Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2, 27/08, 76/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08 in 70/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, ZP-1-UPB4, 17/08, 21/08 in 76/08), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), določil Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), določil Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), določil Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Trebnje (Uradni list, št. 72/05, 59/04, 115/04, 38/06) ter 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07 in 111/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 29. redni seji dne 11. 11. 2009 sprejel

O D L O K

o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Trebnje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalno odpadne in padavinske vode na območju Občine Trebnje, tako da določa:

Zasnovo opravljanja javne službe, pogoje za opravljanje storitev gospodarske javne službe, obveznosti izvajalca, obveznosti in pravice uporabnikov, vire financiranja javne službe, nadzor, določbe o sankcijah ter prehodne in končne določbe.

Obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) zagotavlja Občina Trebnje z izvajalcem v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in s podpisanimi pogodbami sklenjenimi na podlagi tega odloka.

2. člen

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja ali opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.

Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne površine, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.

Izvajalec javne službe lahko, v skladu z dogovorom z lastnikom infrastrukture, izvaja storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Izvajalec v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena z naročniki sklene posebno pogodbo.

3. člen

Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra.

2. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.

3. Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče, na katerem se ta nahaja pod pogojem, da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje in da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško knjigo.

4. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje industrijskih odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi.

5. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.

6. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno, ki so namenjeni odvajanju komunalno odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.

7. Interna kanalizacija: kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Prav tako je interna kanalizacija greznica in mala čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.

8. Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

9. Izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: izvajalec) je javno podjetje Komunala Trebnje, Goliev trg 9, Trebnje in začasno za območje Mirne GOP d.o.o. Mirna, Sokolska ulica 1, Mirna za izvajanje čiščenja komunalne odpadne vode.

10. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda.

11. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodni ali storitveni dejavnosti ali drugi dejavnosti ali je mešanica te odpadne vode s komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določenih v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

12. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.

13. Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni, ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če so pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.

14. Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu.

15. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v BPK5. 1 PE je enak 60 g BPK5 dan.

16. Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.

17. Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo.

18. Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok.

19. Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov, po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.

20. Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH - vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.

21. Obratovalni monitoring odpadnih voda je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem naprave.

22. Mersko mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacije odvedene odpadne vode.

23. Nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.

24. Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalno odpadne vode, v katere se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.

25. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.

26. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

27. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko porabo po kisiku. (KPK)

28. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalno odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode.

29. Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Drugi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

II. ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE

4. člen

Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, Trebnje in začasno GOP d.o.o. Mirna, Sokolska ulica 1, Mirna za območje naselja Mirna za izvajanje čiščenja komunalne odpadne vode.

Komunala Trebnje kot upravljalec kanalizacije na Mirni in GOP d.o.o. kot izvajalec čiščenja odpadne vode, uredita medsebojni odnos s posebno pogodbo.

5. člen

Izvajalec mora opravljati javno službo v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, določili tega odloka, drugimi predpisi in skladno s:

- programom za obvladovanje kakovosti poslovanja,

- programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode iz 24. člena tega odloka,

- sprejetim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Trebnje.

6. člen

Objekti in naprave namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode so lahko v javni ali zasebni uporabi.

Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, ki skupaj z napravami in objekti na omrežju služi za odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov ali padavinske vode z javnih površin, na katerega sta priključena vsaj dva uporabnika.

Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb.

7. člen

Vso kanalizacijo je potrebno graditi v ločenem sistemu, kar pomeni, da je kanalizacija za komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo grajena ločeno od kanalizacije za padavinsko vodo.

8. člen

Standardi komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev javne službe:

- Organizirati gospodarsko javno službo namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode z javnih površin v skladu z zakonskimi predpisi in sprejetimi programi za to dejavnost.

- Obstoječe območje poselitve mora biti opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav ter operativnim programom na področju odvajanja in čiščenja.

- Območje površin predvideno za širitev naselja, ki ni na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 20 PE.

- Območje površin predvideno za širitev naselja, ki je na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE.

III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

9. člen

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje storitev gospodarske javne službe:

- zgrajena javna kanalizacija

- priključki na javno kanalizacijo

- javna pooblastila izvajalca.

10. člen

Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo: magistralna, primarna in sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami, skupna čistilna naprava in male čistilne naprave.

Priključevanje na javno kanalizacijo

11. člen

Na območju, kjer je javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna, razen za tiste uporabnike, ki imajo odvajanje odpadnih voda rešeno v skladu z zakonodajo.

Nadzor nad deli pri gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške uporabnika.

V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno odpadno vodo ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske odpadne vode.

12. člen

Vsaka stavba se praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena priključitev več stavb preko enega priključka.

13. člen

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljeni izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe za priključitev, in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje.

Izvajalec del oziroma uporabnik mora o tem obvestiti izvajalca javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Pri novogradnjah fekalne kanalizacije pa se priključke lahko izvede v jaških ali direktno na cev preko fazonskega kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala.

14. člen

V času projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč, po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico določiti mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi izvajalec oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne dokumentacije.

15. člen

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve in obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema.

16. člen

Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.

17. člen

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

18. člen

Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka, se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

19. člen

Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati upravljavcu kanalizacije. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.

Javna pooblastila

20. člen

Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe na osnovi vloge investitorja izdati soglasje ali potrdilo:

- Na območju predvidene gradnje z urejeno javno kanalizacijo:

Investitor mora za objekt, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev na javno kanalizacijo. Vlogi za izdajo soglasja, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, mora biti priložena idejna zasnova s predpisanimi sestavinami, povezanimi s predmetom soglašanja, ki jih določa zakon in podzakonski predpisi.

- Na območju predvidene gradnje, kjer ni javne kanalizacije:

Investitor mora za objekt, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti potrdilo izvajalca, da bo odvajanje komunalne odpadne vode urejeno v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in tem odlokom. Vlogi za izdajo potrdila, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, mora biti priložena idejna zasnova s predpisanimi sestavinami, povezanimi s predmetom soglašanja, ki jih določa zakon in podzakonski predpisi.

- Na obstoječem poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije:

Na osnovi odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki jo občinska uprava Občine Trebnje izda po uradni dolžnosti in priloženega potrdila občinske uprave o plačilu komunalnega prispevka, uporabnik pri izvajalcu vloži vlogo za izdajo soglasja za priključitev. Na osnovi vloge izvajalec uporabniku izda soglasje s pogoji za priključitev.

Uporabnik se je dolžan priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v roku šestih mesecev po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja s končnim čiščenjem na čistilni napravi, razen za tiste uporabnike, ki imajo odvajanje odpadnih voda rešeno v skladu z zakonodajo.

21. člen

Roki za izdajo posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni, če gre za zahteven objekt.

Izvajalec izda pozitivno soglasje za priključitev na javno kanalizacijo uporabniku, ko ima le-ta poravnane vse obveznosti do izvajalca in Občine Trebnje.

IV. OBVEZNOSTI IZVAJALCA

Območje, ki je opremljeno z javno kanalizacijo

22. člen

Storitve, ki jih je dolžan izvajati izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega delovanja javne kanalizacije, so:

- upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;

- zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz javnih površin;

- zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije;

- zagotoviti prevzem komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri uporabniku in zagotoviti obdelavo na centralni čistilni napravi;

- zagotoviti prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav;

- izdelati načrt ravnanja z blatom o načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter o nadaljnji uporabi oziroma predelavi do končne dispozicije obdelanega blata;

- izvajati obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave;

- izdelava potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;

- opravljati nadzor nad sestavo odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav;

- opravljati nadzor nad stanjem kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika v predpisanih obdobjih;

- skrbeti za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov;

- sodelovati pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja;

- planiranje obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije;

- vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji;

- izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji;

- izvajanje nadzora novozgrajenih priključkov;

- sodelovanje pri tehničnih pregledih objektov;

- skrbeti za redni obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske dajatve, in ostalih, s posebnimi predpisi določenih dajatev.

Spremljajoče zadolžitve izvajalca javne službe

- voditi kataster kanalizacijskega omrežja in celotne gospodarske javne infrastrukture, namenjene dejavnosti javne službe, ki jo izvaja,

- voditi kataster greznic,

- občini omogočiti dostop do podatkov iz katastra in ji posredovati podatke za zbirni kataster,

- skrbeti za ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih,

- skrbeti za ustrezno tehnično opremljenost.

Območje, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo

23. člen

Izvajalec javne službe mora zagotavljati:

- prevzem blata iz obstoječih greznic ter malih čistilnih naprav pri uporabniku storitev ter obdelavo blata na Centralni čistilni napravi najmanj enkrat na štiri leta;

- redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na Centralni čistilni napravi.

Izvajalec mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:

- komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato;

- rokih in času praznjenja nepretočnih, obstoječih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav.

Izvajalec mora izdelati terminski plan praznjenja in zagotavljati prevzem blata za:

- redno praznjenje nepretočnih greznic;

- prevzem blata (obstoječih greznic) najmanj enkrat na štiri leta;

- prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta.

Praznjenje greznic se izvaja po planu izvajalca in na osnovi naročila uporabnikov. Storitev prevzema blata iz obstoječih greznic, malih čistilnih naprav ter praznjenje nepretočnih greznic izvajalec lahko odda po pogodbi tudi drugim podizvajalcem. Naročila za storitev se zbirajo pri izvajalcu. Podizvajalec je dolžan posredovati redne podatke o izvedenem delu. Za uporabnike se pogoji ne spreminjajo.

Ostale obveznosti izvajalca javne službe

24. člen

Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje te službe v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki mora vsebovati podatke, opredeljene v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.

Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra tekočega leta za naslednje leto. Za uskladitev programa je pooblaščen župan občine.

Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, posredovati usklajen program najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.

25. člen

Izvajalec javne službe je dolžan voditi evidence o:

- naseljih, kjer se zagotavlja storitev javne službe;

- stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo;

- stavbah, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, ki ni javna in se čisti v mali čistilni napravi ali zbira v nepretočni greznici;

- evidenco o malih čistilnih napravah, stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v malo komunalno čistilno napravo;

- stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v obstoječo greznico;

- stavbah, katerih komunalna odpadna voda se zbira v nepretočno greznico;

- objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja;

- komunalnih, skupnih in malih komunalnih čistilnih napravah;

- priključkih stavb na javno kanalizacijo;

- napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo;

- celotni količini odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode;

- celotni količini odvedene in prečiščene industrijske odpadne vode;

- količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata;

- količini komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem greznic;

- utrjenih površinah, za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode;

- izdanih potrdilih in strokovnih ocenah po predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;

- stroških izvajanja javne službe.

26. člen

Izvajalec je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica:

- višje sile, to je v primerih, opredeljenih v prvem odstavku 27. člena tega odloka;

- neurejenih vodotokov in zalednih vod;

- ko priključitev ni izvedena v skladu s soglasjem izvajalca.

27. člen

Izvajalec lahko prekine odvajanje odpadne vode v primeru višje sile. Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije, terorističnega dejanja in podobno.

V navedenih primerih mora izvajalec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za posamezne primere.

28. člen

Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora izvajalec o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. Prav tako je dolžan obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo.

29. člen

Uporabniku v času trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi nastala s tem dejanjem.

30. člen

Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem pisnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:

- ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,

- ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,

- uporabnik ne poravna stroškov storitev v osmih dneh po prejemu pisnega opomina,

- je kanalizacijski priključek izveden brez soglasja izvajalca,

- uporabnik onemogoča izvajalcu meritve parametrov količin in onesnaženosti,

- stanje interne kanalizacije ogroža delovanje javne kanalizacije ali procesa na komunalni čistilni napravi.

Prekinjeno odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Vse stroške, nastale s prekinitvijo in ponovno priključitvijo, plača uporabnik.

31. člen

Izvajalec javne službe mora ministrstvu in Občini Trebnje najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

V. OBVEZNOSTI IN PRAVICE UPORABNIKOV

Območje, ki je opremljeno z javno kanalizacijo

32. člen

Priključitev stavbe oziroma objekta na javno kanalizacijsko omrežje uporabnik izvede na podlagi pisnega soglasja izvajalca.

Uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in s pogoji pisnega soglasja izvajalca javne službe.

33. člen

Obveznosti uporabnika so naslednje:

- interna kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s soglasjem izvajalca;

- skrbi za redno vzdrževanje interne kanalizacije;

- ob gradnji in izvedbi vzdrževalnih del na objektih in površinah ob javni kanalizaciji skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije;

- izvajalcu omogoča pregled interne kanalizacije, kadar je to potrebno;

- dovoli dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;

- v primeru motenj v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozori izvajalca;

- redno plačuje račune za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

34. člen

Na območju poselitve, ki je opremljena z javno kanalizacijo, mora uporabnik (lastnik stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.

Na območju poselitve, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico opustiti in se v roku šestih mesecev po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja s končnim čiščenjem na čistilni napravi priključiti na javno kanalizacijo. Za priključitev je dolžan pridobiti soglasje izvajalca in plačati komunalni prispevek.

35. člen

Lastnik stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. Prav tako mora za padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih površin zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.

Na območjih kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno, kanalizacijski sistem pa omogoča priključitev padavinskih voda, se le ta lahko odvaja v javno kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje za priključitev padavinskih voda.

36. člen

Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči, s predpisi določene maksimalno dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.

V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati:

- strupene snovi;

- odpadna topila;

- snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice;

- jedke snovi (kisline, alkalije in soli);

- maščobe in odpadno olje;

- trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali;

- mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete;

- radioaktivne snovi;

- kužne snovi;

- odpadno vodo iz gnojišč, silažno vodo;

- svežega ali pregnitega blata iz greznic;

- zmlete ali zdrobljene trdne odpadke (montaža nožnih sekal na iztoku v fekalno kanalizacijo je prepovedana).

Območje brez javne kanalizacije

37. člen

Na poselitvenem območju brez javne kanalizacije se za predvidene stavbe, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, le-ta lahko odvaja v nepretočne greznice - če obremenitev ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se izvaja v skladu s tem odlokom oziroma v male čistilne naprave.

Na poselitvenem območju brez javne kanalizacije se iz obstoječih objektov komunalna odpadna voda lahko zbira v obstoječi greznici.

Na poselitvenem območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki obstoječih stavb na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do 31. decembra 2017, če stavba ni na občutljivem območju oziroma do 31. decembra 2015 če je na občutljivem območju. Na poselitvenem območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, za nove objekte ni dovoljena gradnja greznic, temveč se predvidi gradnja malih čistilnih naprav.

Predpisane velikosti greznic:

- nepretočne 3000 litrov na osebo;

- pretočne (obstoječe) 2000 litrov na osebo;

- minimalna prostornina greznice je 6000 litrov.

Uporabnik stavbe, iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v nepretočno greznico, je le-to dolžan redno prazniti.

Uporabnik stavbe iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v obstoječo greznico, je le-to dolžan izprazniti najmanj en krat na štiri leta.

Stroške prevoza in predelave blata krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.

Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode.

Male čistilne naprave

38. člen

Uporabnik objekta, ki ima za čiščenje odpadnih vod zgrajeno malo čistilno napravo, je upravičen do plačevanja nižje okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.

Za znižanje okoljske dajatve mora lastnik objekta, iz katerega se odpadne vode čistijo v mali komunalni čistilni napravi, priložiti izjavo o skladnosti za malo čistilno napravo ter z izvajalcem javne službe podpisati pogodbo za izdelavo ocene obratovanja, kontrolo delovanja in prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave.

V malo komunalno čistilno napravo je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo.

Uporabnik stavbe, iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v malo čistilno napravo je dolžan naročiti odvoz blata vsaj en krat na štiri leta.

39. člen

Prve meritve in obratovalni monitoring zagotavlja izvajalec javne službe, za celotno področje, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.

Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo do 50 PE lahko namesto prvih meritev in obratovalnega monitoringa izvajalec javne službe izdela oceno obratovanja male komunalne čistilne naprave.

Nadzor nad delovanjem objektov in naprav ravnanja z odpadno vodo

40. člen

Izvajalec in občinska inšpekcija Občine Trebnje imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav, ne glede na to, kdo je lastnik oziroma uporabnik teh objektov in naprav. Občinska inšpekcija Občine Trebnje lahko izvajalcu naloži obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavo poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka.

VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE

41. člen

Viri financiranja javne službe so:

- cena storitev javne službe,

- sredstva občinskega proračuna,

- drugi viri.

Cena storitev odvajanja in čiščenja

42. člen

Cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikuje in potrjuje na način, ki ga določajo predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog izvajalca.

43. člen

Cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora biti prikazana ločeno za:

1. storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;

2. storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;

3. storitve, vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave;

4. storitve, vezane na nepretočne greznice.

V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ni opremljena z vodomerom za merjenje porabe pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega odstavka upošteva letno 25 m3 na osebo, ki je v stavbi stalno prijavljena, za stavbe brez stalno prijavljenih prebivalcev pa letno 25 m3.

44. člen

Odvajanje in čiščenje industrijske vode se ureja s pogodbo med izvajalcem in uporabnikom.

45. člen

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane kanalščine, stroška čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji:

- da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,

- da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja.

46. člen

Čiščenje odpadne vode plačujejo samo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode.

47. člen

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila. Izvajalec mora na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora.

Če uporabnik svojih obveznosti ne poravna niti v 8 dneh po prejemu odgovora, mu izvajalec pošlje opomin. Če uporabnik tudi v tem primeru ne poravna obveznosti, izvajalec v 15 dneh po izdaji opomina izvede prekinitev odvajanja odpadne vode. S sklepom o prekinitvi odvajanja odpadne vode izvajalec uporabnika obvesti, da je dolžan poravnati vse stroške v zvezi s prekinitvijo odvajanja odpadne vode. Stroški ponovnega priklopa na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika. Prekinitev odvajanja odpadne vode velja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna vseh obveznosti do izvajalca.

VII. NADZOR

48. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinska inšpekcija Občine Trebnje, kolikor zakon ne določa drugače.

Nadzorni organ vodi in odloča v postopku o prekršku po določbah Zakona o prekrških kot prekrškovni organ v skladu s pooblastili.

V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.

Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan kršitelje prijaviti občinski inšpekciji Občine Trebnje.

VIII. DOLOČBE O SANKCIJAH

49. člen

Z globo 1.400 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če:

- ravna v nasprotju z določili: 2., 4., 5., 20., 22., 23., 24., 25., 27., 28. ali 42. člena tega odloka.

Z globo 400 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

50. člen

Z globo 1.400 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik - pravna oseba, če:

- ravna v nasprotju z določili: 11., 13., 17., 18., 19., 29., 32., 33., 34., 35., 36., 37. člena ter tretjim in četrtim odstavkom 41. člena tega odloka.

Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z globo 800 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kot uporabnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik - fizična oseba, če kot uporabnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

51. člen

Zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka morajo biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

52. člen

Zahteve iz prejšnjega člena so za posamezno območje poselitve podrobneje opredeljene v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.

53. člen

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe do izteka rokov za prilagoditev iz prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in komunalne čistilne naprave) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja, zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta.

54. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 67/93)

55. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-00012/2007

Trebnje, dne 11. novembra 2009

Župan

Občine Trebnje

Alojzij Kastelic l.r.