Na podlagi 61. in 62.
člena
Zakona o lokalni samoupravi ZLS-UPB2,
(Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 15. člena
Statuta Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) ter 4. in 38. člena
Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na
območju Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 37/11) je Občinski svet Občine Križevci na 7. redni
seji dne 6. 7. 2011 sprejel |
T E H N I Č N I P R
A V I L N I K |
o zbiranju komunalnih
odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Križevci |
SPLOŠNA DOLOČILA |
1. člen |
(Obseg Tehničnega
pravilnika o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih
odpadkov na območju Občine Križevci) |
Tehnični pravilnik o
zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju
Občine Križevci (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) obsega:
|
– opredelitev
tehnologij zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza komunalnih odpadkov;
|
– tehnologijo, pogoje
in način ločenega zbiranja odpadkov; |
– način določitve
dinamike zbiranja odpadkov po posameznih kategorijah; |
– standardizacijo
predpisanih posod in vreč za odpadke, vključno z natančnimi merili za
določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu
povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev; |
– tehnologijo, pogoje
in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke; |
– standardizacijo
namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove
uporabe; |
– minimalni standard
opreme zbiralnic; |
– postopek izdajanja
pogojev in soglasij; |
– podrobnejšo vsebino
katastra zbirnih in prevzemnih prostorov (mest), zbiralnic, zbirnega
centra in malih komunalnih kompostarn; |
– definicijo
nenaseljenega objekta; |
– druge pogoje,
merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno
ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javnih služb. |
2. člen |
(Vrste odpadkov) |
(1) Vrste odpadkov v
skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo okolja in katerih zbiranje ter
prevoz se zagotavlja v okviru obveznih lokalnih gospodarskih javnih
služb varstva okolja so: |
– odpadki iz
podskupine 20 02 in 20 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki (v nadaljevanju: »klasifikacijski
seznam«); |
– odpadki iz
podskupin 20 01 in 15 01 iz klasifikacijskega seznama, če gre za odpadke
iz gospodinjstev in njim podobne odpadke iz dejavnosti javne uprave in
javnih storitev; |
– odpadki iz
podskupine 20 01 iz klasifikacijskega seznama, če gre za odpadkom iz
gospodinjstev podobne odpadke, ki nastajajo v proizvodni dejavnosti,
trgovini, poslovni dejavnosti, storitveni dejavnosti ali drugi
dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev;
|
(2) Za tiste ločene
frakcije, za katere je način zbiranja določen s posebnimi predpisi se
poleg teh predpisov upoštevajo tudi določbe tega pravilnika.
|
(3) Natančna
razdelitev vrst odpadkov, katerih zbiranje ter prevoz se zagotavljata v
okviru obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, je po
klasifikacijskih številkah definirana v Prilogi 1 tega Tehničnega
pravilnika. |
3. člen |
(Zbiranje komunalnih
odpadkov) |
Zbiranje komunalnih
odpadkov obsega: |
– prevzem komunalnih
odpadkov od povzročiteljev na prevzemnih mestih; |
– prevzem frakcij
komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij; |
– prevzem kosovnih
odpadkov v akciji; |
– prevzem nevarnih
odpadkov s premično zbiralnico v akciji; |
– zbiranje vseh
frakcij komunalnih odpadkov v Zbirnem centru; |
– transport do
Zbirnega centra Ljutomer (razen, če je slednji prevzemno mesto);
|
– tehtanje,
opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov; |
– vizualna kontrola
in odbiranje odpadkov; |
– prehodno
skladiščenje odpadkov; |
– priprava odpadkov
na prevoz in predajo pooblaščenim zbirateljem ali obdelovalcem oziroma
odstranjevalcem ter |
– obveščanje in
ozaveščanje povzročiteljev. |
4. člen |
(Prevoz komunalnih
odpadkov) |
Prevoz komunalnih
odpadkov obsega: |
– prevzem komunalnih
odpadkov v Zbirnem centru Ljutomer; |
– tehtanje,
opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane
spremne dokumentacije; |
– prevoz odpadkov do
zbiratelja ali obdelovalca oziroma odstranjevalca odpadkov ter
|
– predajo odpadkov
zbiratelju ali obdelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov. |
II. ZBIRANJE
KOMUNALNIH ODPADKOV |
5. člen |
(Tehnologije zbiranja
komunalnih odpadkov) |
(1) Zbiranje
komunalnih odpadkov od vrat do vrat je osnovna tehnologija zbiranja
odpadkov pri povzročiteljih. Primerna je predvsem za zbiranje ostankov
komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže, biološko
razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada.
|
Prevzem odpadkov
poteka praviloma na javnih površinah v neposredni bližini povzročitelja.
Če naravne okoliščine ne dopuščajo prevzema odpadkov na javnih
površinah, se lahko izvajalec javnih služb in povzročitelj izjemoma
dogovorita, da se prevzem odpadkov vrši na površinah, ki so v lasti
povzročitelja. |
Zbiranje odpadkov od
vrat do vrat se načeloma izvaja s: |
– specialnim tovornim
vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 80
do 1100 litrov, in sicer tako pri povzročiteljih iz gospodinjstev kot iz
gospodarstva ter |
– specialnim tovornim
vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od
3,0 do 10,0 m3 pri povzročiteljih iz gospodinjstev v večstanovanjskih
stavbah in iz gospodarstva. |
(2) Zbiranje odpadkov
v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja
frakcij komunalnih odpadkov po geografsko zaključenih skupinah
povzročiteljev. Primerna je za strnjeno naseljena območja – blokovne
cone in za uvajanje ločevanja odpadkov na redkeje poseljenih območjih.
Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične.
Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se načeloma uporabljajo za stalno
zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za
občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov po gospodinjstvih.
Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja v odvisnosti
od tipa zabojnikov s: |
– specialnim tovornim
vozilom – abroll nakladalcem opremljenim z mehansko roko in hidro
motorjem (zvonasti zabojniki volumna 1,0 do 2,0 m3 s katerimi so
opremljene zbiralnice ločenih frakcij) ter |
– specialnim tovornim
vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih
volumna od 80 do 1100 litrov. |
(3) Akcije zbiranja
odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji
na tehnologiji zbiranja od vrat do vrat ali premični zbiralnici ločenih
frakcij. Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa so datumsko
natančno načrtovana za posamezno poselitveno območje s koledarjem
zbiranja komunalnih odpadkov. |
Tehnologija akcije
zbiranja odpadkov se načeloma uporablja za zbiranje večjih kosovnih
odpadkov in zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. |
Zbiranje odpadkov v
akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s: |
– specialnim tovornim
vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od
3,0 do 10,0 m3 pri povzročiteljih iz gospodinjstev v večstanovanjskih
stavbah in iz gospodarstva; |
– specialnim tovornim
vozilom – abroll nakladalcem, opremljenim z mehansko roko in zvezdo za
nakladanje odpadkov ter |
– premično zbiralnico
nevarnih odpadkov. |
(4) Zbiranje odpadkov
v Zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst komunalnih odpadkov
iz Priloge 1 razen mešanih komunalnih odpadkov pod klasifikacijsko
številko 20 03 01, ki temelji na povzročiteljevi lastni dostavi odpadkov
in v lastnem sortiranju odpadkov po vrstah na Zbirnem centru. |
6. člen |
(Tehnologije, pogoji
in načini ločenega zbiranja odpadkov) |
(1) V skladu z
zakonodajo, ki ureja varstvo okolja, tehnologije in načine ločevanja
komunalnih odpadkov temelji ločevanje komunalnih odpadkov na izvoru –
torej pri povzročiteljih. Tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov
omogočajo predajo ločenih komunalnih odpadkov: |
– na prevzemnem mestu
v neposredni bližini povzročitelja; |
– na zbiralnicah
ločenih frakcij; |
– v akcijah zbiranja
odpadkov ter |
– v Zbirnem centru.
|
V okviru obveznih
lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja se na območju Občine
Križevci zagotavljajo naslednji načini ločevanja komunalnih odpadkov:
|
– zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov pri povzročiteljih; |
– zbiranje biološko
razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri
povzročiteljih; |
– zbiranje plastične,
kovinske in sestavljene embalaže ter folij in embalažnega stiroporja;
|
– zbiranje papirja in
kartona ter papirne in kartonske embalaže pri povzročiteljih;
|
– zbiranje v
zbiralnicah ločenih frakcij; |
– zbiranje v akcijah
ter |
– zbiranje v Zbirnem
centru. |
7. člen |
(Dinamika zbiranj po
posameznih kategorijah odpadkov) |
Dinamika zbiranja
komunalnih odpadkov se določa na letnem nivoju v programu zbiranja
komunalnih odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v
preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz
mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki izdeluje pooblaščeni izvajalec.
|
(1) Minimalna
dinamika zbiranja komunalnih odpadkov s tehnologijo od vrat do vrat po
vrstah odpadkov je sledeča: |
– 3-tedenska za
mešane komunalne odpadke; |
– 1-tedenska za
biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v
spomladanskem, poletnem in jesenskem času od meseca marca do oktobra in
2-tedenska v zimskem času od novembra do februarja; |
– 3-tedenska za
plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo ter folije in embalažni
stiropor; |
– 4-tedensko za papir
in karton ter papirno in kartonsko embalažo. |
(2) Minimalna
dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 3-tedenska.
|
(3) Minimalno število
akcij kosovnih odpadkov in akcij nevarnih odpadkov je 1x letno.
|
(4) Minimalno
obratovanje Zbirnega centra Ljutomer: |
– ob delovnikih od
7.00 do 15.00 ure, |
– 1x tedensko ob
delavniku v popoldanskih urah do 17.00 ure; |
– 1x mesečno v
sobotnih dopoldanskih urah od 8.00 do 12.00 ure. |
8. člen |
(Standardizacija
predpisanih posod in vreč za odpadke) |
(1) Povzročitelji so
dolžni zbirati komunalne odpadke v tipizirane posode, ki imajo
certifikat, da so narejene skladno z evropskimi normami o zbirnih
posodah za odpadke (EN-840-1. do 6.). |
Standardne velikosti
posod za zbiranje komunalnih odpadkov so: |
– 80 litrov;
|
– 120 litrov;
|
– 240 litrov;
|
– 360 litrov;
|
– 660 litrov;
|
– 770 litrov;
|
– 1100 litrov.
|
(2) Tipska posebna
namenska vreča za mešane komunalne odpadke, nazivnega volumna 80 litrov,
je zelene barve z logotipom izvajalca javnih služb in besedilom »mešani
komunalni odpadki«. |
(3) Tipska posebna
namenska vreča za plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo ter folije
in embalažni stiropor, nazivnega volumna 160 litrov, je rumene barve z
logotipom izvajalca javnih služb in besedilom »V vrečo odlagamo:
plastenke, pločevinke, embalažo iz sestavljenih materialov (npr. Tetra
Pak), plastične in alu folije, majhen in čist embalažni stiropor«.
|
(4) Izjemoma lahko
povzročitelji, ki na dan uveljavitve tega pravilnika uporabljajo
kovinske zabojnike volumna 160 litrov, le-tega uporabljajo za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov do njegove dotrajanosti. |
9. člen |
(Označevanje
predpisanih posod) |
(1) S tem pravilnikom
se predpisuje sledeče barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov
glede na vrsto komunalnega odpadka, ki se zbira v njem: |
– zelena barva za
mešane komunalne odpadke; |
– rjava barva za
biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad;
|
– rumena barva za
plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo ter folije in embalažni
stiropor; |
– modra barva za
papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo ter |
– bela barva za
stekleno embalažo. |
Predpisane barve je
lahko celoten zabojnik ali samo pokrov. |
Obstoječi zabojniki,
ki jih povzročitelji že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in
barve zabojnika, se z ustreznim barvnim samolepljivim trakom širine max.
10 cm horizontalno označijo v gornji tretjini zabojnika. Označevanje je
dolžan izvesti izvajalec javnih služb. |
(2) Označevanje
zabojnikov glede zbirnega in prevzemnega mesta in prepoznavanje
uporabnika se izvede na dva načina: |
– elektronski čip, ki
se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen ter |
– črtna koda, ki se
nalepi max. 10 cm pod elektronski čip. |
Z vgraditvijo
elektronskega čipa mora biti omogočeno avtomatsko prepoznavanje
zabojnika pred vsakim praznjenjem in vodenje evidenc praznjenj. |
10. člen |
(Merila za določanje
izhodiščne posode oziroma vreče za odpadke v gospodinjstvih) |
Izhodiščna posoda pri
gospodinjstvih je zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in je
sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh frakcij komunalnih
odpadkov z vsemi tehnologijami in dinamikami, ki se določijo z letnim
programom zbiranja komunalnih odpadkov, razen zbiranja ločenih frakcij
komunalnih odpadkov v zabojniku po tehnologiji od vrat do vrat, biološko
razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada. V
izhodiščno posodo tudi ni vključeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov
pod klasifikacijsko številko 20 03 01 v Zbirnem centru. |
Glede na število oseb
v gospodinjstvu veljajo sledeča minimalna merila velikosti izhodiščnih
posod: |
– 80 litrov za 1 ali
2 osebi v gospodinjstvu; |
– 120 litrov za 3 ali
4 osebe v gospodinjstvu; |
– 240 litrov za 5, 6
ali 7 oseb v gospodinjstvu ter |
– 360 litrov za 8 in
več oseb v gospodinjstvu. |
Obstoječi kovinski
zabojnik volumna 160 litrov je prehodno minimalno merilo velikosti
izhodiščne posode za 4 osebe v gospodinjstvu. |
V večstanovanjskih
stavbah, kjer več gospodinjstev zbira komunalne odpadke v skupinskem
zabojniku, je izhodiščni volumen 167 litrov na osebo za povprečni mesec.
|
Kolikor je dostop do
povzročiteljevega objekta s specialnim tovornim vozilom nemogoč, se
lahko povzročitelj izjemoma vključi v sistem zbiranja komunalnih
odpadkov s posebno namensko zeleno vrečo volumna 80 litrov. Izvajalec
javne službe je dolžan zagotoviti, da gospodinjstvo razpolaga z eno
vrečo na 3 člane gospodinjstva na en prevzem komunalnih odpadkov.
Povzročitelj mora zagotoviti, da bo napolnjena vreča ustreznih odpadkov
na dan zbiranja pravočasno pripravljena na prevzem ob prevozni poti
specialnega tovornega vozila – smetarja. |
11. člen |
(Merila za določanje
izhodiščne posode v gospodarstvo in gostinstvu) |
Izhodiščna posoda pri
gospodarstvu in gostinstvu je zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja komunalnih
odpadkov od vrat do vrat. |
(1) V gospodarstvu
veljajo sledeča minimalna merila velikosti izhodiščnih posod glede na
število zaposlenih oseb: |
– 80 litrov za 1 do 4
zaposlenih oseb; |
– 120 litrov za 5 do
6 zaposlenih oseb; |
– 240 litrov za 7 do
12 zaposlenih oseb ter |
– 360 litrov za 13 do
18 zaposlenih oseb. |
Nad 18 zaposlenih
oseb se zabojniki lahko podvojujejo ali je merilo m3. |
(2) V gostinstvu
veljajo sledeča minimalna merila velikosti izhodiščnih posod glede na
kapaciteto lokala: |
– 120 litrov za 7
gostov; |
– 240 litrov za 7 do
14 gostov ter |
– 360 litrov za 14 do
21 gostov. |
Nad 21 gostov se
zabojniki lahko podvojujejo ali je merilo m3. |
Kolikor je merilo m3
in je tehnologija zbiranja odpadkov izvajana s specialnim tovornim
vozilom – nakladalcem je osnova volumen zabojnika, ki je bil prevzet. |
12. člen |
(Pogodbeni
povzročitelji) |
Pogodbeni
povzročitelji so povzročitelji iz gospodarstva in gostinstva, ki
presegajo merila zabojnika volumna 360 litrov iz prejšnjega člena.
|
Pogodbeni
povzročitelji sklenejo z izvajalcem gospodarskih javnih služb zbiranja
komunalnih odpadkov ter prevoza komunalnih odpadkov ustrezno pogodbo. |
13. člen |
(Nenaseljeni objekti) |
Nenaseljen objekt je
tisti objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena niti naseljena
nobena oseba. Nenaseljen objekt je lahko v občasni uporabi kot
počitniška hiša. |
Nenaseljenost objekta
lastnika ne odvezuje uporabe storitve zbiranja komunalnih odpadkov ter
prevoza komunalnih odpadkov. Minimalna vključitev v sistem javnih služb
je 1/3 najmanjše izhodiščne posode, ki je zagotovljena za območje
nenaseljenega objekta. |
Za objekte, na
katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov.
Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati,
nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah
Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. |
14. člen |
(Tehnologije, pogoji
in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke) |
V skladu z določili
predpisov, ki predpisujejo ravnaje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi
odpadki in zelenim vrtnim odpadom, mora izvajalec javne službe zbiranja
komunalnih odpadkov zagotoviti pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v
sklopu javnih služb. |
Pranje zabojnikov
mora biti zagotovljeno minimalno 1-krat/60 dni, in sicer s čistilno
opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja
odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo
pri čistilnem procesu, je potrebno zajeti in z njimi ravnati v skladu z
veljavno zakonodajo. |
15. člen |
(Zbirni center) |
Na podlagi
medsebojnega dogovora in sofinanciranja občin Ljutomer, Križevci,
Razkrižje in Veržej je za povzročitelje iz teh občin urejen Zbirni
center Ljutomer na vzhodnem obrobju mesta Ljutomer. |
V Zbirnem centru
povzročitelji prepuščajo frakcije komunalnih odpadkov iz Priloge 1 tega
Pravilnika. |
Zbirni center
upravlja izvajalec gospodarske javne službe zbiranje komunalnih
odpadkov. |
Zbirni center mora
biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje
komunalnih odpadkov. |
V Zbirnem centru mora
odpadke prevzemati oseba izvajalca javne službe zbiranje komunalnih
odpadkov, usposobljena za ločeno zbiranje. |
Zbirni center mora
biti urejen in vzdrževan tako, da: |
– povzročitelji
nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik prepustijo posamezno nenevarno
frakcijo; |
– povzročitelji
prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi iz
četrtega odstavka tega člena; |
– se vsi zbrani
odpadki razvrščajo in predhodno skladiščijo tako, da je možna njihova
obdelava skladno s predpisi ter da |
– ne prihaja do
onesnaževanja okolja. |
Izvajalec javne
službe zbiranje komunalnih odpadkov mora zagotavljati redno oddajo
zbranih odpadkov skladno s predpisi. |
Če je izvajalec javne
službe zbiranje komunalnih odpadkov vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov
kot zbiralec gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje
z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, lahko v soglasju z
solastniki Zbirnega centra del tega centra nameni za zbiranje gradbenih
odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo
pri gradbenih delih. |
16. člen |
(Minimalni standard
zbiralnic ločenih frakcij) |
Število zbiralnic
ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in njihove lokacije,
načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih je
določen v Strokovnih podlagah, ki jih je izdelal Inštitut za ekološki
inženiring d.o.o. Maribor pod številko 6D K 23 v oktober 2001.
|
Zbiralnice ločenih
frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih, ob trgovskih
centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako, da je na
vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica. |
Zbiralnice ločenih
frakcij morajo biti enakega tipa in ustrezno označene. Iz oznake na
zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo lahko
povzročitelj odloži v zabojnik. |
Določena je zvonasta
tipska oblika volumna 1,20 in 1,80 m3 in sledeče barve glede na frakcijo
odpadka: |
– bela barva –
steklena embalaža; |
– rumena barva –
plastična, kovinska in sestavljena embalaža ter folije in embalažni
stiropor; |
– modra barva – papir
in karton ter papirna in kartonska embalaža. |
17. člen |
(Postopek izdajanja
projektnih pogojev in soglasij) |
Izvajalec javne
službe zbiranje komunalnih odpadkov ima na zahtevo vlagatelja skladno z
zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno
pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.
|
Obvezna vsebina
projektnih pogojev obsega: |
– podatke o
vlagatelju; |
– podatke o
investitorju; |
– podatke o vrsti in
namenu objekta ter zemljišču; |
– podatke o
projektantu in projektu; |
– predpis pogojev o
definiciji vrste odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni
poti ter |
– opredelitev
stroškov postopka. |
Obvezna vsebina
soglasja obsega: |
– podatke o
vlagatelju; |
– podatke o
investitorju; |
– podatke o vrsti in
namenu objekta ter zemljišču; |
– soglasje k
projektnim rešitvam z definicijo projektne dokumentacije, vključno z
datumom izdelave in projektantom; |
– opredelitev
stroškov postopka. |
18. člen |
(Podrobnejše vsebine
katastrov) |
Izvajalec gospodarske
javne službe zbiranje komunalnih odpadkov vodi v obliki elektronske baze
podatkov kataster zbirnih in prevzemnih mest. |
Kataster zbirnih mest
pri povzročiteljih mora vsebovati sledeče podatke: |
– ime in priimek ter
naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime
pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika z imenom in priimkom
zakonitega zastopnika; |
– ime poslovne enote
pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika, če zbirno mesto ni na
sedežu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika; |
– celoten naslov
zbirnega mesta; |
– število
povzročiteljev, ki gravitira na zbirno mesto (število članov
gospodinjstva, število zaposlenih ali število gostov); |
– vrste odpadkov po
klasifikacijskem seznamu odpadkov (klasifikacijska številka), ki jih
povzročitelji zbirajo na zbirnem mestu; |
– velikosti
zabojnikov po vrstah odpadkov; |
– podatek o tem ali
povzročitelji, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto kompostirajo
biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem
kompostniku; |
– lokacijo
prevzemnega mesta (Gauss-Krügerjeve koordinate); |
– podatek o vrsti
objekta, ki ga uporabljajo povzročitelji, uporabniki zbirnega mesta
(enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični …) ter
|
– naseljenost objekta
s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov
(trajno, občasno od-do, občasno 1/3 itd.). |
Kataster zbiralnic
ločenih frakcij mora vsebovati sledeče podatke: |
– številko zbiralnice
ločenih frakcij; |
– naslov zbiralnice
ločenih frakcij; |
– vrsto odpadkov po
klasifikacijskem seznamu odpadkov (klasifikacijska številka), ki se
zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij; |
– velikost zabojnikov
po vrstah odpadkov ter |
– lokacijo zbiralnice
ločenih frakcij (Gauss-Krügerjeve koordinate). |
19. člen |
(Tehtanje odpadkov) |
Zbirni center
Ljutomer je opremljen z mostno tehtnico nosilnosti 50 ton in mehansko
tehtnico nosilnosti 50 kg. Obe tehtnici morata biti vzdrževani in
kalibrirani. Vse zbrane odpadke je obvezno tehtati ob vstopu v Zbirni
center. |
Odpadki, ki so zbrani
s specialnim tovornim vozilom – smetarjem od različnih povzročiteljev,
se tehtajo skupno. Pri tem se jasno definira območje zbiranja.
|
Odpadki, ki so zbrani
s specialnim tovornim vozilom – nakladalcem ali abroll nakladalcem se
tehtajo za točno znanega povzročitelja. |
Količine odpadkov do
50 kg, ki jih povzročitelji sami dostavijo do Zbirnega centra se
stehtajo z mehansko tehtnico. |
20. člen |
(Vodenje evidenc o
zbranih komunalnih odpadkih in oddanih v obdelavo oziroma
odstranjevanje) |
Evidence o masnih
tokih vseh odpadkov se v obliki elektronskega dnevnika vodijo v Zbirnem
centru Ljutomer sočasno s tehtanjem. |
Obvezna vsebina
dnevnika Zbirnega centra Ljutomer za vsak sprejem oziroma oddajo odpadka
obsega: |
– šifro in ime
povzročitelja ali prevzemnika odpadka; |
– šifro občine iz
katere odpadki izvirajo; |
– klasifikacijsko
številko in opis prevzetega oziroma oddanega odpadka; |
– stehtano maso in
ocenjeni volumen zbranega oziroma oddanega odpadka; |
– številko tehtalnega
lista ter |
– številko
evidenčnega lista. |
21. člen |
(Evidenčni listi) |
Evidenčni list
vključno z obvezno vsebino je predpisan z državnim predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki. Obveza evidenčnih listov ne velja za povzročitelje
komunalnih odpadkov v gospodinjstvih. |
22. člen |
(Obveščanje in
ozaveščanje povzročiteljev odpadkov) |
Izvajalec javne
službe zbiranje komunalnih odpadkov je dolžan o vseh zadevah, ki so
povezane z izvajanjem javne službe zbiranje komunalnih odpadkov
obveščati uporabnike oziroma povzročitelje. Pristop obveščanja mora
temeljiti na ozaveščanju povzročiteljev in dvigovanju standardov
ločevanja komunalnih odpadkov. |
Minimalni standard
obveščanja in ozaveščanja je sledeči: |
– vsako prevzemno
mesto v gospodinjstvu mora pred iztekom tekočega leta prejeti koledar s
podrobnimi informacijami o potrebnem ravnanju s komunalnimi odpadki ter
natančno časovno opredelitvijo zbiranja posameznih vrst odpadkov v
občini; |
– vsako prevzemno
mesto iz gospodarstva mora pred iztekom tekočega leta prejeti koledar v
elektronski obliki s podrobnimi informacijami o potrebnem ravnanju s
komunalnimi odpadki; |
– spletna stran
izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov; |
– minimalno en
radijski prispevek na lokalnem radiju o ločevanju komunalnih odpadkov na
izvoru vključno s predstavitvijo doseženih rezultatov; |
– minimalno enodnevno
obveščanje na lokalnem radiju pred izvedbo zbiralnih akcij, ki so
načrtovane s programom zbiranja komunalnih odpadkov; |
– stalno osebno
informiranje povzročiteljev na terenu, v Zbirnem centru, po elektronskih
medijih ter |
– pisno komuniciranje
s posamezniki ali s vsemi uporabniki v konkretnih primerih. |
Izvajalec javne
službe zbiranje komunalnih odpadkov tudi praviloma sodeluje:
|
– pri izvedbi skupnih
akcij ozaveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, lokalnimi
skupnostmi in ministrstvom ter |
– s sodelovanjem z
vrtci in šolami (predstavitve, ogledi Zbirnega centra, razlage, članki). |
23. člen |
(Program zbiranja
komunalnih odpadkov) |
Potek zbiranja
komunalnih odpadkov se določi na letnem nivoju s programom zbiranja
komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati: |
– izhodišča za
pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov; |
– podatke o
prevzemnih mestih po naseljih (število, skupni volumen zabojnikov, vrste
zabojnikov in število hišnih kompostnikov); |
– koledar zbiranja
mešanih komunalnih odpadkov z natančnimi datumi prevzemanja po naseljih;
|
– koledar zbiranja
plastične, kovinske in sestavljene embalaže ter folij in embalažnega
stiropora z natančnimi datumi prevzemanja po naseljih; |
– koledar zbiranja
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z
natančnimi datumi prevzemanja po naseljih; |
– koledar zbiranja
papirja kartona in papirne ter kartonske embalaže z natančnimi datumi
prevzemanja po naseljih; |
– koledar zbiranja
ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih frakcij; |
– koledar akcije
zbiranja kosovnih odpadkov; |
– koledar akcije
zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico;
|
– koledar zbiranja
odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih; |
– koledarje zbiranja
komunalnih odpadkov; |
– koledar čiščenja
zabojnikov; |
– plan obveščanja
uporabnikov storitev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter
|
– plan obratovanja
Zbirnega centra Ljutomer. |
III. PREVOZ
KOMUNALNIH ODPADKOV |
24. člen |
(Tehnologije prevoza
komunalnih odpadkov) |
V okviru obvezne
gospodarske javne službe prevoza komunalnih odpadkov se izvaja samo
prevoz tistih komunalnih odpadkov za katere se tudi obdelava in
odstranjevanje izvaja v okviru te obvezne gospodarske javne službe.
|
Za prevoz komunalnih
odpadkov se uporabljata tehnologiji transporta v cestnem prometu, in
sicer s: |
– specialnim tovornim
vozilom – nakladalcem za prevoz odpadkov v zabojnikih volumna od 3,0 do
10,0 m3 in stiskalnih zabojnikov ter |
– specialnim tovornim
vozilom – abroll nakladalcem za prevoz odpadkov v zabojnikih volumna od
20 do 40 m3 in v stiskalnih zabojnikih. |
Izjemoma se lahko za
prevoz mešanih komunalnih odpadkov uporabi tudi specialno tovorno vozilo
– smetar kolikor je tak prevoz v danih okoliščinah ekonomičen. |
25. člen |
(Način določitve
vrste prevoza glede na vrsto odpadka) |
Vrsta prevoza je
odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega
ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem zabojniku se lahko sočasno
prevaža samo ena vrsta odpadka. |
Pri določitvi vrste
prevoza je potrebno upoštevati sledeče: |
– ali se lahko
predvideni odpadki za prevoz stiskajo ali morajo ostati nepoškodovani v
razsutem stanju; |
– ali so odpadki
predvideni za prevoz samo od enega povzročitelja iz gospodarstva ali več
povzročiteljev iz gospodinjstev ter |
– gostoto odpadkov
predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije velikosti
zabojnika in nosilnosti specialnega tovornega vozila. |
IV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
26. člen |
(Prehodno obdobje) |
Izvajalec
gospodarskih javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz
komunalnih odpadkov mora zagotoviti izvajanje vseh določil tega
pravilnika najkasneje v roku enega leta po pridobitvi koncesije
izvajanja javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz
komunalnih odpadkov. |
27. člen |
(Veljavnost tega
pravilnika) |
Ta pravilnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-01-7/2011-31 |
Križevci, dne 6.
julija 2011 |
Župan |
Občine Križevci
|
mag. Branko Belec
l.r. |