Na podlagi
18. člena
Statuta Občine Apače (Uradno glasilo – lokalni časopis Prepih
št. 2/07), je Občinski svet Občine Apače na 4. redni seji dne 26.02.2007
sprejel |
P O S L O
V N I K |
Občinskega
sveta Občine Apače |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: |
svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
2. člen |
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovnikih delovnih teles. |
3. člen |
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
4. člen |
Svet dela
na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redno sejo
sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne
seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
5. člen |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: |
predsednik). |
6. člen |
Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta
hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor oziroma direktorica (v
nadaljnjem besedilu: direktor) občinske uprave. |
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
7. člen |
Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan dvajset dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev
župana. |
Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni svetniki. |
8. člen |
Obvezni
dnevni red konstitutivne seje je: |
·
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov, |
· Poročilo
Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
·
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta, |
· Poročilo
mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov oziroma svetnic (v
nadaljnjem besedilu: svetniki), |
· Poročilo
mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana, |
·
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem
redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
9. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi
seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak
član. Svet glasuje o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o
predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožb. |
10. člen |
Mandate
članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. |
Šteje se,
da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta Če občinski svet pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature za župana oziroma kandidata,
predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste kandidatov za člane
občinskega sveta ne ugodi, lahko pritožnik uveljavlja sodno varstvo. |
11. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa
preneha. |
S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
Člani
sveta in drugi predstavniki, ki jih je imenoval svet, po prenehanju
mandata opravljajo svojo funkcijo v vseh organih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina, do izvolitve novih predstavnikov. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
1. Splošne
določbe |
13. člen |
Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta
ima pravico: |
·
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti, |
·
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
·
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej, |
·
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
Svet lahko
odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih
stroškov. |
2.
Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
16. člen |
Član sveta
ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
Član sveta
ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje
ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov sveta. |
Vprašanja
oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova
vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot pet minut. |
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun
namestnik odgovori na naslednji seji. |
Župan ali
direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi
naslednji redni seji. |
18. člen |
Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
3.
Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
19. člen |
Član sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more
priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem
in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
Članu
sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
IV.
DELOVNO PODROČJE SVETA |
20. člen |
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Svet
opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in
zakona statut občine. |
V. SEJE
SVETA |
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
21. člen |
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta
sklicuje župan. |
Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, na
podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
22. člen |
Vabilo za
redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta
najkasneje deset dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo na
sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine, direktorju občinske uprave, predsednikom odborov krajevnih
(vaških) odborov, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu
ter predstavnikom medijev. |
Vabila iz
prejšnjih odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če
tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na disketi,
zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti |
23. člen |
Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno
sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na
zahtevo ene tretjine članov sveta ali na lastno pobudo. |
V zahtevi
za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
Vabilo za
izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi na uradni spletni strani občine. |
Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki
je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
24. člen |
Dopisna
seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. |
Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. |
Dopisna
seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno
vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se
sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po
elektronski pošti. |
Glede na
način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja
dopisne seje, točen datum in čas trajanja seje. |
Dopisna
seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od
katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da
so vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep
glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri
izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali
pa se točka uvrsti na prvo redno sejo sveta. |
O dopisni
seji se vodi zapisnik, ki more poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
25. člen |
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se
pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje
potrebna. |
26. člen |
Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni
red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
Na dnevni
red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O sprejemu
dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo
ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
27. člen |
Sejo sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali
drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši prisoten član občinskega sveta. |
Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
28. člen |
Seje sveta
so javne. |
Javnost
seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
Če občan,
ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
29. člen |
Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek
seje |
30. člen |
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku
seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in
drugimi vprašanji. |
Če
predsedujoči ugotovi, da na seji ni zadostnega števila članov sveta
lahko odloži pričetek seje za največ pol ure, če pa tudi takrat ni
zadostnega števila članov sveta, preloži sejo za določen ali nedoločen
čas. |
Predsedujoči sejo prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom
seje ugotovi, da svet ni več sklepčen. |
31. člen |
Preden
svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član
občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik
se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe,
lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi
pripombami. |
32. člen |
Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve |
umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o
morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek. |
Mandatne
zadeve se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
Zadeve, za
katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda. |
Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
33. člen |
Posamezne
točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. |
Med sejo
lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
Spremembo
vrstnega reda obravnave je potrebno pisno obrazložiti. |
34. člen |
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Po tem
dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana sveta lahko traja
največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član sveta iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega razpravljavca. |
Replika
mora biti konkretna in se mora nanašati na napovedi replike in označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. |
Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
35. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. |
Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
36. člen |
Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
37. člen |
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
38. člen |
Seje sveta
se sklicujejo med šestnajsto in osemnajsto uro in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
39. člen |
Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
Ko so vse
točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
3.
Vzdrževanje reda na seji |
40. člen |
Za red na
seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
41. člen |
Za kršitev
reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
· opomin, |
· odvzem
besede, |
·
odstranitev s seje ali z dela seje. |
42. člen |
Opomin se
lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
43. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz objekta, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red
hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
44. člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
4.
Odločanje |
45. člen |
Svet
veljavno odloča če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost
se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
Kadar je
za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
46. člen |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
47. člen |
Občinski
svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
48. člen |
Glasovanje
se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa
ali amandmaja. |
Član
občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči pozove člane sveta k glasovanju tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član sveta glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
49. člen |
Javno
glasovanje se opravi z dvigom kartonov ali rok, z uporabo glasovalne
naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko
glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene tretjine vseh članov sveta. |
Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA” ali “PROTI”. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
50. člen |
Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor. |
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice
morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. |
Glasuje se
na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena
tajnost glasovanja. |
Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in
“PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni
strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA”
ali besedo “PROTI”. |
Glasovnica
mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica
za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov,
če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
51. člen |
Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o
izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
· datumu
in številki seje sveta, |
· predmetu
glasovanja, |
· sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
· število
razdeljenih glasovnic, |
· število
oddanih glasovnic, |
· število
neveljavnih glasovnic, |
· število
veljavnih glasovnic, |
· število
glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je
imenovan. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
52. člen |
Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
O isti
zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
5.
Zapisnik seje sveta |
53. člen |
O vsaki
seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik
obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti
članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejemu dnevnega reda, imenih razpravljavcev,
predlogih sklepov, o izidu glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o
postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila
in gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
54. člen |
Potek seje
sveta se snema (avdio – video zapis). Avdio – video zapis se hrani še
eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali
občinski svet, katerega seja je bila snemana. |
Avdio –
video zapis seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član sveta
in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega,
ima pravico vpogledati v avdio – video zapis. Vpogled se opravi v
prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca občinske
uprave. |
Vsakdo
lahko zaprosi, da se določen del avdio zapisa, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu
posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova
navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri
pooblaščenem delavcu občinske uprave, ki o zadevi odloči v skladu z
zakonom. |
55. člen |
Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor. Direktor lahko za vodenje zapisnika
seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. |
Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor
oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine in na krajevno
običajen način. |
Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
56. člen |
Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske
uprave. |
O
arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša
navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentacijsko gradivo. |
57. člen |
Član sveta
ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je
pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. |
Vpogled
odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
6.
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
58. člen |
Strokovno
in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor. |
Direktor
organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in
določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej
ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za
zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor. Direktor lahko za
vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. |
7. Delovna
telesa sveta |
59. člen |
Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
· svetu
predlaga kandidate za delovna telesa sveta, občinskih organov,
ravnateljev, |
direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
· opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
· svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
·
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
·
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
Komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
60. člen |
Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
Komisije
in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
61. člen |
Stalna
delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisije: |
· odbor za
proračun, finance in premoženjske zadeve, |
· odbor za
gospodarstvo, obrt in podjetništvo, |
· odbor za
varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe, |
· odbor za
kmetijstvo in turizem, |
· odbor za
družbene dejavnosti, |
·
statutarno-pravna komisija, |
· komisija
za priznanje, pohvale in nagrade. |
62. člen |
Odbor za
proračun, finance in premoženjske zadeve ima pet članov, ki opravlja
naslednje naloge: |
·
obravnava in daje mnenja k predlogu proračuna in zaključnega računa
proračuna občine, |
·
obravnava in daje mnenja k dokončnemu poročilu nadzornega odbora, |
· spremlja
in daje mnenja k izvrševanju proračuna občine, |
·
obravnava letni načrt razvoja občine in spremlja gospodarjenje z
občinskim premoženjem, |
· na
zahtevo občinskega sveta daje mnenja glede vprašanj s področja financ in
premoženjskih zadev iz pristojnosti občine. |
Obravnavo
je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
Mnenje o
dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje
dva dni pred začetkom obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
proračun, finance in premoženjske zadeve lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju proračuna,
financ in premoženjskih zadev |
63. člen |
Odbor za
gospodarstvo, obrt in podjetništvo ima pet članov, ki opravlja naslednje
naloge: |
·
obravnava vprašanja in daje mnenje glede pospeševanja gospodarstva,
obrti in podjetništva, |
·
obravnava vprašanja in daje mnenja o čezmejnem sodelovanju s svojega
delovnega področja, |
·
obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovnega področja, ki mu jih
naloži občinski svet. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju gospodarstva, obrti in podjetništva, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo
je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
Mnenje o
dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje
dva dni pred začetkom obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
gospodarstvo, obrt in podjetništvo lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
64. člen |
Odbor za
varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe ima pet
članov, ki opravlja naslednje naloge: |
·
obravnava prostorske plane občine, |
·
obravnava in predlaga politiko prostorskega razvoja občine in spremlja
njeno izvrševanje, |
·
obravnava vprašanja načrtovanja s področja urbanizma, gradbeništva in
Infrastrukture, |
·
obravnava vprašanja razvoja stanovanjskega gospodarstva in izgradnje
socialnih stanovanj, ter vzdrževanje občinskega stanovanjskega fonda, |
·
obravnava vprašanja v zvezi s poslovnimi prostori na območju občine, |
·
obravnava vprašanja upravljanja in urejanja gospodarskih javnih služb, |
·
obravnava vprašanja izgradnje in vzdrževanja lokalnih in gozdnih cest, |
·
obravnava vprašanja izgradnje in vzdrževanja komunalne infrastrukture
(vodovod, odlagališče odpadkov, kanalizacije, ....), |
·
obravnava vprašanja ekologije, varstva naravne in kulturne dediščine, |
·
obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovnega področja, ki mu jih
naloži občinski svet. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na |
področju
varstva okolja, urejanja prostora in gospodarskih javnih služb, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
Obravnavo
je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
Mnenje o
dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje
dva dni pred začetkom obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
65. člen |
Odbor za
kmetijstvo in turizem ima pet članov, ki opravlja naslednje naloge: |
· spremlja
in daje mnenja in predloge v zvezi z organiziranostjo in razvojem
kmetijske dejavnosti, |
·
obravnava vprašanja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (drobna
obrt, storitve s kmetijsko mehanizacijo, turizem na kmetiji,
vinotoči,...), |
·
spremlja, daje mnenja in pobude na področju razvoja turizma v občini, ·
skrbi za promocijo turizma v občini. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju kmetijstva in turizma, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
Obravnavo
je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
Mnenja o
dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje
dva dni pred začetkom obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
kmetijstvo in turizem lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
66. člen |
Odbor za
družbene dejavnosti ima pet članov, ki opravlja naslednje naloge: |
·
obravnava vprašanja in daje mnenje in predloge v zvezi s šolstvom,
zdravstvom, kulturo, otroškim varstvom, športom, rekreacijo ter
društvenimi dejavnostmi, |
· daje
mnenja k ustanovitvenim aktom javnih zavodov in služb lokalnega pomena, |
·
pripravlja program socialne politike občine in ga predlaga občinskemu
svetu, |
· skrbi za
smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v
občini, |
· opravlja
druge zadeve s področja družbenih dejavnosti, družine in mladine. |
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
Obravnavo
je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. |
Mnenje o
dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje
dva dni pred začetkom obravnave predloga splošnega akta. |
Odbor za
družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
67. člen |
Statutarno-pravna komisija sveta ima tri člane. |
Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov. |
Komisija
oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih
predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija
lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med dvema
sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
68. člen |
Komisija
za priznanje, pohvale in nagrade sveta ima tri člane. |
Komisija
pripravi razpis in kriterije za podelitev priznanj, pohval in nagrad,
postopek za kandidiranje in izbor ter druge podatke v zvezi s
podelitvijo ter objavi v sredstvih javnega obveščanja. |
Komisija
pripravi predlog za odločanje na seji sveta. |
Komisija
lahko predlaga svetu v sprejem spremembe odloka o priznanjih in
nagradah. |
69. člen |
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
70. člen |
Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo
odbora skliče župan. |
Članstvo v
komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
71. člen |
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
72. člen |
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. |
Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za
sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj
tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno
telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med
navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema
svoje odločitve, mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
Glasovanje
v delovnem telesu je javno. |
Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta. |
73. člen |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
74. člen |
Svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v celoti
na |
predlog
najmanj ene tretjine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane
odborov |
pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje |
sveta. |
VI. AKTI
SVETA |
1. Splošne
določbe |
75. člen |
Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik o delu sveta, |
· proračun
občine in zaključni račun, |
· planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
· odloke, |
· odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila, |
· sklepe. |
Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
76. člen |
Župan
predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije
in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
77. člen |
Akte, ki
jih sprejema svet, podpisuje župan. |
Izvirnike
aktov sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
2.
Postopek za sprejem odloka |
78. člen |
Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za
vodenje sej sveta . |
79. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka |
na sejah
sveta. |
Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar on |
ni
predlagatelj. |
80. člen |
Predlog
odloka se pošlje članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj
odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri
bo obravnavan. |
Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
81. člen |
V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po končani
obravnavi svet z večino glasov navzočih članov sprejme stališča in
predloge o odloku. |
Če svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani
prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O
predlogu umika odloči svet s sklepom. |
Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
82. člen |
Pred
začetkom druge obravnave predlagatelj pripravi novo besedilo predloga
odloka, pri čem na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
83. člen |
V drugi
obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga
odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma
mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj
tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena tretjina vseh članov sveta in
predlagatelj odloka. |
Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Predlog mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
84. člen |
Amandma,
člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta
glasuje večina članov sveta, ki glasujejo. |
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
85. člen |
Statut
občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
Proračun
občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O
predlogih drugih splošnih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
86. člen |
Svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru,
da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
Če
predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
87. člen |
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
88. člen |
Svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
· manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
·
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njihovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
·
uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, |
·
spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
·
prečiščena besedila aktov. |
Odločitev
iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. |
Po končani
prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
89. člen |
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. |
5.
Postopek za sprejem proračuna |
90. člen |
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
Občinski
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
91. člen |
Predlog
proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti
svetu najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna
državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog
proračuna najkasneje v šestdesetih dneh po izvolitvi sveta. |
Župan
pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta predlog
proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja
javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog
proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
V okviru
predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave
svetu: |
· temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane politike občine, |
· oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
· okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
· načrt
razvojnih programov, |
· načrt
nabav. |
Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
Če svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
92. člen |
Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj petnajst dni. |
V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
93. člen |
V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta,
odbori ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
Pripombe
in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
94. člen |
Najkasneje
v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna
pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo
sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
95. člen |
Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. |
Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku proračuna občine ter poda svoje mnenje o amandmajih.
Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
Glasovanje
se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
96. člen |
Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro in datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
97. člen |
Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
Rebalans
proračuna občine sprejme svet po določbah tega poslovnika, ki ureja
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračun. |
6.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
98. člen |
Prostorske
akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki ureja drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je k
odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
99. člen |
Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v
postopek. |
Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
8.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
100. člen |
Če bi bil
kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in
dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
obliki uradnega prečiščenega besedila. |
Uradno
prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi svet po skrajšanem
postopku za sprejem odloka. |
101. člen |
Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminja oziroma dopolnjuje
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
O uradnem
prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu občine. |
VII.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
102. člen |
Volitve in
Imenovanja funkcionarjev oziroma članov organov, za katere je po zakonu
ali statutu občine pristojen občinski svet, se opravijo po določilih
tega poslovnika. |
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
103. člen |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. |
Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
104. člen |
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta ki so
glasovali. |
Pri tajnem
glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
105. člen |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri |
glasovanju
ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
1.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
106. člen |
Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se
lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na
način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
2.
Imenovanje podžupana |
107. člen |
Župan s
sklepom imenuje podžupana izmed članov občinskega sveta in ga lahko tudi
razreši. |
Župan s
sklepom o imenovanju podžupana ali njegovi razrešitvi seznani občinski
svet. |
3.
Postopek za razrešitev |
108. člen |
Funkcionarje in člane organov, ki jih voli in imenuje svet, se razreši
po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen
drugačen postopek. |
Svet
razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem
postopku, kot je določen za imenovanje. |
Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je funkcionarja in
člane organov predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog
najmanj ene tretjine članov sveta. Če predlagatelj ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
Predlog o
razrešitvi mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
109. člen |
Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih četrtega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne
predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
110. člen |
Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4. Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
111. člen |
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu in
članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
Pravico
odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitvah in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v
nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati
svetu novega kandidata. |
Svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o
prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni
komisiji. |
Sklep o
razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VIII.
RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
112. člen |
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
113. člen |
Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V poročilu
o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe,
ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa
sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo
možno izvršiti. |
Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX.
JAVNOST DELA |
114. člen |
Delo sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom, sredstvom javnega
obveščanja z objavo na uradni spletni strani občine o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa
statut in ta poslovnik. |
Župan in
direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja
o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
Svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina
lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
115. člen |
Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
X. DELO
SVETA V IZREDNEM STANJU |
116. člen |
V izrednem
stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja
se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve
predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov
splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede
javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se
sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
117. člen |
Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe
in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
118. člen |
Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, med sejo sveta,
poslovnik razlaga predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
Izven seje
sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
119. člen |
Ko začne
veljati ta poslovnik preneha veljati Začasni poslovnik občinskega sveta
Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače – lokalni časopis Prepih, št.
1/06). |
120. člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine
Apače – lokalni časopis Prepih. |
|
Številka:
007-07/2006 |
Datum:
27.02.2007 |
|
ŽUPAN OBČINE APAČE |
Dr. Darko ANŽELJ, l.r. |
|