
upoštevanju Priloge
1 iz
Pravilnika
o
spremembah in dopolnitvah
Pravilnika
o študiji
poţarne
varnosti
(Ur.l.
RS št.
132/06) pri
pripravi
projektne dokumentacije
PGD obvezna
izdelava študije
poţarne
varnosti,
so
pred
vloţitvijo
vloge
za izdajo
gradbenega dovoljenja dolţni
pridobiti
poţarno soglasje
k projektnim
rešitvam od
Uprave RS za zaščito in reševanje. |
|
35.
člen |
Varovanje
plodne zemlje in
ravnanje z viški materiala |
|
(1)
Plast
plodne zemlje
je
potrebno
odstraniti na
celotnem območju poslovno
proizvodne cone
in jo
začasno deponirati.
Deponije prsti
se izvedejo
tako,
da
se
ohrani
njena
rodovitnost
in da višina deponij ne presega
1,20 m. |
(2)
Deponirano
plodno
zemljo se
uporabi
za
humuziranje površin
predvidenih
za ozelenitev.
S
preostalo količino
deponirane
plodne zemlje
pa
razpolaga
lokalna skupnost v
skladu z
občinskimi predpisi. |
(3)
Pri
zemeljskih delih
za
ureditev platojev
poslovno proizvodne
cone
bo
nastalo
pribliţno
38.700 m3
viškov
izkopanega
materiala.
Za morebitne
dodatne
izravnave
na območju
obrtne
cone se bo
na
površinah javnega
dobra na
SV
začasno
deponiralo
pribliţno 6.500 m3
materiala. |
(4)
Preostalih
pribliţno 32.200
m3 viškov
izkopanega
materiala
pa
se
glede
na
kakovost
uporabi
za
gradbene namene
ali
za
sanacije opuščenih odprtih
kopov ter
drugih
degradiranih
površin na območju občine. |
|
VII.
Načrt
parcelacije
|
|
36.
člen
(načrt
parcelacije) |
|
(1)
Načrt
parcelacije
je
prikazan na
grafičnem listu
»Načrt
parcelacije«
v
merilu
1: 10000,
ki se
sestavni
del tega
OPPN.
Podatki
za
zakoličbo so
prikazani v
prilogi
OPPN v
poglavju 9. |
»Zakoličbeni
podatki«. |
(2)
Velikosti
parcel ne smejo
odstopati več kot
+/- 5 % |
(3)
|
VIII.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve
ter
drugi pogoji in
zahteve za
izvajanje OPPN
|
|
37.
člen
(Etapnost
gradnje) |
|
(1)
Ta
podrobni prostorski
načrt
se lahko
izvaja v
poljubnih gradbenih
etapah
s tem,
da mora
biti za celotno območje
OPPN končana komunalna
in prometna
infrastruktura. |
|
38.
člen |
(obveznosti
investitorja in
izvajalcev del) |
|
(1)
Investitor
mora izven
ureditvenega območja: |
-
zagotoviti
načrtovanje
in
izvedbo
navezave
obrtne
cone
na
glavno
cesto G2-106
skladno s 1.
In 2. Odstavkom 20 člena
tega odloka; |
-
zagotoviti
izvedbo
nadomestnih gozdnih
vlak in
gozdnih
cest
(zaradi
prekinjenih gozdnih
vlak na
območju
urejanja);
Nadomestne
prometnice
se mora
načrtovati na
podlagi
sodelovanja
z
Zavodom
za
gozdove Slovenija,
Krajevna
enota
Škofljica. Priključek
na
gozdno
cesto se
izvede z
notranjega
cestnega omreţja na
območju OPPN,
nove
gozdne
vlake pa
se priključijo na gozdno cesto. |
-
zagotoviti
priključevanje
na
obstoječe
omreţje
javne
gospodarske
infrastrukture
ter
zagotoviti
sluţnost na
parcelah, po
katerih
bo potekalo
priključevanje; |
(2)
Investitor
mora
pred
začetkom
gradnje
zagotoviti
izvedbo predhodnih
arheoloških
raziskav,
na osnovi
katerih
bodo
naknadno določeni in
posredovani
pogoji
za
varstvo
arheološke
dediščine. Investitor
mora
prav tako
zagotoviti izvedbo
zaščitnih izkopavanja
potencialno
odkritih najdišč,
vključno z vsemi poizkopavalnimi
postopki. |
(3)
Dodatne
obveznosti investitorjev in
izvajalcev so še
naslednje: |
-
pri
izdelavi
projektne dokumentacije
za
posamezne stavbe je
treba
pogoje
temeljenja
določiti s sodelovanjem geomehanika; |
-
upoštevati
je
treba
vse
rekonstrukcije
in novogradnje
javne
gospodarske infrastrukture
na
katere bodo
neposredno
vezani
posegi tega
OPPN; |
-
pred
začetkom
del
je
treba
pravočasno
obvestiti
upravljavce
komunalnih, energetskih,
telekomunikacijskih
objektov in
naprav
ter
upravljavce prometne
infrastrukture,
z njimi
evidentirati
obstoječe
objekte in
naprave ter
uskladiti vse
posege
v območje
objektov in
naprav in v njihove varovalne
pasove, |
-
vseh
motnjah do
katerih
bi
eventualno
prišlo
pri komunalni,
energetski in
telekomunikacijski
oskrbi, je
treba pravočasno obvestiti
pristojne
upravljavce
in
uporabnike, |
-
zagotoviti
ali
nadomestiti
je
treba
dostope in
dovoze do
obstoječih
objektov in
zemljišč; zagotoviti je
potrebno
neovirano rabo
sosednjih objektov in
zemljišč; |
-
promet
v
času
gradnje
mora biti
organiziran
tako, da
ne bo
prihajalo do
zastojev in ne
bo zmanjšana
prometna varnost; |
(4)
V
času
gradnje
je
treba
zagotoviti
vse
potrebne varnostne
ukrepe
in organizacijo
na
gradbišču, da bo
preprečeno onesnaţenje: |
-
pri
gradnji
se
lahko
uporabljajo
le
gradbeni in
drugi
materiali,
ki ne
vsebujejo nevarnih
spojin
(npr.
organskih
halogeniranih
spojin), delovni stroji
in
naprave
pa
morajo biti
brezhibni in
ustrezni
glede
veljavnih
predpisov; |
-
na
celotnem območju gradnje
objektov, transportnih in
drugih
manipulativnih površinah
je potrebno
zagotoviti odvodnjavanje
gradbenih jam in
kontrolirano odvajanje
površinskih voda,
zbiranje
in
odstranjevanje odpadnih
vod (v
kolikor te
nastajajo) in
zbiranje ter
odstranjevanje odpadkov,
gradbenega materiala ter
posebnih in nevarnih
odpadkov
skladno z veljavno zakonodajo; |
-
preprečevati nekontroliran raznos gradbenega
materiala
z
območja gradbišča
z
transportnimi
sredstvi; |
-
v
času
povečanih
količin mokrih
padavin
mora biti
urejeno
zbiranje in
čiščenje padavinskih odpadnih
vod; |
(5)
Po
končani
gradnji mora
investitor oz. izvajalec del
zagotoviti: |
-
sanacijo
v
najkrajšem moţnem
času
vseh
morebitnih poškodb
okoliških objektov,
zemljišč,
obstoječe
infrastrukture in
naprav,
nastale
v
času
gradnje.
Izvedena
sanacija
je
pogoj za pridobitev uporabnega
dovoljenja; |
|
39.
člen |
(obveznost
presoje vplivov na
okolje) |
|
(1)
Vsakokratni
investitorji, kateri
so po
veljavni
zakonodaji
zavezani
za
pripravo poročila o
vplivih na okolje
(PVO),
morajo
le tega
pripraviti in
predloţiti k PGD
projektu.
PGD
projekt
mora
upoštevati omilitvene
ukrepe, ki jih predpiše
PVO. Ti
investitorji morajo
pripraviti PVO tudi ob
spremembi dejavnosti. |
(2)
Vsakokratni
investitorji, ki niso
zavezani
za
pripravo PVO morajo
pripraviti
k
PGD
projektu ekspertno mnenje
ali
oceno vplivov
na
okolje iz
katere
je
razvidno, da vplivi
na okolje
niso prekomerni.
To je potrebno
pripraviti tudi ob
spremembi dejavnosti. |
|
40.
člen
(odstopanja) |
|
(1)
Pri
realizacije tega
OPPN so
dovoljena
odstopanja od tehničnih
rešitev
določenih
s tem
odlokom, če
se v
nadaljnjem
podrobnejšem
proučevanju
geoloških, hidroloških,
geomehanskih
in
drugih
razmer
ter na
podlagi
podrobnejših programskih
in
oblikovalskih izhodišč
najdejo
rešitve,
ki so
primernejše
z oblikovalskega,
prometno-tehničnega
ali
okoljevarstvenega
vidika,
s
katerimi pa se
ne
smejo
poslabšati
prostorski
in okoljski
pogoji.
Nobeno
od teh
odstopanj ne sme
biti v
nasprotju
z javnimi
interesi,
z njim
morajo
soglašati
organi in
organizacije, ki
jih ta odstopanja zadevajo. |
Velikost
parcele
se
lahko
spremeni pod pogojem,
da se
ne
posega v
območje javnih
površin in
da je
gradbena parcela
posameznega objekta oziroma
sklopa objektov
tako
velika,
da je na
njej moţno
urediti
vse
potrebne
pripadajoče
ureditve
(dostopi, prometne
površine, intervencijske
poti, komunalne ureditve). |
(2)
Toleranca
v
višinski regulaciji
terena je
lahko +/-
0,5 m. |
(3)
Prekoračitev
gradbene
meje
ni
dopustna,
razen
lokalno za
največ
en
meter
prekoračitve v dolţini
največ
dva
metra. |
(4)
Višinski
gabarit
objektov je
dovoljeno
presegati
z dimniki
ali
s
posameznimi višjimi
deli
objektov, v kolikor
je to
zaradi
funkcioniranja
objekta nujno
potrebno. (5)
Posamezna prekoračitev
višinskega
gabarita
sme
preseči
višinski gabarit
za
največ
5 m, vendar
ne sme
imeti
večje
tlorisne
površine od 25
m2. Višinski
gabarit
ni
dovoljeno preseči
z
reklamnimi tablami in
oznakami. |
(6)
Na
JV
delu
je moţna
tudi
drugačna
ureditev
odprtega
prostora,
tako da
se z
nasipavanjem
okoliškega
prostora
teren
načrtovane
cone višinsko
poveţe z
okoliškim
terenom
brez
ureditve
breţine,
ne
glede
na
to, pa
se
omenjeni
rob
cone
zasadi. |
|
41.
člen |
(usmeritve
za
določitev
meril in
pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN) |
|
(1)
Po izvedbi z OPPN
predvidene ureditve je v
funkcionalnih
enotah od F1 do F
6 dopustno: |
-
spremembe
namembnosti v okviru osnovne
dejavnosti, |
-
investicijsko-vzdrţevalna
dela
in
gradnje
enostavnih
objektov iz 13.
člena
tega odloka, |
-
novogradnje
in nadomestne gradnje
obstoječih objektov
ter rekonstrukcije,
dozidave in |
-
nadzidave.
Spremembe
gabaritov so
dopustne
v okviru GM
in
GL
z
upoštevanjem regulacijskih
določil OPPN. |
|
42.
člen
(vpogled) |
|
(1)
Občinski
podrobni prostorski
načrt je
stalno na
vpogled pri: |
-
Občinski
upravi,
Občina
Velike
Lašče, |
-
Upravni
enoti
Ljubljana,
Izpostava Vič
– Rudnik. |
|
|
43.
člen
(uveljavitev) |
|
(1)
Ta odlok
začne veljati
osmi
dan po objavi v
Uradnem
glasilu Občine Velike
Lašče. |
|
|
Župan
Občine
Velike
Lašče |
Anton
Zakrajšek,
univ.dipl.inž., l.r. |
|