Na podlagi
29. in 65. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10),
Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 86/10 in 75/12),
Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 34/11 in 42/12) in 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 18. seji
dne 5. 6. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
oddajanju v najem in obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti
Občine Grosuplje |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem
odlokom se določajo način, pogoji in merila za oddajanje nepremičnega
premoženja v lasti ali upravljanju Občine Grosuplje (občina) v najem
(zakup) ter za obremenjevanje le-tega s služnostnimi ter stavbnimi
pravicami. |
Ta odlok
se uporablja: |
– za vse
nepremičnine (zemljišča vseh namembnosti, vse vrste stavb in posebnih
delov stavb), |
– za
oddajo v najem, ustanovitev služnostne pravice (prava in neprava stvarna
služnost) ter ustanovitev stavbne pravice. |
Za
določitev vsebine pojmov, kot so nepremičnina, najem, služnostna
pravica, stavbna pravica idr., se uporabljajo neposredno vsakokratno
veljavni Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, Zakon o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o kmetijskih
zemljiščih, Stanovanjski zakon in drugi zakoni ter podzakonski predpisi,
ki urejajo ta področja. |
2. člen |
Za
gospodarjenje z nepremičnim premoženjem po tem odloku je pristojna
občinska uprava Občine Grosuplje. |
Najemnine,
odškodnine, nadomestila ipd. so prihodek občine. |
II.
POSTOPEK SKLENITVE POGODBE |
3. člen |
Postopek
se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo občine ali upravljavca
nepremičnine. |
Za
sklenitev pogodbe se uporabi ena od naslednjih metod: |
– javna
dražba, |
– javno
zbiranje ponudb, |
–
neposredna pogodba. |
Katera
metoda iz prejšnjega odstavka se uporabi in način izvedbe postopka,
določa zakon. |
Če se
postopek vodi po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, ga
vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. |
III.
ODDAJA V NAJEM (ZAKUP) |
4. člen |
V najem se
lahko odda tiste nepremičnine, ki se jih začasno ne potrebuje.
|
Podnajem
ni dovoljen, razen če je z najemno pogodbo posebej drugače dogovorjeno. |
5. člen |
Najemna
pogodba mora vsebovati: |
– podatke
o najeti nepremičnini, |
–
dovoljeni namen in obseg uporabe najete nepremičnine ter morebitnih
skupnih delov, |
– čas
trajanja najema, |
– višina
najemnine, način in roki plačila, plačilo stroškov (obratovalni stroški,
stroški rednega vzdrževanja, davki, nadomestila ipd.), |
– pravice
in obveznosti najemodajalca in najemnika (vzdrževanje, ogledi, pravice
tretjih ipd.), |
– določno
o prepovedi podnajema oziroma dovolitvi le-tega in pogoji te dovolitve,
|
– način
prevzema nepremičnine in vrnitve le-te najemodajalcu ter stanje le-te ob
predaji in prevzemu (vrnitvi), |
– razloge
za prenehanje najemnega razmerja, |
–
odpovedni razlogi, način odpovedi ter odpovedni roki. |
Za najem v
trajanju največ en dan posebne najemne pogodbe ni treba skleniti
(zadostuje naročilnica in račun). |
6. člen |
Višina
najemnine brez DDV-ja je določena s tem odlokom oziroma s tem odlokom
določenim cenikom. |
Višina
najemnine se enkrat letno (praviloma do konca januarja oziroma, ko so
znani ustrezni podatki) revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih
potrebščin za preteklo leto. |
7. člen |
Župan
lahko s sklepom, ki se povzame v najemno pogodbo, v upravičenih primerih
zniža višino najemnine največ do ene polovice, če: |
– najemnik
nepremičnine ne izkorišča kot edini uporabnik ali |
– če je
intenzivnost izkoriščanja nepremičnine ustrezno nizka ali |
– če za
določeno najemno pogodbo obstaja poseben interes občine ali krajevne
skupnosti ali |
– če gre
za najem javnih površin za namene promocije in prodaje kmetijskih
pridelkov in izdelkov domače obrti. |
Župan
lahko s sklepom, ki se povzame v pogodbo, v upravičenih primerih odobri
brezplačno uporabo nepremičnine. Brezplačna uporaba se sme odobriti, če
je uporabnik organizacija (društvo ali zveza društev ali javni zavod),
ki deluje v interesu občine (humanitarna, športna, turistična, kulturna
in mladinska organizacija ter organizacija s področja vzgoje in
izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva) ali Krajevna skupnost. |
8. člen |
Račun za
najemnino se izda mesečno do 5. dne v mesecu, razen za: |
– najem
kmetijskega zemljišča ter zelenjavnega vrta (gredice), za katerega se
račun izda enkrat letno, |
– najem,
krajši od enega meseca, za katerega se račun izda nemudoma po koncu
takega najema. |
Plačilni
rok računa je osem dni. |
A)
Kmetijska zemljišča |
9. člen |
Kmetijska
zemljišča se oddajajo v najem v skladu s pogoji in po postopku, ki jih
določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. |
10. člen |
Za
določitev višine najemnine se uporablja vsakokratno veljavni cenik
Sklada Kmetijskih zemljišč in gozdov RS za posamezno leto, objavljen na
spletni strani. |
B) Stavbna
zemljišča |
11. člen |
Stavbna
zemljišča so zemljišča, ki jih kot taka določa prostorski akt. |
12. člen |
Stavbna
zemljišča so glede na lokacijo razvrščena na tri območja: |
I.
območje ožje območje mestnega jedra Grosuplja |
(območje med Adamičevo cesto, Cesto na |
Krko, Župančičevo cesto in Taborsko cesto) |
II.
območje širše območje (ostale ulice v Grosupljem, |
naselje Šmarje - Sap) |
III.
območje ostala naselja v občini. |
13. člen |
Višina
najemnine se določi glede na dejavnost ter lokacijo zemljišča (v
EUR/m2/mesec), in sicer: |
vrsta
površine oziroma
območje: I.
II. III. |
dejavnosti |
-------------------------------------------------------------- |
– površine cest,
ulic, pločnikov, trgov |
ipd., kjer je
možno za gostinske ali |
trgovske namene
postaviti stojnico, kiosk, |
gostinski vrt,
prodajni avtomat ali na |
kakšen drug
način razširiti ponudbo pred |
lokali 3,00 2,25 1,50 |
– površine, ki
jih je možno uporabiti za |
namene
parkiranja 3,00 2,25 1,50 |
– površine, ki
jih je možno uporabiti za |
namene športa,
tekmovanj, razstav na |
prostem,
cirkusov, lunaparkov ipd. 2,00 1,50 1,00 |
Za površine, ki
jih je možno uporabiti za |
zelenjavne
vrtove (gredice) je najemnina |
določena v
EUR/m2/leto 1,00 0,85 0,50 |
Za površine iz
prve alineje prvega odstavka |
tega člena, kjer
je postavitev |
priložnostna, to
je za čas določene |
prireditve, je
najemnina določena v |
EUR/m2/dan
(najmanj 1 dan, največ 10 dni) 12,00 8,50 5,00 |
C)
Poslovni prostori, dvorane in objekti |
a)
Poslovni prostori |
14. člen |
Poslovni
prostori so glede na vrsto dejavnosti razvrščeni v dve skupini:
|
1. za
pridobitne dejavnosti: |
1.1
proizvodna dejavnost, pošta, obrti, storitvene dejavnosti (razen
trgovine in gostinstva), |
1.2
trgovina, gostinstvo, banke, zavarovalnice, upravni prostori podjetij,
|
1.3
koncesijske dejavnosti, |
1.4 druge
pridobitne dejavnosti; |
2. za
nepridobitne dejavnosti: |
2.1
dejavnost državnih organov in organizacij ter organov in organizacij
lokalne skupnosti in političnih strank, |
2.2
dejavnosti društev, ki delujejo v interesu občine, oziroma ljubiteljskih
društev s sedežem v Občini Grosuplje, |
2.3 ostala
društva, |
2.4 druge
nepridobitne dejavnosti. |
15. člen |
Poslovni
prostori so glede na lokacijo razvrščeni v tri območja: |
I.
območje ožje območje jedra Grosuplja (območje med |
Adamičevo cesto, Cesto na Krko, |
Župančičevo cesto in Taborsko cesto) |
II.
območje širše območje (ostale ulice v Grosupljem, |
naselje Šmarje - Sap) |
III.
območje druga naselja v občini. |
16. člen |
Višina
najemnine se določi glede na vrsto dejavnosti ter območje v
EUR/m2/mesec, in sicer: |
vrsta območje: I. II. III. |
dejavnosti |
------------------------------------------------------------- |
1.
pridobitne dejavnosti: |
1.1
proizvodnja in storitvene |
dejavnosti, razen točke 8,00 7,00 6,00 |
1.2
tega odstavka |
1.2
trgovina in gostinstvo 9,50 8,50 7,50 |
1.3
koncesijske dejavnosti 6,00 5,00 4,00 |
1.4
ostale pridobitne |
dejavnosti 8,00 7,00 6,00 |
2.
nepridobitne dejavnosti: |
2.1
državni in lokalni organi |
ter
organizacije 7,00 6,00 5,00 |
2.2
društva v interesu občine 1,50 1,00 0,50 |
2.3
ostala društva 3,00 2,50 2,00 |
2.4
druge nepridobitne |
dejavnosti 7,00 6,00 5,00 |
Najemnina
za zaklonišča, skladiščne, garažne in podobne prostore, se korigira
(pomnoži) s faktorjem 0,5. |
b) Dvorane |
17. člen |
Dvorano
Družbenega doma na Taborski cesti 1 v Grosupljem (Družbeni dom), sejno
sobo v pritličju upravne zgradbe na Taborski cesti 2 v Grosupljem (sejna
soba Taborska 2), sejno sobo v 4. nadstropju na Taborski cesti 1 v
Grosupljem (sejna soba Taborska 1) in dvorano Kulturnega doma na
Adamičevi cesti 16 v Grosupljem (Kulturni dom) se lahko odda v najem
tudi za posamezne dogodke, in sicer za naslednje najemnine (najemnina na
uro, obratovalni stroški so vključeni): |
dvorana / dejavnost: nepridobitna pridobitna |
----------------------------------------------------------------- |
Taborska 1 |
– celotna
dvorana 8,00 50,00 |
– polovica
dvorane 4,00 25,00 |
sejna soba
Taborska 2 4,00 25,00 |
sejna soba
Taborska 1 4,00 25,00 |
Kulturni dom |
– najem na
dogodek (do 5 ur) 145,00 290,00 |
– vsaka
dodatna ura 15,00 30,00 |
Cenik ne
velja za društva, ki izvajajo redno dejavnost in dogodke v okviru svojih
letnih programov dejavnosti, sprejetih na Občinskem svetu Občine
Grosuplje in jih občina sofinancira. Za njih je uporaba dvoran
brezplačna. |
c) Športni
objekti |
Cenik najema
športnih objektov EUR/uro |
-------------------------------------------------------- |
– športna
dvorana Brinje Grosuplje 52,48 |
– športna
dvorana Brinje – plesna dvorana 9,94 |
– športna
dvorana Brinje – namizni tenis 5,18 |
– OŠ Louisa
Adamiča – telovadnica 17,84 |
– OŠ Louisa
Adamiča – borilnica 9,94 |
– DE OŠ
Louisa Adamiča – telovadnica 15,03 |
– POŠ Šmarje
- Sap – telovadnica 15,03 |
– POŠ Št.
Jurij – telovadnica 17,38 |
– POŠ Žalna
– telovadnica 17,38 |
– igrišče z
umetno travo 12,21 |
– igrišče z
umetno travo + razsvetljava 18,31 |
– igrišče za
odbojko na mivki 5,93 |
– asfaltno
igrišče 5,93 |
– asfaltno
igrišče + razsvetljava 6,33 |
Cenik iz
prejšnjega odstavka velja za urni najem za športne aktivnosti, ki se ne
izvajajo v okviru Letnega programa športa Občine Grosuplje. Za društva,
ki so izvajalci Letnega programa športa Občine Grosuplje, velja za te
aktivnosti 50 % popust. Slednje velja tudi za vsa tekmovanja in tekme,
ki jih ta društva niso dolžna organizirati, pa kljub temu prevzamejo
njihovo organizacijo. |
Za
komercialne prireditve je cena najema ŠD Brinje Grosuplje 1.281,90 EUR.
|
Cenik ne
velja za društva, ki izvajajo redno dejavnost in dogodke Letnega
programa športa Občine Grosuplje, sprejetega na Občinskem svetu Občine
Grosuplje in ga občina sofinancira. Za njih je uporaba športnih objektov
brezplačna. To velja tudi za vse redne prvenstvene tekme, ki so jih ta
društva v okviru tekmovalnega sistema dolžna organizirati. |
Dvorane,
telovadnice, učilnice, igrišča in podobne nepremičnine, ki jih imajo v
upravljanju šole, zdravstveni dom, knjižnica ter vzgojno varstveni
zavod, dajejo le-ti v uporabo oziroma najem zunanjim uporabnikom v
skladu s svojimi pravilniki in ceniki, sprejetimi na svetih svojih
zavodov, razen uporabnikom, oziroma najemnikom katerim ceno in pogoje
najema in uporabe določa ta odlok. Prihodki iz tega naslova zavodi se
uporabijo za kritje obratovalnih stroškov ter stroškov tekočega in
investicijskega vzdrževanja in o njih letno poročajo Občini Grosuplje ob
pripravi Letnega poročila o poslovanju. |
D)
Stanovanja |
18. člen |
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in postopek, po
katerem občina neprofitna stanovanja oddaja v najem, se določijo v
skladu z določili Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in
57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni
list RS, št. 14/04, 62/06, 22/09 in 81/11) ter Uredbe o metodologiji za
oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku
za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03,
99/08 in 62/10 – ZUJPS). |
19. člen |
Občina
objavi javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem glede na
število prostih stanovanj v občinskem glasilu, na spletni strani občine
in na oglasni deski občine. |
20. člen |
Na razpisu
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati prosilci,
ki so že lastniki stanovanj. |
21. člen |
Župan
občine imenuje tričlansko komisijo, ki preuči utemeljenost vlog.
|
Vse
udeležence razpisa, katerih vloge so nepopolne, se pozove, da v roku
vloge dopolnijo. Vse vloge, ki se v roku ne dopolnijo, se s sklepom
zavrže. Vloge udeležencev razpisa, ki ne izpolnjujejo razpisanih
pogojev, se zavrnejo, vloge, ki so vložene po preteku roka, pa se
zavržejo. |
Če se na
prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo
upravičenci z enakim številom točk, ima prednost tisti upravičenec, ki
je vlogo vložil prej. |
Seznam
upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem se objavi na enak
način kot razpis. |
Udeleženec
razpisa se lahko pritoži v roku 15 dni po prejemu sklepa o zavrnitvi ali
zavrženju ali objavi razvrstitve na seznam županu občine. Odločitev
župana je dokončna. |
Z
izbranimi upravičenci se sklene najemna pogodba. |
22. člen |
Službena
stanovanja se odda v najem na podlagi razpisa, objavljenega na enak
način kot za neprofitna stanovanja. Za postopek oddaje v najem se
smiselno uporabijo določila za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
|
Za
službena stanovanja lahko zaprosijo zaposleni v javnih negospodarskih
zavodih, javnih agencijah, katerih ustanoviteljica je občina.
|
Izjemoma
lahko župan na predlog komisije oziroma delodajalca dodeli službeno
stanovanje brez javnega razpisa, če se ugotovi neodložljiva potreba po
zagotovitvi službenega stanovanja. |
23. člen |
Prosilci
za dodelitev službenega stanovanja morajo izpolnjevati še naslednje
pogoje: |
–
državljanstvo republike Slovenije ali države članice Evropske unije,
|
–
kadrovska pomembnost za delodajalca in za občino kot lokalno skupnost,
|
– da
prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim
prebivajo, ni najemnik neprofitnega stanovanja oziroma ni lastnik
primernega stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti do 60 km od
delovnega mesta. |
24. člen |
Najemna
pogodba se sklene za določen čas, za čas trajanja zaposlitve pri istem
delodajalcu. Vsak najemnik službenega stanovanja je dolžan strokovni
službi občine ob koncu koledarskega leta dostaviti dokazilo, da je
zaposlen pri delodajalcu. Najemno razmerje preneha s prekinitvijo
delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je bil najemnik zaposlen
ob sklenitvi najemnega razmerja, vključno z upokojitvijo ali smrtjo
najemnika ter se ne more prenašati na ožje družinske člane. |
25. člen |
Za
službena stanovanja se določi višino najemnine enako, kot za neprofitna
stanovanja, s tem, da se odstotek letne vrednosti stanovanja poveča za
25 %. |
E)
Počitniški apartmaji |
26. člen |
Počitniške
apartmaje lahko koristijo delavci občinske uprave ter občani Občine
Grosuplje, pri čemer se upošteva naslednji prednostni vrstni red:
|
– delavci
občinske uprave imajo prednost pred občani, |
– v času
šolskih počitnic imajo prednost starši otroka, ki obiskuje osnovno ali
srednjo šolo, če počitniški apartma koristi tudi ta otrok, |
– če imata
dva interesenta isti vrstni red, ima prednost tisti, pri katerem je od
zadnjega koriščenja katerega koli počitniškega apartmaja poteklo več
časa. |
27. člen |
Postopek
odobritve koriščenja počitniškega apartmaja: |
1. Župan
imenuje izmed delavcev občinske uprave stalno tričlansko komisijo za
oddajanje počitniških apartmajev. |
2.
Komisija pripravi vsako leto razpis za koriščenje počitniških
apartmajev. Razpis mora biti objavljen na spletni strani občine v prvi
polovici decembra za naslednje leto, razpisni rok pa je do 31. decembra.
Sestavna dela razpisa sta cenik ter obrazec vloge. |
3. Vloge
se lahko oddajajo tudi po zaključenem razpisu, vendar imajo prednost
vloge, ki so prispele v razpisnem roku. |
4.
Zainteresirani koristnik odda vlogo, v kateri navede, kateri apartma
želi koristiti, termin koriščenja ter imena koristnikov in razmerje le
teh do zainteresiranega koristnika. |
5. O
odločitvi o vlogah iz razpisa morajo biti vložniki obveščeno do 15.
januarja. |
Praviloma
se razpisujejo 10-dnevni termini, pri večjem številu vlog za določen
počitniški apartma pa se komisija lahko odloči, da se namesto 10-dnevnih
terminov odobrava 7-dnevne termine. |
Zoper
odločitev komisije je dopustna pritožba. O pritožbi odloča župan.
|
Vloge,
oddane po zaključenem razpisu, se obravnavajo sproti, to je v petih
delovnih dneh od prispetja po načelu, da imajo prednost vloga, ki je
bila prej vložena. |
Morebitno
odpoved letovanja mora koristnik sporočiti najmanj 10 dni pred pričetkom
koriščenja. Če koristnik letovanja ne odpove pravočasno, mora plačati
20 % celotne najemnine kot odškodnino. |
28. člen |
Koristniki
počitniških apartmajev so dolžni skrbeti za red in čistočo ter ravnati z
opremo in inventarjem kot dobri gospodarji. |
29. člen |
Cenik
koriščenja počitniških apartmajev določi župan s sklepom. Pri določitvi
cen upošteva za kateri apartma gre, sezonske in izven sezonske termine,
dolžino termina ipd.. |
IV.
SLUŽNOSTNA PRAVICA |
30. člen |
Služnostno
pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo komunalnega,
komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na ali nad
služečo nepremičnino ali za uporabo (pešpot, vožnja ipd.) služeče
nepremičnine (predmet služnosti). |
S
služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom
grajenega javnega dobra. |
Služnostno
pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta
služečo nepremičnino čim manj obremenjuje. |
V
služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno
določiti in jo praviloma prikazati tudi na pogodbi priloženi skici. |
31. člen |
Postopek
za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge
zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj
bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, po kateri in kje po
parceli naj bi potekala in ter globino, širino ter dolžino posega.
|
Investitor
mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti: |
–
projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice,
|
–
katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno
iz uradnih evidenc. |
Podatki o
površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz projektne in
druge dokumentacije o nameravani služnosti. Širina trase (varovalni pas)
za zemeljski infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m, za zračni
vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od zunanjega roba instalacije na
vsako stran. |
32. člen |
Služnostna
pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom
drugače določeno. |
Zavezanec
za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec.
|
Stroški
postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za
nadomestilo. Stroške mora zavezanec plačati, preden se mu izroči
vknjižbeno dovoljenje. |
33. člen |
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je
pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju ali služnostnemu
upravičencu, če pa znesek nadomestila presega 5.000,00 EUR pa lahko tudi
v obliki periodičnega (obročnega ali rentnega) plačevanja. Periodično
plačevano nadomestilo se vsako leto revalorizira z indeksom cen
življenjskih potrebščin. |
V primeru
obročnega plačevanja mora zavezanec prvih 25 % nadomestila plačati,
preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. Obroki se plačujejo mesečno,
najvišje možno število obrokov 36. V primeru prenehanja služnosti se ta
del nadomestila ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne.
|
V primeru
rentnega plačevanja nadomestila mora zavezanec plačati 25 % nadomestila
takoj po podpisu služnostne pogodbe, nato pa vsako leto 10 % ocenjenega
nadomestila vse do prenehanja služnostne pravice. V primeru mesečnega
plačevanja se vsak mesec plača eno dvanajstino prej ugotovljenega
zneska. Če želi investitor pri rentnem plačevanju nadomestila prej kot v
petih letih prekiniti služnostno pravico, je dolžan plačati razliko do
75 % celotne vrednosti nadomestila. |
Če
zavezanec zapade v zamudo s plačilom treh zaporednih mesečnih obrokov
nadomestila ali petih mesečnih obrokov iz obdobja šestih mesecev ali s
plačilom enega letnega obroka nadomestila za več kot 90 dni, ima občina
pravico, da – potem ko je zavezanca opomnila na plačilo in mu za plačilo
postavila dodaten 15-dnevni rok, zavezanec pa ni plačal – odstopiti od
služnostne pogodbe ter uveljaviti vse posledice iz 36. člena. |
34. člen |
Območje
občine je glede podeljevanja služnostne pravice razdeljeno na tri
območja: |
I.
območje ožje območje mestnega jedra Grosuplja |
(območje med Adamičevo cesto, Cesto na |
Krko, Župančičevo cesto in Taborsko |
cesto) |
II.
območje širše območje (ostalo območje |
Grosupljega, naselja Šmarje Sap) |
III.
območje ostala območje občine. |
35. člen |
Višina
nadomestila se določi glede na območje ter namensko rabo zemljišča,
razvidno iz prostorskih aktov, v EUR/m2 brez DDV, in sicer: |
območje I. II. III. |
stavbna
zemljišča 25,00 20,00 17,00 |
kmetijska
zemljišča / 6,00 3,00. |
Najmanjši
znesek nadomestila za služnost na stavbnem zemljišču brez davka znaša
50,00 EUR, na kmetijskem zemljišču pa 25,00 EUR. |
36. člen |
Ob
prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od
služnostnega upravičenca ali od vsakokratnega lastnika gospodujoče
nepremičnine zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani komunalni vod
oziroma inštalacijo oziroma kar je že bilo vgrajeno v, na ali nad
služečo nepremičnino ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija
zemljišča ipd.). V primeru neuspeha občina ni zavezana, da toži na
izpolnitev, ampak lahko to naredi sama na strošek prej navedenega
zavezanca. |
Če
zavezanec v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim
odstavkom od njega zahtevano, sme občina izjaviti, da predmet služnosti
neodplačno prevzema v last. |
37. člen |
Če
investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti
povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj
dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti
ugotovi cenilec. Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za
plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov. |
38. člen |
Če
postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega
projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške
dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih
občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega
upravičenca naredi občina. Vsebinsko enako velja za primer, če je
predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine. |
39. člen |
Brezplačno
služnostno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje
širši interes občine ali krajevne skupnosti. Širši interes s sklepom v
vsakem posameznem primeru ugotovi župan. Praviloma vendar ne izključno
je širši interes podan v naslednjih primerih: |
– pri
izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v interesu občine ali dela
občine oziroma krajevne skupnosti, |
– pri
izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije elektronskih komunikacijskih
omrežij, če je le-to v interesu občine ali dela občine oziroma krajevne
skupnosti ali če se to izvaja izven urbanih središč, |
– kadar
izvaja gradnjo oziroma investicijo gospodarske javne infrastrukture
investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je Občina
Grosuplje. |
V. STAVBNA
PRAVICA |
40. člen |
Stavbna
pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih
le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne
pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali
če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega
premoženja. |
Za
postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in
podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem. |
Stavbne
pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega
javnega dobra. |
Stavbno
pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta
obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje. |
V pogodbi
o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo
praviloma prikaže tudi na pogodbi priloženi skici. |
V tem
odloku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki
dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na
katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico. |
41. člen |
Postopek
za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge
zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj
bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli
naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino
(v m2) naj bi zasedal. |
Investitor
mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti: |
–
projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v
naravi, |
–
katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno
nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica. |
Podatki o
površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz projektne
oziroma druge dokumentacije. |
42. člen |
Stavbna
pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom
drugače določeno. |
Zavezanec
za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma
vsakokratni imetnik stavbne pravice. |
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je
pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju, lahko pa tudi v
obliki periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru
obročnega plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden
se mu izroči vknjižbeno dovoljenje, za izračun obrokov, števila le-teh
ipd. pa se smiselno uporabljajo določbe tega odloka o obročnem plačilu
nadomestila za služnostno pravico. V primeru predčasnega prenehanja
stavbne pravice se ta del nadomestila ali sorazmerni del le-tega
investitorju ne vrne. |
Stroški
postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja. Stroški
mora investitor plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. |
43. člen |
Območje
občine je glede podeljevanja oziroma višine nadomestila za stavbno
pravico razdeljeno na tri območja: |
I.
območje ožje območje mestnega jedra Grosuplja |
(območje med Adamičevo cesto, Cesto na Krko, |
Župančičevo cesto in Taborsko cesto) |
II.
območje širše območje (ostalo območje Grosupljega, |
naselja Šmarje Sap) |
III.
območje ostala območje občine. |
44. člen |
Višino
nadomestila za stavbno pravico ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti nepremičnin. |
45. člen |
Če imetnik
stavbne pravice zapade v zamudo s plačilom treh zaporednih mesečnih
obrokov nadomestila ali petih mesečnih obrokov iz obdobja šestih mesecev
ali s plačilom enega letnega obroka nadomestila za več kot 90 dni, ima
občina pravico, da – potem ko je imetnika stavbne pravice opomnila na
plačilo in mu za plačilo postavila dodaten 15-dnevni rok, imetnik
stavbne pravice pa ni plačal – odstopiti od pogodbe oziroma zahtevati
prenehanje stavbne pravice ter uveljaviti vse posledice iz 46. člena.
|
Če želi
imetnik stavbne pravice prej kot v petih letih prekiniti stavbno
pravico, je dolžan plačati razliko do 75 % celotne vrednosti
nadomestila. |
46. člen |
Ob
prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača
nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne
pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne
vrednosti nepremičnine. |
Če je
vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta,
sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški večja od takratne
vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice
zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila
zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi prejšnje stanje
(sanacija zemljišča ipd.), to je stanje, ki je bilo pred gradnjo.
|
Če imetnik
stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s
prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na
strošek imetnika stavbne pravice. |
47. člen |
Če imetnik
stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne
pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je
povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v
primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec
sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter
morebitnih drugih stroškov. |
48. člen |
Brezplačno
stavbno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje
širši interes. Širši interes s sklepom v vsakem posameznem primeru
ugotovi župan. Praviloma vendar ne izključno je širši interes podan v
naslednjih primerih: |
– pri
izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v interesu občine ali dela
občine oziroma krajevne skupnosti, |
– kadar
izvaja gradnjo oziroma investicije gospodarske javne infrastrukture
investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina. |
49. člen |
Če želi
imetnik stavbne pravice le-to prenesti na tretjo osebo, mora za to
predhodno pridobiti pisno soglasje občine. Soglasje se lahko poda tudi
že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice. |
Če imetnik
stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja
ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od
pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. |
VI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
50. člen |
Najemne
(zakupne), služnostne in podobne pogodbe, ki so bile sklenjene pred
uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavi do izteka pogodbeno
dogovorjenega roka, za morebitno podaljšanje pa se uporablja ta odlok.
Začeti postopki se nadaljujejo po tem odloku. |
51. člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o
najemu zemljišč v lasti Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 55/09),
|
–
Pravilnik o oddajanju poslovnih in upravnih prostorov v najem (Uradni
list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami), |
–
Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti ali
upravljanju Občine Grosuplje (služnostne pravice) (Uradni list RS, št.
96/05). |
52. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
007-2/2012 |
Grosuplje,
dne 5. junija 2013 |
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič l.r. |
|