Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16, 35/16 in 26/17) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 28. redni seji dne 15. marca 2018 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA SEVERNO OBVOZNICO ŠKOFJE LOKE, KOT PRELOŽITEV DELA REGIONALNE CESTE R2-403/1076 ČEŠNJICA–ŠKOFJA LOKA SKOZI ŠKOFJO LOKO

I.   Splošne določbe

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS št. 02/2014), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).

(2) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal URBIS, d. o. o., Maribor, pod številko projekta 2008/OPPN-177, november 2017.

2. člen

(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del ter obvezne priloge. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.

(2) Grafični del vsebuje kartografsko gradivo:

·   List 0: Pregledna situacija (M 1:5000),

·   List 1: Izsek iz kartografskega dela iz veljavnega prostorskega akta občine Škofja Loka s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – namenska raba prostora (M 1:5000),

·   Lista 2.1.1-2.1.2: Ureditvena situacija (M 1:2000),

·   Lista 2.2.1-2.2.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (M 1:2000),

·   List 2.3: Karakteristični prečni prerezi (M 1:100),

·   Lista 3.1-3.2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:1000).

(3) Obvezne priloge vsebujejo:

·   Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

·   Prikaz stanja prostora,

·   Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,

·   Smernice in mnenja,

·   Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,

·   Povzetek za javnost,

·   Okoljsko poročilo.

3. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim načrtom, območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v občini Škofja Loka.

II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim načrtom

4. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo severne obvoznice Škofje Loke.

(2) Predvideni posegi so:

·   zgradnja nove obvozne ceste v dolžini ca. 2,5 km;

·   zgradnja križišč in priključkov;

·   ureditev dostopnih cest;

·   ureditev površin za pešce in kolesarje;

·   objekti na trasi (pokriti vkop, podvoz/podhod, oporni zidovi, premostitve vodotokov);

·   ureditve avtobusnih postajališč;

·   prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture;

·   regulacije vodotokov;

·   naprave za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda;

·   okoljevarstveni ukrepi.

III.      Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta

5. člen

(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve, spremljajoči objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (kot npr. območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja obvoznice).

(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel.

(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta skladno z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

·   k. o. Stara Loka (2027): 849/12, 771/3, 771/7, 771/5, 982/4, 982/9, 984/5, 984/6, 984/2, 983/3, 983/6, 983/4, 982/6, 982/10, 984/7, 984/8, 1672/39, 772/32, 772/31, 772/3, 772/30, 772/29, 772/35, 772/36, 772/34, 772/37, 1672/13, 1672/14, 1411/14, 1411/9, 986/9, 772/24, 772/28, 772/22, 1411/22, 1411/21, 1411/20, 1411/19, 986/12, 986/10, 984/3, 986/1, 986/10, 1409/3, 1410/1, 1415/2, 1406/1, 1418/5, 1406/1, 1406/2, 1419, 1418/1, 1692/5, 1417/5, 1417/6, 1417/1, 699/1, 697, 1422/1, 1420, 1421, 1422/1, 693/11, 1424/6, 1423/2, 1423/1, 1423/7, 1423/10, 1423/3, 1423/4, 1423/8, 1423/9, 1424/7, 1424/3, 1424/8, 1424/1, 1424/2, 1426/,1427, 1428, 676/5, 676/4, 676/7, 1383, 1431/2, 1431/5, 1431/6, 1700/5, 1432/5, 1377/4, 1377/5, 1377/3, 1377/8, 1700/1, 1382, 1381/2, 1507, 1381/1, 1380/4, 1380/3,  1672/29, 1380/2, 1377/10, 1701/2, 1377/6, 1377/9, 1700/7, 1700/6, 1434/6, 1432/4, 1432/3, 1434/7, 535/2, 535/3, 676/13, 675/2, 536, 535/1, 538, 1700/12, 537/1, 1436, 1441/3, 533/2, 529/3, 531/2, 534, 557/1, 531/1, 558/1, 1679/7, 533/1, 1679/1, 518, 517, 1679/8, 520, 1683/2, 1683/3, 501/3, 529/1, 529/2, 558/2, 561, 564/1, 565/2, 565/1, 567/1, *53, 1679/9, 594/2, 595/58, 594/3, 595/59, 595/60, 1681/4, 595/63, 503/20, 503/17, 503/16, 595/61, 503/15, 503/5, 1679/2, 503/36, 595/55, 595/57, 503/4, 503/34, , 503/21, 503/33, 503/11, 503/29, 500/6, 500/12, 503/35, 503/30, 500/13, 503/27, 503/28, 1681/3, 503/32, 1683/3, 1681/18, 225/108, 1681/17, 1681/16, 225/102, 225/6, 1681/15, 1681/6, 500/7, 500/2, 494/1, 494/3, 494/4, 481, 1681/14, 490, 472/1, 489, 469, 1684/5, 291, 297, 292, 300/1, 306, 314, 317, 468/4, 465/1, 461/1, 458/3, 455/4, 317, 354, 355, 356, 318, 320, 353, 360, 380, 381, 379, 384, 358;

·   k. o. Suha (2030): 1219, 1103, 1119, 1133/2, 1132/11, 1132/12, 1132/7, 1132/8, 1132/9, 1132/10, 1132/1, 1132/2, 1184/1, 1139, 1149/2, 1154/2, 1169, 1183, 1170, 1166, 1164, 1159, 1185, 1147, 1143, 1184/1, 1132/3, 1144/1, 1132/4, 1132/5, 1128/2, 1132/6, 1128/1, 1126/13, 1110/3, 1126/14, 1110/2, 1126/10, 1110/4, 1105/4, 1105/6, 1184/2, 1090/16, 1090/14, 1090/29, 1090/28;

·   k. o. Stari Dvor(2029): 206, 205/5, 1366/2, 205/4, 230/3, 230/2, 205/3, 207/7, 207/8, 207/4, 205/1, 205/3, 199/6, 199/5, 199/4, 199/3, 207/1, 207/3, 207/2, 207/5, 219/9, 219/10, 219/5, 219/4, 219/7, 1363/18, 231/12, 231/4, 231/3, 230/7, 231/7, 230/6, 230/5, 230/15, 230/4, 219/11, 219/12, 219/13, 219/8, 219/6, 207/9, 219/14, 219/15.

(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega tudi zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvedejo rekonstrukcije, rušitve in gradnja gospodarske javne infrastrukture, s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

1. območja prestavitve vodov gospodarske javne infrastrukture:

a) telekomunikacijski vodi (ukinitev obstoječih in novo predvideni):

·   k. o. Stara Loka (2027): 772/37, 772/38, 772/27, 772/21, 1692/5, 1418/6;

b) vodovod: (novo predvideni)

·   k. o. Stara Loka (2027): 1407/2, 1417/5;

·   k. o. Suha (2030): 1139, 1184/1;

c) nizkonapetostni in srednjenapetostni elektrovodi:

(ukinitev obstoječih)

·   k. o. Stara Loka (2027): 1418/5, 1418/2, 1422/1, 1424/1, 1427, 1428, 1430, 1385, 1377/3, 1382, 1381/1, 1377/3, 1380/3, 1377/3;

(novo predvideni)

·   k. o. Stara Loka (2027): 1692/5, 1418/6, 539/1, 533/1, 199/5;

d) plinovod

(ukinitev obstoječih)

·   k. o. Stara Loka (2027): 1407/2;

(novo predvideni)

·   k. o. Stara Loka (2027): 1407/2, 1417/5;

2. območja ureditve meteorne kanalizacije (novo predvideni):

·   k. o. Stara Loka (2027): 1407/2, 1700/12, 535/1, 490, 494/4, 1681/14;

3. območja ureditve zalednih vod (novo predvideni):

·   k. o. Stara Loka (2027): 561, 564/1, 595/58, 594/2.

IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(trasa ceste)

(1) Trasa načrtovane severne obvoznice bo med seboj povezala regionalno cesto R2-403, odsek 1076 Češnjica - Škofja Loka z regionalno cesto R1-210, odsek 1109 Kranj - Škofja Loka, s potekom po severni strani Škofje Loke. Obvoznica poteka po severnem robu Škofje Loke s pričetkom v Podlubniku in potekom ob naseljih Trnje, Virlog, Binkelj, Groharjevo naselje, po severnem robu Kamnitnika, na Grencu pa se priključi na obstoječo regionalno cesto Škofja Loka – Kranj.

(2) Obvoznica je načrtovana v skupni dolžini ca 2,5 km.

7. člen

(križišča)

Na trasi obvozne ceste so načrtovane naslednje ureditve križanj z obstoječimi cestami:

·   v km 0.0+00 krožno križišče 10-1 "PODLUBNIK",

·   v km 0.1+78.41 T križišče 10-2 "TRNJE",

·   v km 0.4+43.54 T križišče 10-3 "VIRLOG",

·   v km 0.9+56.82 krožno križišče 10-4 "KAMNITNIK 1",

·   v km 1.6+60 krožno križišče 10-5 "TAVČARJEVA ULICA",

·   v km 2.3+03.83 križišče 10-6 "TEHNIK",

·   v km 2.3+95.78 krožno križišče 10-7 "GRENC",

·   v km 2.4+74.50 križišče 10-8 "KIDRIČEVA CESTA".

8. člen

(prometno omrežje)

(1) Obvoznica je zasnovana kot dvopasovna regionalna cesta z nivojskimi križišči in projektno hitrostjo 70 km/h.

(2) Karakteristični prečni profil (v nadaljnjem besedilu: KPP) dvopasovne obvozne ceste je določen glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in predvideno računsko hitrost 70 km/h.

(3) KPP severne obvoznice (zbirne ceste) je naslednji:

·   vozišče        2 x 3.25 m        6.50 m

·       vozni pas          3.00 m

·       robni pas          0.25 m

·   odmik robnika ob JVO          0.35 m

·   koritnica      0.50 m

·   min. širina bankine ob vozišču          1.00 m

·   bankina ob hodniku za pešce 0.50 m

(4) Osnovnemu profilu ceste se glede na potrebe specifične ureditve pešcev in kolesarjev, odvodnje, protihrupne ukrepe in ostalo v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest dodaja posamezne elemente prečnega prereza (pešci, kolesarji, ograje ipd.).

9. člen

(objekti v trasi)

Na trasi obvozne ceste so načrtovani naslednji objekti:

·   8-1: pokriti vkop "KAMNITNIK" dolžine 72 m, višine 6,5 m;

·   3-1: podvoz / podhod dolžine  4,8 m, širine 11,1 m, višine 3 m;

·   Oporni zid OZ 1 dolžine 187 m;

·   Podporni zid PZ-01a, dolžine 40 m, višine od 1,5 m do 3,0 m;

·   Oporni zid OZ 2 dolžine 125 m;

·   Oporni zid OZ-02a, dolžine 64 m, višine od 4 m do 5 m;

·   Oporni zid OZ 03, dolžine 15 m, višine 3 m;

·   5-1: Most "VIRLOG" dolžine 66,6 m;

·   5-2 Most "SUHA" dolžine 81,7 m;

·   3-2: Propust "Prifarški potok" dolžine 5,7 m.

10. člen

(deviacije in rekonstrukcije cest)

Na trasi obvozne ceste so načrtovane deviacije ter rekonstrukcije cest in ulic v skupni dolžini ca 3,5 km:

·   1-1 Deviacija regionalne ceste R2-403 Češnjica - Škofja Loka: v dolžini 210 m, širine 6,5 m + hodniki; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe regionalne ceste Škofja Loka – Železniki na območju Podlubnika oziroma na območju predvidenega novega krožnega križišča v Podlubniku.

·   1-2 Deviacija lokalne ceste Trnje: v dolžini 100 m, širine  5,5 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev in navezavo obstoječe lokalne ceste proti naselju Trnje.

·   1-3 Deviacija lokalne ceste Križna Gora: v dolžini 280 m,  širine 6,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja novo predvideni krak lokalne ceste, ki omogoča navezavo ceste proti Križni Gori na severno obvoznico.

·   1-3a Dostopna pot: ureditev poljske poti v dolžini 190 m, širine 3,0 m: makadam.

·   1-4 Deviacija lokalne ceste Virlog: v dolžini 236 m, širine 4,5 m+ 0.5 m povozne mulde; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe lokalne ceste na območju Virloga.

·   1-4a Mešana površina za pešce in kolesarje: v dolžini 117 m, širine 2,5 m; asfalt. Mešana površina za pešce in kolesarje omogoča navezavo za kolesarje in pešce iz območja Virloga na območje kolesarskih in peš povezav, ki potekajo vzdolž severne obvoznice.

·   1-4b Deviacija lokalne ceste: v dolžini 60 m, širine 5,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe lokalne ceste v Virlogu zaradi ureditve novega mostu preko Prifarškega potoka.

·   1-5 Ureditev ceste Groharjevo naselje – Pevno: v dolžini 300 m, širine 6,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe lokalne ceste na območju Groharjevega naselja z navezavo na severno obvoznico ter nadaljevanjem proti naselju Pevno. Prečni prerez ceste se z upoštevanjem obstoječe pozidave, vodenja pešcev in kolesarjev ter obcestnih ureditev lahko tudi prilagodi dejanskemu stanju na terenu oziroma ureditvam na širšem območju urejanja predmetne ceste.

·   1-5a Deviacija dostopne ceste: v dolžini 327 m, širine 4,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev dostopne ceste do stanovanjskega objekta na severni strani obvoznice, ki je višinsko ca. 5 m višje od obvoznice. Predmetna deviacija služi tudi peš in kolesarskemu prometu, nanjo se navezuje deviacija 1-4a, ki peš in kolesarskemu prometu omogoča navezavo proti naselju Virlog.

·    1-5b Deviacija dostopne ceste: v dolžini 215 m, širine 4,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev dostopne ceste do stanovanjskega objekta oziroma kmetije na naslovu Stara Loka 155. Kmetiji je preko deviacije 1-5c in podvoza/podhoda omogočen prehod na severno stran obvoznice. Predmetna deviacija služi tudi peš in kolesarskemu prometu, ki se v nadaljevanju navezuje na površine neposredno ob severni obvoznici.

·   1-5c Prečna povezava v podvozu/podhodu: v dolžini 75 m, širine 4,0 m; asfalt. Prečna izven nivojska povezava omogoča prehod pod severno obvoznico za kmetijsko mehanizacijo, pešce in kolesarje.

·   1-5d Navezava cest Stara Loka: v dolžini 66 m, širine 5,5 m; asfalt. Navezava omogoča ureditev in navezavo obstoječe ceste proti Stari Loki ter navezavo novih objektov na območju pozidave »Megušar – Stara Loka«.

·   1-6 Ureditev Ceste talcev: v dolžini 80 m, širine 5,5 m; asfalt. Ob izgradnji pokritega vkopa se zaradi izvedbe del obstoječe Ceste talcev poruši. Ureditev predstavlja preureditev Ceste talcev po izgradnji pokritega vkopa (Cesta talcev poteka približno v obstoječih gabaritih preko pokritega vkopa).

·   1-6a Ureditev dostopne poti: v dolžini 160 m, širine 3,5 m; asfalt. Ureditev predstavlja preureditev dostopne poti do spomenika in kmetijskih površin. Dostopna pot služi tudi peš in kolesarskemu prometu in se v nadaljevanju navezuje na mešano površino za pešce in kolesarje, ki poteka vzdolž severne obvoznice.

·   1-7 Navezava poljske poti: v dolžini 90 m, širine 3,0 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe poljske/gozdne poti.

·   1-8 Navezava dostopne poti: v dolžini 400 m, širine 3,5 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe oziroma ureditev nove poljske poti za potrebe zagotovitve dostopov na parcele. V kolikor se v naslednji fazi načrtovanja izkaže potreba po priključevanju lokalne ceste iz smeri Gorajt na obvoznico, se deviacijo lahko nameni tudi navezavi na to cesto.

·   1-9 Navezava Tavčarjeve ulice: v dolžini 450 m, širine 6,0 m; asfalt. Ureditev predstavlja preureditev obstoječe makadamske poljske poti v navezavo Tavčarjeve ulice na severno obvoznico.

·   1-9a Navezava poljske poti: v dolžini 60 m, širine 3,0 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe poljske poti z navezavo na novo predvideno povezavo Tavčarjeve ulice.

·   1-10 Navezava poti (dostop za pešce in kolesarje): v dolžini 97 m, širine 3,0 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe makadamske dostopne poti objektov ob strugi Suhe v površino za pešce in kolesarje. Za zagotovitev ustrezne navezave objektov je potrebno ustrezno urediti obstoječe makadamske poti, ki se navezujejo na Tavčarjevo in Potočnikovo ulico in v nadaljevanju na Kidričevo cesto. 

·   1-11 Deviacija regionalne ceste R1-210: v dolžini 210 m (120+90), širine 6,5 m + hodniki; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstoječe regionalne ceste Škofja Loka – Kranj na območju Grenca oziroma na območju predvidenega novega krožnega križišča na Grencu.

·   1-12 Navezava poti (ureditev nove dostopne poti): v dolžini 255 m, širine od 6 m do 7 m; makadam/asfalt.

11. člen

(avtobusna postajališča)

Na trasi obvozne ceste so načrtovana naslednja avtobusna postajališča:

·   ureditev nadomestnega avtobusnega postajališča v Podlubniku (smer Škofja Loka-Železniki, desno pred krožnim križiščem »Podlubnik«);

·   ureditev para avtobusnih postajališč ob severni obvoznici na območju Groharjevega naselja.

12. člen

(rušitve objektov)

Na trasi obvozne ceste so za rušitev predvideni naslednji stanovanjski, gospodarski in pomožni objekti:

·   pomožni objekt (rastlinjak) na parceli št. 984/5, 986/1 k.o. Stara Loka;

·   pomožni objekt (kozolec) na parceli št. 1406/1 k.o. Stara Loka;

·   pomožni objekt (čebelnjak) na parceli št. 1406/1 k.o. Stara Loka;

·   stanovanjski objekt na naslovu Virlog 1 na parcelah št. 1431/5, 1432/4, 1700/6 k.o. Stara Loka;

·   pomožni objekti na parceli št. 535/1 k.o. Stara Loka;

·   pomožni objekt na parceli št. 489 k.o. Stara Loka;

·   pomožni objekti  na parceli št. 384 k.o. Stara Loka;

·   pomožni industrijski objekti podjetja Tehnik v stečaju na parceli št. 230/3 k. o. Stari Dvor.

13. člen

(površine za pešce in kolesarje)

Ob upoštevanju izdelane zasnove kolesarskih povezav je predvidena ureditev površin za pešce in kolesarje, in sicer:

·   na območju od RC Škofja Loka – Železniki do Groharjevega naselja: navezujoč se na ureditve ob obstoječi RC Škofja Loka - Železniki je na začetnem delu trase predvidena ureditev obojestranskih enosmernih kolesarskih in peš površin z ureditvijo nivojskih prehodov za pešce in kolesarje v križišču »Trnje« in »Virlog«. Ureditve se za mostom čez Prifarški potok navezujejo na novo predvidene ureditve dostopnih poti severno in južno od obvoznice. Zagotovljena je povezava do obstoječih cest na območju Virloga. Obe deviaciji poti sta zaradi zagotovitve dostopa do kmetijskih površin in prehoda za pešce in kolesarje v okviru severne obvoznice povezani s podvozom oziroma podhodom za pešce in kolesarje.

·   na območju Groharjevega naselja in sedla na Kamnitniku (pokriti vkop): V okviru ločenega projekta (PZI) je predvidena ureditev povezave po obstoječi dostopni in poljski poti, ki sedlo na Kamnitniku povezuje z obstoječo cesto proti Pevnem in Stari Loki. Predvidena je ureditev dostopne poti, ki služi tudi kolesarskemu in peš prometu. Predlagana povezava v trenutnem stanju (brez zgrajene severne obvoznice) omogoča kolesarjem varnejšo povezavo iz mesta proti Gorajtam in obratno ter ugodnejšo višinsko povezavo med cesto proti Pevnem in cesto proti Gorajtam. Nova povezava bo svojo funkcijo prevzela tudi po izgradnji severne obvoznice, kajti pomeni povezavo med dvema lokalnima cestama, ki zaradi terenskih pogojev (Kamnitnik, pozidava) sedaj nimata povezave (združita se šele na Cesti talcev). Z izgradnjo predlagane povezave pešcev in kolesarjev ni potrebno voditi skozi pokriti vkop.

·   na območju od pokritega vkopa »Kamnitnik« oziroma križanja severne obvoznice z obstoječo lokalno cesto proti Gorajtam in Sv. Duhu do navezave na RC Škofja Loka – Kranj na Grencu: Na območju Kamnitnika in spominskega obeležja padlim talcem se vzdolžno vodenje kolesarjev in pešcev ponovno približa severni obvoznici in v nadaljevanju trase poteka kot mešana površina za pešce in kolesarje vse do Grenca. Mešana površina poteka na strani mesta oziroma južni strani obvoznice in je od cestnih površin ločena z zelenico širine 2.00 m. 

·   območje Grenca: Mešana površina za pešce in kolesarje se na območju Grenca navezuje na obstoječe kolesarske in peš površine vzdolž regionalne ceste.

14. člen

(regulacije vodotokov in protipoplavne ureditve)

(1) Načrtovana cesta deloma poteka po poplavnih površinah potoka Suha in Prifarškega potoka. Potencialne poplavne površine so prikazane v strokovni podlagi: Hidrološko hidravlična analiza za načrtovano traso severne obvoznice Škofja Loka ter celovito protipoplavno ureditvijo na Prifarškem potoku (Poplavne karte za širše območje urejanja), IZVO-R d.o.o., št. I27/16, Ljubljana, julij 2016. Protipoplavne ureditve so načrtovane samo na območju Prifarškega potoka, medtem ko jih na potoku Suha ni. Načrtovano stanje Prifarškega potoka zajema naslednje ureditve: zadrževalnik Planica, regulacija vodotoka na območju Virloga zaradi izgradnje severne obvoznice Škofja Loka ter izbrana varianta protipoplavnih ukrepov skozi Staro Loko.

(2) Regulacija Prifarškega potoka se izvede v dolžini ca 190 m.

(3) Regulacija se izvede s konstantnim vzdolžnim naklonom 1,08 % ter širino v dnu 3,5 m. Nakloni brežin so 1:1,5 oz. na delu, kjer se izvede brežina z lomljencem v betonu 2:1. Na dolvodnem delu se regulacija priključi na obstoječo strugo tik pod zapornico, na gorvodnem delu pa na obstoječo strugo ca. 75 m nad novo premostitvijo. Na dolvodnem delu, kjer se regulacija priključi na obstoječo strugo je potrebno odstraniti prelivni objekt za zajem vode, ki ni več v uporabi. 

(4) Na delu z manjšimi nakloni se izvede ureditev brežine z zatravitvijo in potaknjenci, stik brežine in dna pa se zaščiti z oblogo iz lomljenca vtisnjenega v podlago debeline premera dsr>0,6 m do višine 0,6 m nad koto nivelete dna struge. Zaščita brežine z lomljencem v betonu premera dsr>0,6 m do vrha brežine se izvede na desnem bregu, kjer potok poteka tik ob cesti in na levem bregu nad načrtovanim prepustom.

(5) Na območju prepusta se izvedejo brežine in stabilizacija dna z lomljencem v betonu premera dsr>0,3 m. Z oblogo iz lomljenca vtisnjenim v podlago se zaščiti del ob cesti na levem bregu na gorvodni in dolvodni strani ceste, kjer lahko pri visokih vodah pride do prelivanja preko ceste. Na spodnjem in zgornjem zaključku regulacije se izvede prečni talni prag. Na dolvodnem delu, kjer se regulacija priključi na obstoječo strugo se odstrani zapornični objekt.

(6) Vse ureditve terena ob strugi se uredijo v blagem naklonu proti strugi vodotoka.

(7) Ostale protipoplavne ureditve, ki niso predmet tega prostorskega načrta, so pa potrebne pred izvedbo načrtovane obvoznice na območju poplavljanja so:

a)  zadrževalnik Planica, ki je predviden na zgornjem toku Prifarškega potoka oziroma Planice nad sotočjem z Virloškim potokom približno 250 m nad naseljem Moškrin;

b)  izbrana varianta protipoplavnih ukrepov skozi Staro Loko, pri kateri so predvidene naslednje ureditve:

·       poglobitev dna struge potoka pod mostom na regionalni cesti Škofja Loka - Železniki v dolžini 61 m;

·       znižanje dna na odseku od mostu za ca 75 cm ter ureditev enotne nivelete v dolžini 415 m;

·       sanacija in utrditev zidu ob desni brežini v skupni dolžini 157m;

·       prestavitev vseh komunalnih vodov, ki prečkajo strugo sredi pretočnega prereza.

15. člen

(krajinska ureditev)

(1) S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladno umestitev trase v prostor. Vse načrtovane krajinsko arhitekturne ureditve so razvidne iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta (Listi 2.1.1-2.1.2: Ureditvena situacija). Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:

·   preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave),

·   oblikovanje prvin v obcestnem prostoru (zaščitne ograje in ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali),

·   zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in vkopov ter oblikovanje gozdnega roba.

(2) Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena ter mora zagotoviti skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne, kot na ekološke značilnosti.

(3) Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pričetkom del se ustrezno zaščiti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe.

(4) Zasaditve:

·   krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem, vrstno sestavo in v prostoru značilno obliko vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, kmetijske površine). Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, se poseke omeji na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije;

·   na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob podvozih in priključkih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih vrst ni dovoljeno. Za travne površine se uporabi semena avtohtonih traviščnih združb;

·   tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija in se tujerodne vrste ne pojavljajo več. Odstranjujejo naj se predvsem vrste: japonski dresnik (Fallopia japonica) in češki dresnik (F × bohemica), orjaška (Solidago gigantea) in kanadska zlata rozga (S. canadensis), žlezasta nedotika (Impatiens glandulifera), robinija (Robinia pseudacacia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pelinolistna žvrklja (Ambrosia atremisiifolia);

·   nasipe in vkope se takoj po izgradnji humusira, uredi in intenzivno zatravi oz. smiselno zasadi. Prosto oblikovane vkope in nasipe se oblikuje v naklonu 1:2 z blago zaokrožitvijo pri priključevanju na obstoječi teren;

·   zasaditve ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in priključkih, njihova višina ne sme presegati 0,75 m. Odmik prve linije dreves od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti tolikšen, da krošnje dreves ob največji razraščenosti ne segajo v prosti profil državne ceste.

(5) Cesta s cestno opremo se oblikuje v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora s posebnim poudarkom na oblikovanju ograj in protihrupnih ograj.

V.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)

(1) Zaradi načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena.

(2) Vsa križanja vodov gospodarske javne infrastrukture so razvidna iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta (Listi št. 2.2.1 – 2.2.2 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo).

(3) Projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zaščite gospodarske javne infrastrukture se izvede skladno s projektnimi pogoji upravljavcev.

(4) Stroški, ki nastanejo v zvezi z morebitnimi prestavitvami in zaščito gospodarske javne infrastrukture bremenijo investitorja.

17. člen

(meteorna kanalizacija)

(1) Vsa meteorna voda s cestišč se (preko vtokov pod robnikom oziroma preko vtočnih rešetk) vodi v vodotesno meteorno kanalizacijo in nato preko lovilcev olj in zadrževalnikov v recipiente. Pred izpustom voda v recipiente je predvideno zadrževanje voda v cevnih zadrževalnikih (izvede se protierozijska zaščita struge v območju iztoka). 

(2) Za potrebe odvodnjavanja temeljnih tal, zalednih voda, nasipov in cestne konstrukcije se na pobočni strani, kjer je to potrebno, izvede zemeljske jarke. V vkopih se vgradi vzdolžne drenaže, ki se jih upošteva tudi pri dreniranju opornih zidov v območju pokritega vkopa.

(3) V fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izvede dodatne geomehanske raziskave glede nivoja podtalnice in zalednih talnih voda, na podlagi katerih bodo izdelani detajlni načrti za ureditev odvodnjavanja.

18. člen

(kanalizacijski in vodovodni vodi)

(1) Trasa severne obvoznice tangira naslednje vode in objekte javne kanalizacije:

·    trasa obvoznice delno tangira javno fekalno kanalizacijo z območja nove stanovanjske pozidave »Megušar – Stara Loka«,

·   v križišču Podlubnik 2 (K1), na regionalni cesti R2-403 odsek 1076 Češnjica-Škofja Loka, trasa obvoznice tangira del javne kanalizacije za odvajanje odpadnih voda naselja Vešter,

·   trasa obvoznice tangira zgrajeno infrastrukturo v območju OLN Grenc, v delu od premostitve potoka Suha do obstoječe regionalne ceste (fekalno in meteorno kanalizacijo ter biološko čistilno napravo za odvajanje in čiščenje odpadne vode v območju OLN Grenc).

(2)        Trasa severne obvoznice tangira naslednje cevovode in objekte javnega vodovoda:

·   v križišču na uvozu obstoječe betonarne "Tehnik", kjer potekata javni vodovod PE 080 mm in PE 0100 mm, 

·   na zemljiščih parc. št. 1169, 1149/2 in 1139, vse k.o. Suha, kjer poteka obstoječ primarni vodovod AC 0400 mm,

·   v območju spomenika »50. padlim talcem«, kjer poteka javni vodovod PE 080 mm,

·   v križišču Groharjevo naselje, kjer poteka sekundarni javni vodovod duktil D100 mm,

·   v križišču Virlog, kjer potekata sekundarni javni vodovod AC 060 mm in PE 080 mm,

·   v križišču Trnje, kjer poteka javni vodovod,

·   v križišču Podlubnik, kjer potekata primarni javni vodovod duktil 0200 mm in sekundarni cevovod duktil 0100 mm,

·   na območju OPPN za Kamnitnikom nasproti spomenika »50. padlim talcem« vodovod duktil 0100 mm,

·   križišče na uvozu obstoječe betonarne "Tehnik" – vodovod duktil 0200 mm v dolžini ca. 200 m.

(3 Vodovodne in kanalizacijske vode se na mestih križanja z načrtovanimi ureditvami zaščiti in prestavi v skladu s projektnimi pogoji.

(4) V kolikor se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen vod dodatno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca voda. Stroške prestavitve poravna investitor.

19. člen

(elektroenergetski vodi)

(1) Trasa severne obvoznice pred priključkom na RC Kranj-Škofja Loka križa obstoječi 110 kV zračni VN elektrovod. V primeru zmanjševanja razdalje med novo cesto in vodniki daljnovoda D 1158, je zaradi spremembe nivoja nove ceste glede na obstoječe stanje potrebno preveriti varnostne razdalje.

(2)  Na trasi severne obvoznice potekajo obstoječe elektroenergetske naprave (20 kV in 0,4 kV podzemni in prostozračni vodi) za oskrbo z električno energijo odjemalcev na širšem območju severno in severozahodno od Škofje Loke, ki se po potrebi prestavijo in zaščitijo. V območju nove severne obvoznice se nahaja TP 0358 Virlog, zato je potrebno zgraditi novo kabelsko TP, ki bo nadomestila obstoječo. Za novo TP se zagotovi ustrezno lokacijo s stalnim dostopom za primere gradnje, vzdrževanja in posluževanja.

(3) Križanja elektroenergetskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev.

(4) Stroške potrebnih prestavitev in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov poravna investitor.

20. člen

(plinovod)

(1)  Na območju trase severne obvoznice se nahajajo distribucijski (mestni) plinovodi. Plinovodi so nizkega tlaka 0,1 bar ali 1 bar iz polietilenskih cevi in  4 bar plinovodi iz jeklene cevi.  Potrebne so naslednje preureditve oz. zaščite plinovodov:

·   Križanje P1: Obstoječi plinovod se dodatno zaščiti npr. z zaščitno cevjo ali z armirano betonskimi ploščami. Dolžina zaščite znaša 25 m.

·   Križanje P1.1: Obstoječi plinovod se prestavi. Dolžina prestavljenega plinovoda znaša 95 m.

·   Križanje P1.2: Obstoječa plinovoda se dodatno zaščiti npr. z zaščitno cevjo ali z armirano betonskimi ploščami. Dolžina zaščite znaša 105 m za PEHD 63 in dolžine 90 m za PEHD 110.

·   Križanje P2: V času gradnje se zaščiti plinovod npr. z zaščitno cevjo ali z armirano betonskimi ploščami. Dolžina celotne zaščite znaša 70 m.

·   Križanje P3: Zaradi gradnje pokritega vkopa obvozne ceste (8-1 Pokriti vkop »Kamnitnik«) bo potrebno plinovod začasno prestaviti v koridor preostalih prestavljenih vodov. Prestavitev bo morala biti usklajena s tehnologijo in napredovanjem pokritega vkopa. Končna vzpostavitev plinovoda predstavlja vgradnjo plinovodne cevi v novo Cesto talcev, ki bo potekala nad pokritim vkopom. Dolžina začasno prekinjenega plinovoda je 45 m, dolžina začasno prestavljenega plinovoda pa 60 m.

·   Križanje P4: Obstoječi plinovod se prestavi.

·   Križanje P5 (prestavitev plinovodov na območju plinske postaje MRP Grenc):

·       Distribucijski jekleni plinovod DN 200 4 bar v dolžini 120 m, s priključkom na MRP Grenc v dolžini 15 m in z odcepnim plinovodom DN 50 v dolžini 45 m za industrijsko cono; dolžina opuščenega plinovoda je 130 m;

·       Distribucijski plinovod PEHD 160 1 bar v dolžini 130 m z odcepom PEHD 63 v dolžini 40 m; Dolžina opuščenega plinovoda PEHD 160 je 130 m, odcepa PEHD 63 pa 35.

(2) Križanja obstoječih plinovodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavca.

(3) Pri križanjih se upoštevata plinovod in njegov nadzorovani oziroma varnostni pas, v katerega se lahko posega samo ob pridobljenem soglasju upravljavca.

(4) Vsa križanja se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo energetiko.

(5) Ob poseganju v 2 x 5-metrski pas plinovoda veljajo posebni pogoji, treba je zagotoviti nadzor pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda.

(6) Investitor mora 10 dni pred pričetkom del obvestiti upravljavca plinovoda.

(7) Stroške potrebnih prestavitev in zaščite plinovodov poravna investitor.

21. člen

(telekomunikacijski vodi)

(1) Vzdolž celotne trase obvozne ceste se uredi telekomunikacijska kabelska kanalizacija.

(2) Križanja obstoječih telekomunikacijskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavca.

(3) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zaščite TK-vodov poravna investitor.

22. člen

(križanje vodov kabelske televizije)

(1) Križanje obstoječih vodov kabelske televizije (v nadaljnjem besedilu: CATV) z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo telekomunikacije.

(2) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zaščite vodov CATV poravna investitor.

23. člen

(javna razsvetljava)

Cestna razsvetljava se izvede na območju trase s površinami za pešce in kolesarje ter na območjih ureditve križišč.

VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

24. člen

(kulturna dediščina)

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2) V območju načrtovanja se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:

·   EŠD 14585 Trnje pri Škofji Loki – Sušilnica za sadje pri hiši (objekt profane stavbne dediščine),

·   EŠD 12112 Binkelj – Antični vodovod (arheološko najdišče),

·   EŠD 16670 Škofja Loka – Kulturna krajina Kamnitnik,

·   EŠD 19001 Spomenik talcem za Kamnitnikom – spomenik in vplivno območje kulturnega spomenika lokalnega pomena in

·   EŠD 30319 Škofja Loka – Arheološko najdišče Kamnitnik.

(3) Investitor na območju prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.

(4) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.

(5) Na območju registriranih enot arheološke dediščine je potrebno:

·   opraviti analizo prostora,

·   nato opraviti intenzivni površinski in podpovršinski terenski pregled s strojno izkopanimi testnimi sondami, ki morajo zajeti vsaj 1% območja obravnave,

·   skupaj z arheološko ekipo mora identificirane plasti interpretirati tudi geolog in izdelati poročilo,

·   na podlagi rezultatov se določi obseg in način arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 28. alineja 3., 31., 33., 34. in 84. člena ZVKD-1,

·   po določilu že citiranega 34. člena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor posega v prostor,

·   v primeru odkritja izjemnih najdb je potrebna sprememba izvedbenega projekta in prezentiranje odkritih arheoloških ostalin in situ.

(6) Pri pristojni javni službi je treba dobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino iz drugega odstavka tega člena.

(7) Na širšem območju predvidenih posegov veljajo splošni ukrepi varstva, s katerimi se zagotavlja varovanje objektov in območij kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo:

·   gradbiščne in dovozne poti do gradbišča ne smejo potekati čez območja in objekte evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev,

·   območja in objekti evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev se ne smejo uporabljati za odlaganje presežka materiala,

·   na območja in objekte evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev se ne sme prestaviti komunalne in energetske infrastrukture,

·   pri opravljanju gradbenih del (predvsem pri prevozih do gradbišča) ne sme prihajati do neposrednih ali posrednih vplivov na kapelice in zavarovane objekte, ki so na širšem vplivnem območju;

·   vsa dela, vključno z manipulacijskimi površinami, naj bodo omejena na območje trase obvozne ceste in naj se ne širijo na okoliška zemljišča.

(8) Omogoči se izvedba zaščitnih izkopavanj morebitnih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

(9) Pred začetkom del se vsaj 10 dni prej o tem obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine, to je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.

VII.      Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

25. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero se upošteva predpise, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·   vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

·   preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

·   čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine;

·   protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz;

·   ugašanje motorjev v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas;

·   sprotno rekultiviranje dokončanega območja gradnje.

(3) Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo obsega nadzor nad izvajanjem ukrepov za preprečevanje dodatnega onesnaževanja zraka na gradbišču. Zavezanec je izvajalec gradbenih del.

26. člen

(tresljaji)

(1) Prevozne poti se določijo do začetka gradnje, zato se ukrepi varstva pred tresljaji med gradnjo podrobno opredelijo v projektu ureditve gradbišča, ki ga pripravi izvajalec gradbenih del.

(2) Izvajalec pred začetkom gradnje pri pripravljalnih delih popiše in dokumentira stanje in morebitne poškodbe vseh objektov (posnetek obstoječega stanja objektov), v vertikalni projekciji oddaljenih manj kot 8 m od osi prevozne poti. Med izvedbo se izvaja monitoring vplivov. Ob poškodbah, ki bodo posledica gradnje, se izvedejo vsi potrebni sanacijski ukrepi za odpravo morebitnih nastalih poškodb na objektih.

27. člen

(ohranjanje narave)

(1) Posegi v naravo se omejijo tako, da so posegi na območja ohranjanja narave in v vodotoke kar najmanjši. 

(2) Načrtovane ureditve posegajo na naslednji območji naravnih vrednot:

·   7873 Kamnitnik in

·   5380 Suha.

(3) V območja naravnih vrednot se posega v najmanjšem možnem obsegu.

(4) Na območju naravne vrednote griča Kamnitnik je prepovedano tudi začasno odlaganje zemeljskih viškov in drugega izkopnega materiala.

(5) Z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča. Prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje kakršnegakoli materiala, saj to pomeni spremembo bivalnih razmer redkih in ogroženih živalskih vrst. Pri izkopih gradbenih jam se prepreči morebitna izlitja nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico.

(6) Posegi v vodotoke naj se izvajajo izven varstvene dobe rib. V vodotoku Suha se lahko izvajajo med začetkom julija in koncem septembra, dela v Prifarškem potoku naj se izvajajo od začetka junija do konca septembra.

(7) V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.

(8) Zavarovanje brežin naj se izvede s kamnito zložbo v izrazito neporavnani obliki. To pomeni, da morajo biti med kamni večji prostori, ki niso zaliti z betonom. V strugo naj se za povečanje pestrosti toka in habitata na vsakih 10 m postavi posamezne večje kamne/skale (samice) volumna med 0,25 in 1 m3, ki jih vodni tok ne premika in nudijo skrivališča ribam in hkrati upočasnijo vodni tok. Posamezna vertikalna stopnja, v primeru gradnje pragov ne sme presegati višine 20 cm, ker je drugače za ribe neprehodna. Podslapje vertikalnih stopenj je urejeno v obliki tolmunov (višina pregrade je enaka globini tolmuna). Struga ne sme biti nedopustno razširjena (npr. na dvakratno širino naravne struge vodotoka) in v dnu betonirana. Dno struge ne sme biti poravnano ali razširjeno, da se ribe lahko ob najnižjem vodostaju umaknejo v globlji del struge. V primeru poseganja v dno struge, mora biti dno izvedeno čim bolj naravno, z neenakomernimi gabariti. V primeru izvedbe brežine iz lomljenca v betonu zaradi strmih brežin se izvedejo poglobljene fuge.

(9) O predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljišču se vsaj sedem dni pred začetkom gradnje obvesti pristojno ribiško družino Sora o začetku gradnje, da poskrbi za intervencijski odlov rib. Če bodo dela postopna in trajala dalj časa, mora izvajalec obvestiti pristojno ribiško družino ob vsakem novem posegu v strugo tako, da bodo intervencijski odlovi pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.

(10) Na celotnem območju je dovoljena osvetlitev izključno s sijalkami, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (primerne so visokotlačne natrijeve sijalke, LED v rumenem, oranžnem ali rdečem spektru z maks. temp. 3000K, ne pa živosrebrove). Vse svetilke morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. Ukrep velja tudi za začasno osvetljevanje gradbišč in gradbiščnih provizorijev.

Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja nočno osvetljevanje ni dovoljeno.

(11) Pred pričetkom gradnje naj se v času spomladanske selitve dvoživk v okolici Kamnitnika preveri selitvene poti in mrestišča dvoživk. Na podlagi rezultatov naj se določi nadaljnje ukrepe za varstvo dvoživk in ustrezno dopolni projektno dokumentacijo. Pregled selitvenih poti naj izvede strokovnjak za dvoživke. Pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za dvoživke naj sodeluje organizacija, pristojna za ohranjanje narave in strokovnjak za dvoživke.

(12) V primeru uporabe prozornih protihrupanih ograj je potrebno na prozorne površine namestiti neprozorne nalepke za preprečitev trkov ptic.

(13) Vsi posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (posegi so dovoljeni od sredine septembra do sredine februarja).

(14) Robniki pločnikov, kolesarskih poti in zelenic naj bodo takšne višine in/ali oblike, da je možen prehod malih sesalcev in dvoživk preko robnikov.

(15) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave. V primeru najdbe jam, fosilov in mineralov je investitor dolžan o najdbi čim prej obvestiti ZRSVN, OE Ljubljana.

28. člen

(varstvo tal)

(1) Na območju načrtovanih ureditev se posegi v tla izvajajo tako, da se ne prizadene površine tal. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravi oziroma zasadi.

(2) Poskrbeti je treba za pridobitev nekontaminirane zemljine za sanacijo degradiranih površin ter urejanje robov območja gradnje.

(3) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo opustošenih in razvrednotenih tal. Ob izkopih naj se zgornja plast zemljine v debelini vsaj 10 cm previdno odstrani in ustrezno deponira, in sicer na tak način, da bo po posegih možna uporaba za povrnitev degradiranih površin v prvotno stanje.

29. člen

(varstvo voda)

(1) Z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le kolikor je to nujno potrebno; izkopavanja v brežino ali strugo se tehnično izpelje tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode.

(2) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:

·   odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,

·   odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,

·   odlaganje odpadkov.

(3) Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno izvesti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast. Pri sečnji se upošteva najmanj 5 m pas vodnega zemljišča (dreves, ki rastejo v tem pasu, naj se ne seka oz. naj se s sečnjo ohranja zastrtost vodotoka). Ob vodotokih je potrebno ohraniti pas avtohtone vegetacije (visoke steblike, lesna grmovna in drevesna vegetacija) na obeh straneh. V primeru, da je zaradi gradnje lesno vegetacijo potrebno odstraniti, se jo kasneje nadomesti.

(4) Prepovedano je:

·   odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov;

·   nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer;

·   ustvarjati erozijska žarišča.

30. člen

(varovanje na območjih kmetijskih in gozdnih površin)

(1) Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene. Investitor mora omogočiti lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej.

(2) Ob dokončanju predvidenih posegov je treba vsa primerna tla nameniti za rekultivacijo obstoječih kmetijskih površin oziroma morebitno vzpostavitev novih kmetijskih površin (sanacije divjih gramoznic in podobno), da se omili izguba kmetijskih zemljišč. Pri iskanju možnosti vzpostavitve oziroma sanacije obstoječih kmetijskih površin se vključi lokalno skupnost, prizadete nosilce kmetijske pridelave in ustrezne strokovnjake.

(3) Lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in bodo zaradi gradnje izgubili kmetijska zemljišča je potrebno sporazumno zagotoviti ustrezna nadomestna zemljišča.

(4) Investitor med gradnjo in po končanem posegu omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin:

·   zaradi načrtovanih ureditev ni dovoljeno posegati v gozd zunaj samega območja gradnje (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove ter odstranjevanje zarasti;

·   med gradnjo in obratovanjem se zagotovi dostop do gozdnega zemljišča;

·   med gradnjo se lahko gozdna vegetacija in posamično ali v skupinah rastoče gozdno drevje odstranita samo tam, kjer je to nujno potrebno;

·   morebitni posegi v gozd se izvedejo tako, da ne bo povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh;

·   vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo takoj po končani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi naravno stanje;

·   pri zasaditvah in sanaciji gozdnega roba je dovoljeno uporabiti le sadike avtohtonih vrst drevja in grmovnic, ki niso prenašalke hruševega ožiga, da bi se preprečilo širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje;

·   pri vseh delih je treba med gradnjo ohranjati in zagotavljati prehodnost gozdnih prometnic;

·   pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi, ki urejajo gozdarstvo, sečnjo lesa in varstvo pred požarom v naravnem okolju;

·   drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

(5) Pred začetkom gradnje mora investitor obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Škofja Loka, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec. Investitor oziroma izvajalec na terenu jasno označi območje posegov v gozd ter ob označitvi drevja zagotovi prisotnost prizadetih lastnikov gozdnih zemljišč.

31. člen

(odlaganje viškov materiala)

(1) Del izkopnega materiala se uporabi za protihrupni nasip. Določena količina glinenih materialov je za vgradnjo predvidena znotraj krožnih križišč, v izravnavo neravnin levo in desno ob trasi obvoznice ter na platoju »Tehnik«.

(2) V primeru ne vgrajevanja slabšega izkopnega materiala v nasipe je potrebno na odlagališče trajnih viškov materiala odpeljati 44.132 m3 materiala. V primeru možnosti vgradnje s pogojem kemične stabilizacije pa bo v nasipe med npr. P28-P36 in P109-P115 mogoče vgraditi ca 30.000 m3 materiala, kar pomeni, da bo na odlagališče trajnih viškov materiala potrebno odpeljati ca 15.000 m3 materiala.

(3) Možna lokacija za odlaganje trajnih viškov materiala je opredeljena v občinskem prostorskem načrtu.

32. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) V času gradnje se v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori upošteva časovno omejitev gradnje na dnevni čas in na delavnike ter se v primeru z monitoringom ugotovljenega preseganja mejnih vrednosti hrupa izvede ustrezne dodatne ukrepe.

(2) Za preprečevanje širjenja hrupa v okolje je treba zgraditi visoko absorpcijske protihrupne ograje na notranji strani stopnje absorpcije A3 in zunanji strani stopnje absorpcije A2 v skupni dolžini ca 770 m ter protihrupni nasip v dolžini ca 100 m:

·   protihrupni ograji PHO-1 in PHO-3a višine 2,5 m;

·   protihrupne ograje PHO-2, PHO-3b, PHO-4, PHO-P1 in PHO-P2 višine 2 m;

·   protihrupni nasip PHN-1 višine 2 m.

(3) Izvede se pasivna protihrupna zaščita za naseljene stanovanjske stavbe:

·   Pa01: Vešter 8, parc. št. 982/7 (k. o. Stara Loka);

·   Pa02: Vešter BŠ, parc. št. 982/8 (k. o. Stara Loka);

·   Pa03: Podlubnik 344, parc. št. 771/4 (k. o. Stara Loka);

·   Pa04: Podlubnik 345, parc. št. 772/2 (k. o. Stara Loka);

·   Pa05: Podlubnik 346, parc. št. 772/3 (k. o. Stara Loka);

·   Pa06: Stara Loka 153, parc. št. 529/3 (k. o. Stara Loka);

·   Pa07: Kidričeva c. 35a, parc. št. 205/1 (k. o. Stari Dvor).

(4) Za zmanjšanje emisije hrupa na območju portala pokritega vkopa se izvede:

·   absorpcijsko oblogo vzhodnega in zahodnega portala pokritega vkopa,

·   delno disperzno oblogo opornega zidu na obeh straneh pokritega vkopa (predlog izvedbe zidu s kamnito oblogo).

(5) Na obvozni cesti se uporabi absorpcijske obrabne plasti vozišča. Na premostitvenih objektih se izvede protihrupne dilatacije.

(6) Dodatno je za morebitno postavitev protihrupnih ograj predvidena rezervacija prostora za območje planske enote ŠK-07/01 (namembnost SS) na območju Trnja ter absorpcijske obloge na portalih in opornih zidovih pokritega vkopa.

VIII.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

33. člen

(varstvo pred naravnimi nesrečami)

(1) Ureditve se načrtujejo na območju, ki ni erozijsko ogroženo.

(2) Obravnavano območje spada v II. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša  0,225 g.

(3) Na poplavnem območju niso dovoljeni posegi ali dejavnosti, ki lahko ob poplavi škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.

(4) Vse ureditve se izvede tako, da ne pride do poplavno ogroženega območja.

(5) Vsi načrtovani posegi, nasipi in ukopi se izvedejo tako, da se prepreči erozija območij.

(6) Najkasneje ob izgradnji severne obvoznice morajo biti izvedeni celoviti protipoplavni ukrepi na Prifarškem potoku (vključno z izvedbo zadrževalnika). Določilo te točke velja le za del ceste, ki poteka v območju poplav.

34. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme poslabšati.

(2) Varstvo pred požarom se zagotovi z zadostnim odmikom objektov od električnih vodnikov in uporabo negorljivega materiala na objektih.

(3) Med gradnjo in pri ureditvi gradbišča se izvede vse ukrepe za preprečitev požara v naravnem okolju.

(4) Med gradnjo in po njej se zagotovi dostop do objektov za intervencijska vozila ter zadostne količine vode za gašenje požara.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

35. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Ureditve, ki jih določa občinski podrobni prostorski načrt, se lahko izvedejo v eni ali več etapah. Posamezna etapa pomeni funkcionalno sklenjeno celoto.

(2) Etapa, ki ne posega v poplavno območje, se lahko izvede pred izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov.

X.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta

36. člen

(monitoring)

(1) Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem s tem prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter njegovo izvedbo.

(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kadar je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni.

(3) Za monitoring hrupa med gradnjo se določijo merilna mesta v naseljenih območjih v neposredni bližini gradbišča in transportnih poti. Prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa v času obratovanja se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa; v primeru ugotovljenega preseganja mejnih vrednosti je potrebno zagotoviti dodatne protihrupne ukrepe.

(4) Z vidika ohranjanja narave je potrebno spremljanje upoštevanja in izvedbe omilitvenih ukrepov v času gradnje. Pred pričetkom gradnje je potrebno preveriti selitvene poti in mrestišča dvoživk, kot to določa 27. člen tega odloka. V kolikor bodo izvedeni ukrepi (podhodi in varovalne ograje) za varstvo dvoživk, naj se vsaj še tri leta po izgradnji preveri uspešnost ter funkcionalnost ukrepov za dvoživke ob spomladanski selitvi in se jih po potrebi izboljša.

(5) Strokovnjak za vibracije mora med gradnjo redno spremljati vpliv zaradi gradnje mostov, nasipov in gradnje trase, s terenskimi ogledi in eventuelno meritvijo vibracij v pasu 8 m oddaljenosti od meje posega (razen med stacionažama P7 in P8 ter P63 in P65, kjer je pas širok 20 m zaradi objektov kulturne dediščine).

·   Nujno je potrebno spremljati vplive vibracij na objektih v neposredni bližini gradnje mostu Virlog (stanovanjska objekta Virlog 3 in Virlog 4, Škofja Loka) ter pokritega vkopa Kamnitnik (stanovanjski objekt Cesta talcev 24, Škofja Loka), kjer je vpliv vibracij najbolj kritičen in je izvajanje rednega monitoringa med gradnjo upravičeno.

·   Spremljati je potrebno tudi vpliv na kulturni spomenik lokalnega pomena Spomenik talcem za Kamnitnikom, ki leži neposredno na meji posega.

(6) Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe, kadar med gradnjo nastanejo odstopanja od dovoljenih vrednosti.

(7) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:

·   dodatne tehnične in prostorske rešitve,

·   dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,

·   sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,

·   spremembe rabe prostora in

·   drugi ustrezni omilitveni ukrepi.

(8) Investitor v času izvedbe plana spremlja posreden kazalec (prometna obremenitev PLDP z deležem težkih vozil) po obvoznici. Na podlagi njene spremembe se ugotavljajo vplivi na kakovost zunanjega zraka. Doseganje mejne (dvakratne planirane vrednosti za leto 2027) prometne obremenitve lahko v neposredni okolici obvoznice povzroči (skupaj z ozadjem) čezmerno obremenitev zunanjega zraka z delci PM10, kot jo določa sedaj veljavni predpis. Zato je takrat treba ponovno računsko določiti kakovost zunanjega zraka ob obvoznici in ob ugotovljeni čezmerni obremenitvi v skladu s takrat veljavno zakonodajo poiskati omilitvene ukrepe.

37. člen

(dodatne obveznosti investitorja)

(1) Investitor mora:

·   za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu (ureditev cestnih priključkov oz. križišč z državno cesto, morebitna potrebna ureditev površin za pešce in kolesarje, javne razsvetljave, prehodov za pešce, komunalnih vodov idr.) pridobiti pogoje ter soglasje in dovoljenje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del še pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege in pred začetkom del na območju prostorskega akta in državne ceste. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oz. križišč ter tangiranega območja državnih cest je pogoj za začetek del na obravnavanem območju prostorskega akta in za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na območju obravnavanega prostorskega akta;

·   investitor oz. izvajalec del je odgovoren za varnost prometa na cesti in zavarovanje delovnega mesta;

·   začetek in zaključek del na državni cesti prijaviti Direkciji RS za ceste – Območje Kranj;

·   pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki so povezane z gradnjo;

·   pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bodo povezane z gradnjo. Upravljavci gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra morajo biti pravočasno obveščeni, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

·   pred začetkom gradnje je treba evidentirati stanje obstoječih objektov, ki jih zadeva gradnja;

·   zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·   promet med gradnjo je treba organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

·   zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni. Uredijo se tudi dostopi, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti;

·   zagotoviti nemoteno oskrbo iz vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če se poškodujejo pri gradnji;

·   sproti rekultivirati območja posegov;

·   preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,

·   urediti oziroma vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

·   zagotoviti ureditev zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

·   začasno pridobljena zemljišča po gradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2) Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. Pri ravnanju z gradbenimi odpadki se upošteva predpise, ki urejajo to področje.

(3) Investitor mora reševati odkup zemljišč in odstranjenih objektov z upoštevanjem uporabnosti preostanka zemljišč, različnih načinov rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

38. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri uresničitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s traso načrtovane obvozne ceste, ki niso določena s tem odlokom.

(4) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Vsa odstopanja so dopustna v skladu z določbami tega člena.

XII.      Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta

39. člen

Po izvedbi s podrobnim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna vzdrževalna dela na objektih in napravah.

XIII.    Končne določbe

40. člen

(vpogled v podrobni načrt)

Podrobni prostorski načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka.

41. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega podrobnega načrta opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

42. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3505-2/2012

Datum: 15.3.2018