|
Na podlagi določil 16. in
19. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 18. člena
statuta Občine Loški Potok
(Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine
Loški Potok na 4. seji dne 8. 4. 1999 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o varstvu virov pitne vode na območju Občine
Loški Potok |
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se določajo
varstveni pasovi virov pitne vode in ukrepi za zavarovanje teh virov
pred onesnaženjem, in sicer za: |
|
|
– zajetji z vrtinama VLP-1
in VLP-2 za vodovod Loški Potok; |
|
|
– zajetje za Travo in
Srednjo vas 1; |
|
|
– zajetji za Travo in
Srednjo vas 2; |
|
|
– zajetje za Podpresko 1; |
|
|
– zajetje za Podpresko 2; |
|
|
– zajetje za Drago 1; |
|
|
– zajetje za Drago 2; |
|
|
– zajetje za vrtino SK-2/98
za Stari Kot in Novi Kot; |
|
|
– zajetje za Podplanino; |
|
|
– zajetje za Hrib; |
|
|
– zajetje za Pungert; |
|
|
– zajetje za Črni Potok. |
|
|
II. VARSTVENI PASOVI |
|
|
2. člen |
|
|
Obseg varstvenih pasov virov
pitne vode je grafično prikazan v kartografski predlogi v poročilu
“Hidrogeološke razmere na območju občine Loški Potok in varstveni pasovi
zajetij pitne vode” (Hidroconsulting, d.o.o., 1997) in v “Poročilo o
rezultatih raziskav za zajem pitne vode v Starem Kotu (vrtini SK-1/98 in
SK-2/98) in strokovne podlage za zavarovanje zajetja pitne vode z vrtino
SK-2/98 v Starem Kotu” (Hidroconsulting, d.o.o., 1998). |
|
|
Kartografska predloga
vsebuje podatke o lokaciji vodnih virov, njihovih izdatnostih, mejah
vodoprispevnega območja, geološko-litološki sestavi tal, hidrogeoloških
razmerah, kakor tudi vrise mej varstvenih območij v prostorskih
katastrskih načrtih v merilu 1 : 5000. |
|
|
Seznam strokovnih podlag ,
na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni del
tega odloka. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovarstveni prostor, ki ga
varujemo s tem odlokom, je razdeljen v naslednje varstvene pasove: |
|
|
– najožji varstveni pas
(cona 1) z najstrožjim režimom varovanja; |
|
|
– ožji varstveni pas (cona
2) s strogim režimom varovanja; |
|
|
– širši varstveni pas (cona
3) z blagim režimom zavarovanja. |
|
|
Najožji varstveni pas (cona
1), je pas z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico
objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna naključna ali namerna
poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu
onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v
vodovodni sistem. Najožji varstveni pas zajetij, ki zajemajo podzemno
vodo kraškega vodonosnika, se določi na podlagi zbranih parametrov, ki
temeljijo na izvedenih sledilnih poskusih, in še dopustnega časa
intervencije za preprečitev polutanta v tok podzemne vode. |
|
|
Ožjevarstveni pas (cona 2),
je pas s strogim režimom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja
možnost hitrega onesnaženja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu
onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne snovi
v vodonosnik, je pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v
omrežje. |
|
|
Na kraškem vodozbirnem
zaledju se meja ožjega varstvenega pasu določi na podlagi zbranih
parametrov, ki temeljijo na izvedenih sledilnih poskusih in dopustnega
časa intervencije. |
|
|
Širši varstveni pas (cona
3), je pas z blagim - sanitarnim režimom varovanja in zajema celotno
območje vodonosnika, iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri
zajetja in območja, od koder se lahko onesnažene površinske vode
iztekajo na napajalno območje vodonosnika, ali pa se podzemna voda
sosednjega vodonosnika drenira na napajalno območje obravnavanega
vodonosnika. Napajalno območje kraškega vodonosnika se določi na podlagi
zbranih parametrov in, kjer je možno, s sledenjem podzemnih tokov. |
|
|
III. VARSTVENI UKREPI |
|
|
4. člen |
|
|
Varstveni ukrepi se
seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3),
veljajo tudi za oba ostala varstvena pasova (cona 2 in 1). |
|
|
5. člen |
|
|
Ukrepi v najožjem varstvenem
pasu |
|
|
V najožjem varstvenem pasu
(cona 1) je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo.
Zemljišče najožjega varstvenega območja mora biti odkupljeno in
zemljiškoknjižno vpisano na upravljalca vodovoda (koncedenta). |
|
|
Najožji varstveni pas mora
biti ograjen in opremljen z opozorilno tablo. Kakršenkoli poseg v
prostor, razen za potrebe vodovoda, je prepovedan. Dostop v najožji
varstveni pas je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda,
inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem zdravstvenih organizacij
za nadzor in spremljanje kakovosti vode. |
|
|
V najožjem varstvenem pasu
ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti
rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje. |
|
|
6. člen |
|
|
Ukrepi v ožjem varstvenem
pasu |
|
|
V ožjem varstvenem pasu
(cona 2) je prepovedano: |
|
|
1. graditi |
|
|
– proizvodne, obrtne in
servisne objekte; |
|
|
– energetske objekte, ki bi
škodljivo vplivali na vodni vir; |
|
|
– stanovanjske, javne in
industrijske zgradbe ter živinorejske farme; |
|
|
– pralnice avtomobilov; |
|
|
– skladišča nafte, naftnih
derivatov, nevarnih in škodljivih snovi; |
|
|
– kampe in kopališča; |
|
|
– magistralne in regionalne
ceste; |
|
|
– naftovode in plinovode; |
|
|
– ponikovalnice za komunalne
odpadne vode in padavinske vode iz cestišč (glej uredbo o emisiji snovi
in toplote pri odvodnjavanju odpadnih voda in virov onesnaženja, (Uradni
list RS, št. 35/96); |
|
|
– objekte, ki zmanjšujejo
količino vode vodnega vira; |
|
|
– odlagališča in pretovorne
postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih
odpadkov; |
|
|
– pokopališča; |
|
|
– bencinske servise; |
|
|
– podzemna skladišča; |
|
|
– čistilne naprave. |
|
|
Pod posebnimi pogoji se
lahko v ožjem varstvenem pasu dovoli gradnja novih prometnic (ceste,
proge, plinovodi, naftovodi) ter izgradnja novih objektov (skladišča,
bencinski servisi) posebnega družbenega pomena (določi Ministrstvo za
okolje in prostor). |
|
|
2. izvajati: |
|
|
– tranzitni promet z
nevarnimi snovmi; |
|
|
– povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema; |
|
|
– vrtanje raziskovalnih
vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva; |
|
|
– gnojenje tal z odplakami
in odpadki; |
|
|
– rejo nad 10 glav živine; |
|
|
– polivanje gnojevke in
gnojnice (glej uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
- Uradni list RS, št. 68/96); |
|
|
– golosečnjo v gozdovih; |
|
|
3. uporabljati: |
|
|
– rastlinska zaščitna
sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi
približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski
neoporečnosti pitne vode; |
|
|
4. vgrajevati: |
|
|
– toplotne črpalke -
izmenjevalce na podlagi uporabe podzemne vode; |
|
|
5. opredeljevati: |
|
|
– nova ureditvena območja
naselij in širiti obstoječa; |
|
|
6. odlagati: |
|
|
– odpadke. |
|
|
7. člen |
|
|
V ožjem varstvenem pasu je
obvezno: |
|
|
1. graditi: |
|
|
– neprepustno javno in
interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte;
neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom, |
|
|
– utrjene neprepustne
prometne in manipulacijske površine, |
|
|
– lovilne sklede za
obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi
rabljeno požarno vodo; |
|
|
2. izvajati: |
|
|
– odvajanje komunalne
odpadne vode in tehnološke vode v javno kanalizacijo, |
|
|
– odvajanje vode iz utrjenih
prometnih in manipulacijskih površin izven varstvenega območja, |
|
|
– opremljanje cest z
ustrezno signalizacijo (opozorilne table); |
|
|
3. sanirati: |
|
|
– obstoječa skladišča nafte,
naftnih derivatov in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s
predpisi o gradnji le-teh. |
|
|
8. člen |
|
|
V ožjem varstvenem pasu je
dovoljeno: |
|
|
1. izvajati: |
|
|
– dejavnost, namenjeno
oskrbi s pitno vodo, |
|
|
– športno-rekreacijske
dejavnosti. |
|
|
2. graditi: |
|
|
– stanovanjske hiše v
vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo
število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje
odplak, |
|
|
– nadomestne stanovanjske
hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, |
|
|
– objekte družbenega
standarda za osnovno preskrbo prebivalstva, |
|
|
– objekte za potrebe
individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenimi gnojišči, silosi
itn.), |
|
|
– skladišča za kurilno olje
s prostornino do 5 m3, |
|
|
– športno-rekreacijske
objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti, |
|
|
3. adaptirati, nadzidati,
prizidati: |
|
|
– objekte in naprave tako,
da so izvedeni vsi ustrezni zaščitni ukrepi. |
|
|
9. člen |
|
|
V ožjem varstvenem pasu mora
biti rekonstrukcija obstoječih cest izvedena tako, da v primeru
incidentov morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati do podzemne
vode. Greznice in gnojišča je treba preurediti tako, da ni nevarnosti
pronicanja v podtalnico oziroma prelivanja na površino (glej strokovno
navodilo o urejanju gnojišč in greznic, Uradni list SRS, št. 10/85). |
|
|
10. člen |
|
|
Ukrepi v širšem varstvenem
pasu |
|
|
V širšem varstvenem pasu
(cona 3) je prepovedano: |
|
|
1. graditi |
|
|
– proizvodne, energetske,
obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode, |
|
|
– skladišča nafte, naftnih
derivatov in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni
rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti), |
|
|
– naftovode, |
|
|
– ponikovalnice za odpadne
vode, |
|
|
– nove komunalne čistilne
naprave nad 2000 EE, |
|
|
– objekte, ki bistveno
zmanjšujejo izdatnost vodnega vira, |
|
|
– odlagališča in pretovorne
postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih
odpadkov, |
|
|
– pralnice avtomobilov, ki
nimajo priključka na kanalizacijo, |
|
|
– nova pokopališča; |
|
|
2. izvajati: |
|
|
– cestni, tranzitni promet
nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu
nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah, |
|
|
– izkop gline in kamna (z
izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega
pomena), |
|
|
– spremembo namembnosi in
dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir, |
|
|
– povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema, |
|
|
– sečnjo in spravilo lesa v
večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda, |
|
|
– posek lesa na večji
površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira, |
|
|
– množično vzrejo živali, |
|
|
– gnojenje tal z odpadki in
odplakami, |
|
|
– vrtanje raziskovalnih
vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva; |
|
|
3. uporabljati: |
|
|
– rastlinska zaščitna
sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi
približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena
v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode; |
|
|
4. vgrajevati: |
|
|
– toplotne črpalke -
izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice; |
|
|
5. odlagati: |
|
|
– odpadke. |
|
|
11. člen |
|
|
V širšem varstvenem pasu je
dovoljeno: |
|
|
1. graditi: |
|
|
– stanovanjsko in drugo
gradnjo ter čisto industrijo in obrt na območju, opremljenem s
kanalizacijo, |
|
|
– neprepustno kanalizacijo, |
|
|
– objekte za potrebe
individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose
itn.), |
|
|
– skladišča za kurilno olje
prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti prvo stopnjo zaščite (dvoplaščna
cisterna); |
|
|
2. izvajati: |
|
|
– proizvodne in obrtne
dejavnosti v obstoječih objektih, za katere je investitor pridobil pred
izdajo lokacijskega dovoljenja od pooblaščene organizacije oceno vpliva
posega na vir pitne vode, |
|
|
– športno-rekrecijske
dejavnosti, |
|
|
– ponikanje strešnih voda, |
|
|
– namakanje kmetijskih
površin s čisto vodo; |
|
|
3. adaptirati, nadzidati,
prizidati: |
|
|
– objekte in naprave, tako
da ne ogrožajo virov pitne vode. |
|
|
12. člen |
|
|
V širšem varstvenem pasu je
obvezno: |
|
|
1. graditi: |
|
|
– vodotesno javno in interno
kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora
izvajalec dokazati z atestom, |
|
|
– greznice za individualne
stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati komunalne odpadne
vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju
gnojišč in greznic. Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve javne
kanalizacije, |
|
|
– urejene neprepustne
manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo, po
potrebi prek maščobnika, |
|
|
– lovilne sklede za
obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno
požarno vodo; |
|
|
2. odvajati: |
|
|
– v kanalizacijo odpadne in
tehnološke vode; |
|
|
3. opremiti: |
|
|
ceste z opozorilnimi tablami
(omejitev hitrosti, Vodovarstveno območje, Izlitje javi takoj! itn.); |
|
|
4. sanirati: |
|
|
– obstoječa skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena
skladno s predpisi; |
|
|
5. izvajati: |
|
|
– rekonstrukcija obstoječih
cest mora biti izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite
tekočine ne morejo ponikati v podtalnico. |
|
|
Pod posebnimi pogoji se
lahko v širšem varstvenem pasu dovoli gradnja novih prometnic (ceste,
proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih in izgradnja
novih objektov (industrijski, bencinski servisi, deponije komunalnih
odpadkov) posebnega družbenega pomena. |
|
|
IV. POSEBNI UKREPI |
|
|
13. člen |
|
|
Za vse posege v varstvenih
pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo
lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti presojo vpliva na vir pitne
vode pri pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju
Občine Loški Potok. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne
zdravstvene službe. |
|
|
14. člen |
|
|
Vodnogospodarske in druge
posege v vodotoke na območju varstvenih območij je treba izvajati tako,
da ne bo ogrožen vodni vir. |
|
|
15. člen |
|
|
Na prometnicah, ki prečkajo
varstvena območja, je treba postaviti ustrezne prometne znake za
obvestilo o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda prek
vodovarstvenega pasu. Opozorila postavi upravljalec vodnega vira in
vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če
za to nastanejo razlogi. |
|
|
16. člen |
|
|
Hitrost vozil, ki prevažajo
nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah na širšem
varstvenem pasu je omejena na 40 km/h. |
|
|
17. člen |
|
|
O režimu upravljanja z
zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove
lastnike pristojne službe Občine Loški Potok. |
|
|
18. člen |
|
|
Občina Loški Potok uvede in
vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih
snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v varstvenih pasovih
virov pitne vode. Ta mora biti izdelan v rokih in po metodologiji, ki
jih predpišejo predlogi sanacijskih ukrepov. |
|
|
V. NADZOR NAD IZVAJANJEM
UKREPOV NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH |
|
|
19. člen |
|
|
1. Nadzor nad izvajanjem
ukrepov v varstvenih pasovih izvajajo: |
|
|
– pooblaščene institucije za
izvajanje kontrole nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in
naprav za oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– inšpekcijski organi,
predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija, z izdajanjem
soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora, |
|
|
– upravni delavci na
področju upravnih posopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj
za posege v prostor na varstvenih območjih vodnih virov, |
|
|
– upravljalci javnih in
lokalnih vodovodov, |
|
|
– uporabniki pitne vode. |
|
|
2. Nadzor se izvaja nad: |
|
|
– stanjem zemljišč,
objektov, prometnic in vodotokov, |
|
|
– dokumentacijo za izvajanje
posegov v prostoru zavarovanih območij, |
|
|
– predpisanimi postopki in
izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih površinah, |
|
|
– izvajanjem omejitev pri
rabi prostora na zavarovanih območjih v prostorskem planu oziroma
upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja. |
|
|
VI. SANACIJSKI UKREPI |
|
|
20. člen |
|
|
Za ugotovitev in določitev
možnih onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v
varstvenih območjih virov pitne vode je treba izdelati predloge
sanacijskih ukrepov oziroma podlage za izdelavo sanacijskih programov.
Izdela jih za to usposobljena institucija skupaj s pooblaščeno
institucijo za izvajanje kontrole nad kakovostjo pitne vode in stanjem
objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, potrdi pa jih občinski svet v
roku dveh let po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
Onesnaževalci v varstvenih
območjih in občina kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo
na podlagi sprejetih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe,
ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja,
roke za izvedbo in ostale obveznosti. Pri izdelavi sanacijskih programov
morata sodelovati tudi pooblaščena institucija za izvajanje kontrole nad
kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno
vodo in institucija, ki je izdelala predlog sanacijskih ukrepov.
Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi
tega odloka. |
|
|
Sredstva za izdelavo
sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci
(vsak za svoj program) in Občina Loški Potok za sanacijo nelegalnih
odlagališč odpadkov in izgradnjo komunalne in druge infrastrukture. |
|
|
Izvajanje sanacijskih
programov mora biti vključeno v letne plane možnih onesnaževalcev in
občinski proračun. |
|
|
VII. NAČIN UVELJAVLJANJA
VAROVALNEGA REŽIMA |
|
|
21. člen |
|
|
Uveljavljanje varovalnega
režima na zavarovanih območjih se uresničuje: |
|
|
– z izvajanjem postopkov
sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišč na varstvenih pasovih
vodnih virov, |
|
|
– s predpisovanjem pogojev
sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo
v varstvenem pasu, |
|
|
– z nadzorom in inšpekcijo
nad izvajanjem zaščitnih drugih ukrepov v zavarovanem območju vodnega
vira, |
|
|
– z omejevanjem izrabe
kmetijskih površin in drugih naravnih virov (kamen, glina, prod). |
|
|
Uveljavljanje varovalnega
režima se začne osem dni po uveljavitvi tega odloka. Dolžne so ga
izvajati vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju
Občine Loški Potok. |
|
|
VIII. KAZENSKI DOLOČBI |
|
|
22. člen |
|
|
Vsi stroški, ki nastanejo
zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica dejavnosti v
vodovarstvenem območju, bremenijo neposredno njihove povzročitelje. |
|
|
23. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 30.000
SIT do 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki
ravna v nasprotju z določili 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena
tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo od 10.000
SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo od 5.000
SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Kdor krši s tem odlokom
določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje. |
|
|
IX. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
24. člen |
|
|
O režimu upravljanja z
zemljišči v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike
upravljalec vodovoda oziroma pristojne občinske službe v roku 15 dni po
sprejemu tega odloka. |
|
|
25. člen |
|
|
Če se z ukrepi iz ožjega
varstvenega pasu omeji obstoječa izraba kmetijskega zemljišča, je
lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih
predpisih o odškodnini. |
|
|
Breme omejitve rabe
zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na podlagi ugotovljenega
javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine
iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Odškodnino je dolžan
poravnati upravljalec vodovoda (koncesionar), ki mu mora biti ob ceni
pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa). |
|
|
26. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
27. člen |
|
|
Ob uveljavitvi tega odloka
preneha veljati odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za
zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 25/88 in 15/94), ki ga je
sprejela Občina Ribnica in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni
list RS, št. 53/93), ki ga je sprejela tedanja Občina Kočevje, in sicer
za varstvene pasove na območju Občine Loški Potok. |
|
|
|
|
|
Št. 352-01/99-2 |
Župan Občine Loški Potok |
|
|
Loški Potok, dne 9. aprila
1999. |
Janez Novak, inž. l. r. |
|