|
Na podlagi drugega
odstavka 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/89, 37/85 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93,
47/93, 71/93 in 44/97) ter 20. člena
statuta Občine Kobilje
(Uradni list RS, št. 94/99 in 72/01) je Občinski svet občine Kobilje na
20. redni seji dne 25. 1. 2002 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Občine Kobilje |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Kobilje (v
nadaljevanju: PUP Občine Kobilje), ki jih je v oktobru 2001 izdelala ZEU
– Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz Murske Sobote, pod
številko 45/00-PUP/KO. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni
pogoji so izdelani v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje
Občine Kobilje v letu 2000 (Uradni list RS, št. 3/01). |
|
|
3. člen |
|
|
PUP
Občine Kobilje vsebujejo: |
|
|
1. tekstualni del s
prilogami: |
|
|
– obrazložitev,
|
|
|
– pogoje in soglasja
pristojnih organov in organizacij; |
|
|
2. grafični del:
|
|
|
– pregledna karta
območja m 1:25000, |
|
|
– prikazi meril in
pogojev na kartah PKN m 1:5000. |
|
|
4. člen |
|
|
Prostorski ureditveni
pogoji določajo: |
|
|
– meje območij
urejanja in veljavnost, |
|
|
– funkcijo območij,
|
|
|
– merila in pogoje
za: |
|
|
– vrsto posegov v
prostor, |
|
|
– prostorsko
oblikovanje posegov v prostor in arhitektonsko oblikovanje objektov in
naprav, |
|
|
– urejanje komunalne
in energetske infrastrukture, |
|
|
– prometno urejanje,
|
|
|
– druge posege,
|
|
|
– ohranjanje in
varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega
pomena, |
|
|
– varovanje in
izboljšanje okolja, |
|
|
– urejanje prostora
za potrebe obrambe in zaščite ter |
|
|
– odstopanja.
|
|
|
Merila in pogoji,
določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za
posamezen poseg v prostor na območju, ki ga ureja. |
|
|
II. OBMOČJE UREJANJA
IN VELJAVNOST |
|
|
5. člen |
|
|
Meja območja
urejanja, na katerega se nanaša odlok poteka po zunanji meji katastrske
občine Kobilje, ki je identična z mejo Občine Kobilje. |
|
|
6. člen |
|
|
PUP veljajo neomejeno
za naselje Kobilje, njegove zaselke in posamične gradnje ter ostale
parcele, ki so v prostorskih sestavinah planov Občine Kobilje
opredeljena kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča, za vinorodna
območja Sv. Martin, Čerteg in Mali vrej ter za odprti prostor
(kmetijska, gozdna in ostala zemljišča). |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
7. člen |
|
|
Naravne danosti na
območju Občine Kobilje pogojujejo močno razvito kmetijsko funkcijo,
predvsem poljedelstvo in vinogradništvo. Skoraj polovica površine občine
je poraščena z gozdom, ki se razprostira pretežno v južnem delu občine.
|
|
|
Celotno območje
občine je zaradi posebnih krajinskih kvalitet opredeljeno kot regijski
park v sestavi regijskega parka Goričko. Kot posebni krajinski park je
opredeljeno vinorodno območje Sv. Martin. |
|
|
Edino naselje v
občini in občinsko središče Kobilje ima poleg stanovanjske tudi upravno,
kulturno, trgovsko, zaposlitveno in tudi obmejno funkcijo, s svojo
morfološko in tipološko značilnostjo pa kot naselje tudi posebno
kulturnovarstveno funkcijo. |
|
|
Funkcije naselja so
mešane, saj so poleg stanovanj v objektih tudi servisne, obrtne in
poslovne dejavnosti. |
|
|
Po funkciji ločeno
območje je obrtna cona, kjer so predvidene obrtne, proizvodne, servisne,
trgovske, kmetijske, rekreacijske in turistične dejavnosti brez
stanovanj. Brez stanovanj je tudi območje mejnega prehoda. |
|
|
8. člen |
|
|
A) Poselitveno
območje |
|
|
Poselitveno območje
je območje naselja Kobilje in njegovih zaselkov ter posamičnih objektov
in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje
prebivalstva v območju s pretežno kmetijsko dejavnostjo. Namenjena so
predvsem gradnji stanovanjskih in kmetijskih objektov ter gradnji in
ureditvam, ki dopolnjujejo stanovanjsko in kmetijsko funkcijo (oskrbni,
poslovni, obrtni in servisni objekti) funkcijo občinskega središča ter
rekreacijske površine. Ožjih območij po pretežni dejavnosti ni možno
definirati. Posebej opredeljene so le rekreacijska cona, obrtna cona in
območje mejnega prehoda. |
|
|
Kot posebna naravna
vrednota je znotraj naselja opredeljen Kobiljanski potok, ki ga
ohranjamo v obstoječi strugi s sonaravnimi ureditvami. |
|
|
V naselju je več
arhitektonsko kvalitetnih objektov, ki še ohranjajo tradicionalno obliko
in obdelavo panonske nižinske arhitekture, ki izhaja iz kmetijske
funkcije (domačije). |
|
|
B) Vinorodna območja
|
|
|
Vinorodno območje Sv.
Martin je kmetijsko območje s prevladujočo vinogradniško dejavnostjo,
kjer je možna gradnja gospodarskih objektov, namenjenih tej dejavnosti
in dejavnostim, ki jo dopolnjujejo (vinotoči). |
|
|
Vinorodno območje
Čerteg in Mali vrej sta prav tako kmetijski območji z izključno
vinogradniško in sadjarsko dejavnostjo, kjer stavbna zemljišča še niso
definirana. |
|
|
C) Odprti prostor
|
|
|
Odprti prostor delimo
v skladu z namensko rabo iz prostorskih sestavin planov v kmetijska
zemljišča (najboljša in ostala kmetijska zemljišča), gozdna zemljišča
(lesno proizvodni gozd in gozd s posebnim namenom), vodne površine
(Kobiljanski potok, potok Čebiš in manjši odvodniki ter opuščene
gramoznice) in površine infrastrukturnih objektov. |
|
|
D) Območja, ki segajo
preko ostalih območij |
|
|
Tako poselitvena
območja kot odprti prostor so poleg primarne rabe v določenih mejah
opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so območja
naravne in kulturne dediščine in varnostni pasovi posameznih
infrastrukturnih objektov in naprav. Celotno območje obdelave je tudi
raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo. |
|
|
Vsa navedena območja
so razvidna iz grafičnih prilog. |
|
|
IV. POGOJI IN MERILA
GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
|
9. člen |
|
|
Vrsto posegov delimo
glede na funkcijo prostora v poselitvenih območjih in v odprtem prostoru
po območjih navedenih v 7. členu tega odloka. |
|
|
A) Poselitveno
območje naselja, zaselkov in posamičnih gradenj |
|
|
Na območju naselja in
delov naselja Kobilje, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena
kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča so dopustni naslednji
posegi: |
|
|
– sanacije,
adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah; |
|
|
– novogradnje,
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih naprav in omrežij;
|
|
|
– novogradnja,
dozidava in nadzidava vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja);
|
|
|
– novogradnja
pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih
objektov; |
|
|
– sprememba
namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno,
servisno ali trgovsko dejavnost; |
|
|
– odstranitev
objektov in naprav; |
|
|
– postavitev začasnih
montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo; |
|
|
– postavitev začasnih
montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve;
|
|
|
– postavitev obeležij
in spomenikov; |
|
|
– postavitev in
odstranitev ograj; |
|
|
– ureditev prometnih
in zelenih površin; |
|
|
– komunalne ureditve;
|
|
|
– vodnogospodarske
ureditve; |
|
|
– parcelacija
zemljišč. |
|
|
Na zemljiščih, ki
ležijo v notranjosti obstoječih stavbnih parcel in nimajo direktnega
dostopa z javne ceste (sadovnjaki), gradnja stanovanjskih ali poslovnih
objektov ni dopustna. Zemljišča so namenjena gradnji pritiklin ali
objektov za kmetijsko dejavnost. |
|
|
Večje skupine dreves
in posamezna značilna drevesa znotraj zazidljivih površin je potrebno v
celoti ohraniti. |
|
|
Gradnja večjih
kmetijskih proizvodnih objektov (hlevov) je dopustna le izven
centralnega dela naselja. |
|
|
Na območju obrtne
cone in mejnega prehoda so dopustni vsi našteti posegi, razen gradnje
stanovanjskih objektov. |
|
|
10. člen |
|
|
B) Vinorodna območja
|
|
|
V vinorodnem območju
Sv. Martin so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– novogradnja
gospodarskih – vinogradniških objektov (vinske kleti, zidanice, shrambe)
ob pogoju, da je graditelj lastnik vinograda v velikosti najmanj 5 arov,
|
|
|
– novogradnja
vinogradniških turističnih objektov (vinotočev) in sprememba namembnosti
obstoječih objektov v vinotoče ob pogoju, da je graditelj lastnik
vinograda v velikosti najmanj 30 arov, |
|
|
– sanacija,
adaptacija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih gradbenih in
infrastrukturnih objektih ter napravah, |
|
|
– novogradnje,
dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in
omrežij, |
|
|
– ureditev
turističnih in kolesarskih poti, |
|
|
– vodnogospodarske
ureditve, |
|
|
– postavitev ograj.
|
|
|
Urejanje vinogradov
ali sadovnjakov v obliki teras ni dopustno. |
|
|
11. člen |
|
|
Na vinorodnih
območjih Čerteg in Mali vrej je dopustna legalizacija že zgrajenih
objektov. Teh objektov ni dopustno obnavljati ali dograjevati. Po
dotrajanosti jih je potrebno odstraniti. |
|
|
Na teh območjih so
dopustni še naslednji posegi: |
|
|
– vzdrževalna dela na
obstoječi infrastrukturi, |
|
|
– gradnja in
dograditev infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
|
– vodnogospodarske
ureditve, |
|
|
– ureditev
rekreacijskih in turističnih poti. |
|
|
Urejanje vinogradov
ali sadovnjakov v obliki teras ni dopustno. |
|
|
12. člen |
|
|
C) Območja odprtega
prostora |
|
|
1. Kmetijska
zemljišča |
|
|
a) Na najboljših
kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg
primarne rabe dopustni naslednji posegi: |
|
|
– dograditve in
nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
|
– gradnja dopolnilnih
kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah pod pogojem, da funkcionalno
zemljišče sega v pretežni meri na obstoječe stavbno zemljišče v sklopu
domačije, |
|
|
– vodnogospodarske
ureditve, |
|
|
– vzdrževalna dela na
obstoječih objektih, napravah in površinah, |
|
|
– ureditev utrjenih
površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– postavitev začasnih
ograj, |
|
|
– ureditev ograjenih
obor za rejo živali, |
|
|
– postavitev začasnih
montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki, začasna zavetišča
za živino), ob pogoju, da se postavijo praviloma ob obstoječih poteh, ob
potoku ali ob gozdu, |
|
|
– ureditev
rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh. |
|
|
- agrarne operacije (melioracije, komasacije,
namakanje, osuševanje, idr.), |
|
|
- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno
in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki, in
hidranti), komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi, plinovodi in
priključki nanje. |
|
|
b) Na ostalih
kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– vzdrževalna dela na
obstoječih objektih, napravah in površinah, |
|
|
– gradnja in
dograditev infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
|
– gradnja dopolnilnih
kmetijskih objektov pri obstoječih domačijah, |
|
|
– ureditev utrjenih
površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– ureditev
rekreacijskih in športnih površin, |
|
|
– vodnogospodarske
ureditve, |
|
|
– ureditev ograjenih
obor za rejo živali s postavitvijo zavetišč, |
|
|
– postavitev začasnih
montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, športnih in drugih
prireditev, |
|
|
– postavitev in
odstranitev ograj, |
|
|
– odstranitev
obstoječih objektov in naprav, |
|
|
– ureditev
rekreacijskih in turističnih poti. |
|
|
- agrarne operacije (melioracije, komasacije,
namakanje, osuševanje, idr.), |
|
|
- prenosni in distribucijski cevovodi za pitno
in odpadno vodo s pripadajočimi objekti (vodni stolpi, vodnjaki, in
hidranti), komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi, plinovodi in
priključki nanje. |
|
|
13. člen |
|
|
2. Območja gozdov |
|
|
Na območju gozdov so
dopustni naslednji posegi: |
|
|
– novogradnja ali
dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali
športno dejavnost, |
|
|
– dograditve in
nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
|
– vzdrževalna dela na
obstoječih objektih in napravah, |
|
|
– vodnogospodarske
ureditve, |
|
|
– ureditev
turističnih in rekreacijskih poti. |
|
|
Negozdna zemljišča v
gozdu je prepovedano pogozdovati. Gozdne površine je dopustno ograjevati
le v soglasju s pristojnim Zavodom za gozdove, oziroma v primerih, ki
jih določa zakon o gozdovih. |
|
|
Za posege v gozdne
površine, v skupino dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali
krajinsko značilno funkcijo, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega
Zavoda za gozdove. |
|
|
V gozdu s posebnim
namenom veljajo enaki pogoji, kot v ostalih gozdovih. |
|
|
14. člen |
|
|
3. Območja vodnih
površin |
|
|
Na območjih vodnih
površin in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:
|
|
|
– tekoča vzdrževalna
dela na obstoječih površinah, objektih in napravah, |
|
|
– vodnogospodarske
ureditve, |
|
|
– ureditve manjših
zajemališč požarne vode, |
|
|
– ureditev manjših
zajetij za ureditev ribnikov. |
|
|
Odstranitev
vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna. |
|
|
V grafičnih prilogah
nekatere vodne površine (potoki, jarki, odvodniki) niso posebej
prikazane, temveč so del prevladujoče namenske površine. Evidentne so v
naravi in v katastrskih načrtih. |
|
|
15. člen |
|
|
4. Območja
infrastrukturnih objektov in naprav ter varovalni pasovi |
|
|
Na območjih
infrastrukturnih objektov so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– rekonstrukcije in
tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
– gradnja oziroma
postavitev avtobusnih postajališč, |
|
|
– gradnja kolesarskih
in peš površin, |
|
|
– gradnja in
rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov
in omrežij. |
|
|
Ceste v grafičnih
prilogah niso posebej prikazane, temveč so del prevladujoče namenske
rabe, zato se pri evidentiranju uporabljajo katastrski načrti.
|
|
|
Na območju varovalnih
pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju
z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša
upravljalec tega objekta. |
|
|
16. člen |
|
|
5. Ostala območja
|
|
|
Na območjih opuščenih
gramoznic so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– postavitev
montažnih sezonskih objektov za rekreacijsko-turistične, športne in
gostinske dejavnosti, |
|
|
– postavitev
montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo, |
|
|
– postavitev
montažnih objektov za prireditve, |
|
|
– komunalne ureditve,
|
|
|
– vodnogospodarske
ureditve, |
|
|
– postavitev
varovalnih ograj, |
|
|
– dopolnilna
zasaditev. |
|
|
Gradnja objektov na
območjih opuščenih gramoznic je dopustna le na stavbnem zemljišču
opredeljenem v planskih dokumentih. |
|
|
17. člen |
|
|
D) Območja, ki segajo
preko ostalih območij |
|
|
1. Območja naravne
dediščine |
|
|
Naravna dediščina je
na območju Občine Kobilje evidentirana in označena v prostorskih
sestavinah planov Občine Kobilje. Obravnavano območje je v celoti
opredeljeno kot regijski park Goričko. Kot krajinski park je opredeljeno
tudi vinorodno območje Sv. Martin. Ker je znotraj regijskega parka, ga
posebej ne obravnavamo. |
|
|
Na celotnem območju
občine je za vse posege v odprtem prostoru potrebno pridobiti
naravovarstveno soglasje od Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine Maribor. |
|
|
18. člen |
|
|
2. Območja in objekti
kulturne dediščine |
|
|
Kulturna dediščina je
v Občini Kobilje zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih
kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju (bivše) Občine Lendava
(Uradni list RS, št. 20/93), ter evidentirana v registru Kulturne
dediščine za Občino Kobilje. |
|
|
Za vse posege na
zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje na projektno dokumentacijo od pristojnega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine Maribor. |
|
|
Vsi objekti in
območja so označena v grafičnih prilogah. |
|
|
19. člen |
|
|
3. Raziskovalni
prostor |
|
|
Na celotnem območju
obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in
geotermalne vode, pod pogoji, zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št.
56/99). Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
|
|
|
Na celotnem območju
so dopustna tudi geološka vrtanja za druge namene pod pogojem, da
vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in
podtalju. |
|
|
20. člen |
|
|
4. Varstveni pasovi
vodnih virov |
|
|
Varstvene cone in
ukrepi za zavarovanje virov pitne vode ter pogoji in omejitve so
določeni že v odloku o varstvu virov pitne vode na območju Občine
Kobilje (Uradni list RS, št. 79/00). |
|
|
21. člen |
|
|
5. Koridori
obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih objektov in naprav
|
|
|
Na območjih
komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so dopustni vsi že
našteti posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, ki jih
predpisuje upravljalec posamezne naprave oziroma pod pogoji področne
zakonodaje. |
|
|
V. POGOJI IN MERILA
ZA PROSTORSKO OBLIKOVANJE OBMOČIJ IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČIJ |
|
|
22. člen |
|
|
Posege, ki pomenijo
gradnjo, oblikujemo v skladu s pogoji in merili, ki določajo morfološke
in prostorske značilnosti območij, ter pogoji in merili za arhitektonsko
oblikovanje objektov in naprav. |
|
|
Pogoji in merila so
ločeni za naslednja območja: |
|
|
a) naselje Kobilje z
zaselkom Malo Kobilje, |
|
|
b) vinorodna območja
Sv. Martin, Čerteg in Mali vrej, |
|
|
c) obrtna cona in
mejni prehod, |
|
|
d) odprti prostor. |
|
|
23. člen |
|
|
a) Naselje Kobilje z
zaselkom Malo Kobilje |
|
|
Morfološka merila:
|
|
|
– ohranjati na
komunikacijo pravokotno parcelacijo, |
|
|
– ohranjati obcestno
gradbeno linijo, |
|
|
– objekte ne glede na
obliko (podolžna, lomljena) postaviti pravokotno na cesto, |
|
|
– cestne fasade
oblikovati z značilno enakomerno razporeditvijo fasadnih elementov ter
brez balkonov, |
|
|
– upoštevati značilne
odmike od istih parcelnih mej (zaporednost gradnje), |
|
|
– ohranjati vzdolžno
ali križno zasnovo komunikacij. |
|
|
24. člen |
|
|
Prostorska merila
|
|
|
Prostorska merila za
določanje stavbnih parcel, velikosti funkcionalnih zemljišč gradbene
linije ter za odmike se določijo v lokacijski dokumentaciji za vsak
posamezen primer. Pri tem je potrebno upoštevati: |
|
|
– namembnost in
velikost objekta ali naprave, |
|
|
– obstoječo pozidavo
na obravnavani in sosednjih parcelah, |
|
|
– obstoječo
infrastrukturo in obstoječo zasaditev, |
|
|
– dovozni priključek
na javno cesto, |
|
|
– tradicionalno
zasnovo razporeditve objektov na parceli. |
|
|
25. člen |
|
|
Stavbna parcela
|
|
|
Velikost, oblika in
lega stavbne parcele se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe
tlorisne zasnove naselja ali zaselka (morfološka merila), ter zavisi od
namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem
zemljišču. |
|
|
Širina nove stavbne
parcele ob cesti ne sme biti manjša od 16 m. Za individualne
stanovanjske objekte je širina parcele izjemoma lahko manjša ob pogoju,
da so zagotovljeni ustrezni odmiki. |
|
|
Pri razporeditvi
objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept
zazidave (zaporednost gradnje) in obstoječe urejene površine.
|
|
|
Stanovanjski objekti
se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in
pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. |
|
|
Ob cesti se lahko
gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, ob pogoju, da s svojo
dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte. |
|
|
26. člen |
|
|
Funkcionalno
zemljišče |
|
|
Funkcionalno
zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v
obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če
funkcionalnega zemljišča ni mogoče zagotoviti znotraj obravnavane
parcele, se lahko to predvidi na drugem za to ustreznem zemljišču,
vendar v oddaljenosti manj kot 30 m. |
|
|
Funkcionalno
zemljišče za stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline sega do 2 m
od fasade, širina dovoza je 3 m. Za kmetijske proizvodne objekte (hleve)
in za ostale proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne
delavnice) sega funkcionalno zemljišče do 4 m od fasade, širina dovoza
je 4 m. |
|
|
Funkcionalna
zemljišča, ki izhajajo iz dejavnosti so predvsem parkirišča. Le-ta se
določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi
zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati
naslednje kriterije: |
|
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
|
dejavnost število parkirnih mest (PM) na
enoto |
|
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Stanovanjski
objekti |
|
|
– enodružinske
hiše 1 PM |
|
|
–
večstanovanjski objekti 1 PM za stanovanje |
|
|
poslovni
prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine |
|
|
prodajni
prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine |
|
|
nakupovalni
center 1 PM na 15 m2 koristne površine |
|
|
gostinski
objekti 1 PM na 10 sedežev |
|
|
gostišča s
prenočišči 1 PM na 5 sob in |
|
|
1 PM na 4 sedeže |
|
|
prireditveni
prostori 1 PM na 5 sedežev |
|
|
zdravstveni
domovi 1 PM na 3 zaposlene + |
|
|
1 PM na 30 m2 koristne površine |
|
|
šole,
vrtci 1 PM na 2 zaposlena |
|
|
industrija, obrt |
|
|
– industrijski
obrati 1 PM na 50 m2 neto površine |
|
|
– obrtne
delavnice, servisi 1 PM na 2 zaposlena |
|
|
pokopališča 1 PM na 20 grobov |
|
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Najmanj eno parkirno
mesto, oziroma 5% vseh parkirišč pri posameznem javnem objektu ali
lokalu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb v skladu
s pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir
(Uradni list RS, št. 92/99) |
|
|
27. člen |
|
|
Odmiki |
|
|
Odmiki objektov in
naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo
normalno vzdrževanje, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, ter ne
slabšajo pogojev bivanja v sosednjem objektu. Zagotovljena mora biti
osončenost bivalnih objektov (vsaj 2 uri dnevno celo leto). |
|
|
Pri določanju odmikov
od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi
zaporedni sistem odmikov. |
|
|
Najmanjši odmik od
sosednje parcelne meje je 1 m, oziroma manj, če s tem soglaša sosed
mejaš. |
|
|
Odmiki od vseh javnih
prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m od kategoriziranih cest
pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje v odmiku od
javnih cest je možno le s soglasjem upravljalca. |
|
|
Odmiki med objekti
znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred
požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na
sosednjih parcelah znaša praviloma toliko, kolikor znaša maksimalna
višina sosednjih objektov. |
|
|
Kmetijski objekti za
proizvodnjo (hlevi) gnojne jame in gnojišča morajo biti praviloma
najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov, oziroma objektov, kjer
bivajo ljudje. |
|
|
Pri odmikih
nadomestnih gradenj veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
|
|
|
Pri odmikih od
vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila
zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč, erozijskih
območij in morske obale ter si od lastnikov ali upravljalcev
vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje. |
|
|
28. člen |
|
|
Dovozni priključek
|
|
|
Vsak objekt na
zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in
varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o
javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po
možnosti za več objektov skupaj skupni priključek. |
|
|
Javni objekti in
lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih
mest v skladu s kriteriji iz 25. člena tega odloka. |
|
|
29. člen |
|
|
Ureditev parcele
|
|
|
Pri lociranju novih
in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati
prostorsko zasnovo območja. Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo.
Dopustni so le nujni poseki. |
|
|
Nepozidan del parcele
mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti
ozelenjen. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati domačo avtohtono
vegetacijo (visokodebelno sadno drevje). |
|
|
Ograje |
|
|
Parcela ali deli
parcele je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parc.
meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje morajo biti
ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah
morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo
prometa. |
|
|
Za postavitev ograj
ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov
ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.
|
|
|
Višina zemljišča ob
parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča. |
|
|
30. člen |
|
|
Tlorisna velikost in
oblika objektov |
|
|
Tlorisna velikost
objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in
legi funkcionalnega zemljišča ter namembnosti območja in objekta.
|
|
|
Tlorisna oblika novih
stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo mora
biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več. Lahko je
lomljena v L ali U. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji
pritiklin. |
|
|
Pri novogradnjah in
dozidavah v vseh oblikah naselij se morajo ohranjati merila in velikosti
za naselje značilne zazidave. Večje objekte je potrebno razčleniti v
manjše stavbne mase po principu tradicionalne domačije. |
|
|
31. člen |
|
|
Višinski gabariti
objektov |
|
|
Pri določanju višine
objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit naselja. Novi
ali dograjeni objekti ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih
objektov. |
|
|
Višina individualnih
stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž nad terenom.
Etažnost se proti robu naselja znižuje do pritlične etažnosti.
|
|
|
Višina največ P + 2
nad terenom je dopustna le pri javnih objektih v centralnem delu
naselja. |
|
|
Pri vseh objektih, ki
se gradijo na novo ali se nadzidavajo je potrebno upoštevati
tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora znašati
najmanj 1:1 ali več v korist strehe. Drugačno razmerje je možno izjemoma
pri javnih, servisnih in kmetijskih objektih, kjer so dopustni manjši
nakloni strešin. |
|
|
Pri določanju višine
novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati
predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z
določili 26. člena tega odloka. |
|
|
32. člen |
|
|
Strehe |
|
|
Obliko, naklon,
velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni
podobi naselja. |
|
|
Vsi predvideni
objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu
(praviloma enakostranične dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane
strehe so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe nad prizidanimi
pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
|
|
|
Naklon strehe mora
biti od 35–45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala,
podobnega opeki. |
|
|
Smeri slemen morajo
biti vzporedne z daljšo stranico objekta. |
|
|
Strehe so lahko
zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje
strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone enake
osnovni strehi. |
|
|
Strehe nad pomožnimi
objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način, kot nad
osnovnim objektom. |
|
|
Manjši nakloni
strešin so dopustni le na večjih javnih objektih. Manjši nakloni so
dopustni tudi na večjih kmetijskih proizvodnih objektih (hlevih).
|
|
|
Ravne strehe so
dopustne le na manjših pomožnih objektih. |
|
|
33. člen |
|
|
Oblikovanje in
obdelava objektov |
|
|
Pri novogradnjah in
pri posegih na obstoječih objektih se uporabijo avtohtoni, za območje
značilni materiali (opeka, les, kamen). Ob dominantnih objektih in ob
zavarovanih objektih kulturne dediščine ni dopustna uporaba materialov
kot so obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke,
steklenih zidakov ali drugih umetnih materialov. |
|
|
Pri oblikovanju in
obdelavi objektov je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
|
|
|
– fasade so opleskane
v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Talni zidec je opleskan s
temno barvo (tradicionalno sivo-rjavi), |
|
|
– ulične fasade so
gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Na teh fasadah niso
dopustni balkoni. Fasadni elementi so enaki in razporejeni enakomerno,
|
|
|
– opleski lesenih
detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve, |
|
|
– izpostavljene
fasade morajo biti zasajene z domačo avtohtono vegetacijo. |
|
|
34. člen |
|
|
Postavitev in
oblikovanje kioskov, stojnic, objektov ulične opreme in ostalih objektov
ali naprav |
|
|
Kioski in stojnice za
sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas. Pri tem je
potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša 1 m od
objekta, oziroma do 3 m na prodajni strani. |
|
|
Montažni kioski in
stojnice so lahko tipske izvedbe. Na zaokroženem območju morajo biti
kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve, razen, če gre za
kratkotrajno začasno postavitev. Pretežno naj bodo ti objekti leseni.
|
|
|
Obeležja, verska
znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti
ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne
zastirajo značilnih pogledov na arhitektonsko kvalitetne ali zavarovane
objekte ali območja. |
|
|
Pri oblikovanju
naštetih objektov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska
merila ožjega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti
fasad ali fasadnih elementov. Na zaokroženem območju morajo biti našteti
objekti oblikovani enotno. |
|
|
Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. |
|
|
Namestitev velikih
reklamnih panojev v naselju ni dopustna. |
|
|
35. člen |
|
|
b) Vinorodno območje
Sv. Martin |
|
|
Morfološka merila
|
|
|
Gradnja objektov je
možna ob dovoznih poteh ob upoštevanju obcestnih gradbenih linij, ki so
določene z linijo že obstoječih objektov. |
|
|
Pri lociranju
objektov je potrebno upoštevati še: |
|
|
– objekte ne glede na
obliko (podolžna, lomljena) postavljati pravokotno na plastnice in
pravokotno na cesto, |
|
|
– cestne fasade
oblikovati z značilno enakomerno razporeditvijo fasadnih elementov ter
brez balkonov in teras, |
|
|
– upoštevati značilne
odmike od istih parcelnih mej (zaporednost gradnje), |
|
|
– ohranjati vzdolžno
zasnovo komunikacij, |
|
|
– ohranjati značilni
rob naselja (sadovnjaki, vinogradi brez gradenj), |
|
|
– izpostavljene
gradnje prilagoditi značilni panonski arhitekturi, ter jih dodatno
zasaditi z avtohtono vegetacijo (visokodebelno sadno drevje),
|
|
|
– težiti k lokalni
koncentraciji zazidave v obcestne zaselke, |
|
|
– ohranjati obstoječe
koncentrirano zelenje. |
|
|
36. člen |
|
|
Prostorska merila
|
|
|
Prostorska merila za
določanje stavbnih parcel in funkcionalnih zemljišč določajo predvsem
pogoje glede velikosti, lege in ureditve parcel, ter gradbene linije
predvidenih objektov. |
|
|
Velikost, oblika in
lega stavbne parcele zavisi od obstoječe parcelacije in velikosti
predvidenega objekta. |
|
|
Širina parcele za
gradnjo vinske kleti mora biti tolikšna, da zagotavlja funkcioniranje in
vzdrževanje objekta, torej je enaka širini funkcionalnega zemljišča.
|
|
|
Funkcionalno
zemljišče za vinske kleti znaša do 2 m od fasade. Širina dovozne poti je
2 m. |
|
|
Vinotoči morajo imeti
zagotovljeno parkirišče ob cesti, in sicer 1 parkirno mesto na 10
sedežev. |
|
|
Pri vinotočih mora
biti vsaj 5% vseh parkirišč namenjeno za parkiranje vozil invalidnih
oseb. |
|
|
Odmiki in gradbene
linije |
|
|
Najmanjši odmik od
sosednje parcelne meje je 1 m, oziroma manj, če s tem soglaša sosed
mejaš. Pri odmikih je potrebno upoštevati enak odmik od določene
parcelne meje. |
|
|
Objekti morajo biti s
cestno fasado vzporedni s cesto in grajeni v liniji že obstoječih
objektov (na Sv. Martinu). |
|
|
Ureditev parcele
|
|
|
Okolica objekta mora
biti zatravljena in zasajena z visokodebelnim drevjem in trto na leseni
brajdi. |
|
|
Betonske škarpe in
betonske obloge za brežine niso dopustne. Dovozne poti in utrjena
dvorišča se izvedejo s perforiranimi tlakovci (travnate kocke). |
|
|
37. člen |
|
|
Tlorisna velikost in
oblika objektov |
|
|
Tlorisna velikost
vinskih kleti ne sme presegati 40 m2. Oblika vinskih kleti mora biti
podolgovata v razmerju 1:1,5 ali več. Oblika je lahko lomljena.
|
|
|
Odstopanja v
velikosti so možna le pri objektih za dopolnilno turistično dejavnost
(vinotoči), vendar le do 80 m2. |
|
|
Tlorisna velikost
shramb ne sme presegati velikosti 30 m2. Oblika je podolgovata, razmerje
stranic 1:1,5 ali več. |
|
|
Višinski gabariti
|
|
|
Višina vinskih kleti
ne sme presegati 1,5 stanovanjske etaže nad terenom na odprti strani.
Upoštevati je potrebno tradicionalno višinsko razmerje med fasado in
streho, ki mora znašati 1:1 ali več v korist strehe. |
|
|
Strehe |
|
|
Vsi objekti morajo
imeti strehe v naklonu, ki znaša od 40–45 stopinj. Strehe so
enakostranične dvokapnice. Kritina mora biti opečna (bobrovec,
zareznik). |
|
|
Smeri slemen morajo
biti vzporedne z daljšo stranico objekta. Pri tlorisno lomljenih
objektih je tudi sleme lomljeno. Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad
izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin (frčade) ob pogoju,
da imajo naklone enake osnovni strehi. Streha mora imeti napušč širine
najmanj 60 cm. |
|
|
38. člen |
|
|
Oblikovanje in
obdelava objektov |
|
|
Pri novogradnjah se
uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen).
V območju ni dopustna uporaba materialov kot so obloge iz umetnega
kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke, stekleni zidaki ali drugi
umetni materiali. |
|
|
V vseh vinorodnih
območjih je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– fasade so opleskane
v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Deske opažev morajo biti
pokončne. Talni zidec je opleskan s temno barvo (tradicionalno
sivo-rjavi), |
|
|
– shrambe so lahko v
celoti lesene ali kombinirane. Montažni tipski objekti niso dopustni,
|
|
|
– fasade so gladke,
razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Na teh fasadah niso dopustni
balkoni ali terase. Fasadni elementi (okna) so enaki in razporejeni
enakomerno po fasadi. Okna so lahko opremljena s polkni, |
|
|
– opleski lesenih
detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve (temnejši naravni
odtenki), |
|
|
– izpostavljene
fasade morajo biti zasajene z domačo avtohtono vegetacijo (sadno drevje,
lesena brajda). |
|
|
39. člen |
|
|
c) Obrtna cona in
mejni prehod |
|
|
Pogoji za oblikovanje
obeh območij so določeni za stavbne parcele, funkcionalna zemljišča,
gradbene linije, odmike in ureditev parcele. |
|
|
Stavbna parcela in
funkcionalno zemljišče |
|
|
Velikost, oblika in
lega stavbnih parcel je poljubna in zavisi od velikosti, namembnosti in
zmogljivosti objektov in naprav. |
|
|
Funkcionalno
zemljišče za vse objekte sega do 4 m od fasade, širina dovozov je 4 m.
|
|
|
Funkcionalna
zemljišča so tudi parkirišča, ki se določijo po naslednjih kriterijih: |
|
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
|
dejavnost število parkirnih mest (PM) na
enoto |
|
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
|
proizvodni
prostori 1 PM na 4 zaposlene |
|
|
poslovni
prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine |
|
|
prodajni
prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine |
|
|
gostinski
objekti 1 PM na 10 sedežev |
|
|
gostišča s
prenočišči 1 PM na 5 sob in |
|
|
1 PM na 4 sedeže |
|
|
prireditveni
prostori 1 PM na 5 sedežev |
|
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Najmanj eno parkirno
mesto, oziroma 5% vseh parkirišč pri posameznem javnem objektu ali
lokalu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb v skladu
s pravilnikom o zahtevah za projektiranje projektov brez grajenih ovir
(Uradni list RS, št. 92/99). |
|
|
Odmiki |
|
|
Najmanjši odmik
objektov od parcelnih mej je 1 m. Odmik od kategorizirane ceste je 4 m.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo omogočati varnost pred
požarom in rušenjem ter zagotavljati sanitarne in druge pogoje.
|
|
|
Ureditev parcele in
ograja |
|
|
Nepozidan del parcele
se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
Ozelenjena morajo biti tudi parkirišča. |
|
|
Posamezne parcele ali
deli parcel so lahko ograjene. Ograja je lahko poljubne izvedbe, višine
do 2 m. |
|
|
Oblikovanje objektov
|
|
|
Tlorisna velikost in
oblika objektov zavisi od namembnosti objekta in je lahko poljubna.
|
|
|
Višina predvidenih
objektov je lahko največ 10 m do kapi. Izstopajo lahko le dimniki in
druga nadvišanja. |
|
|
Strehe nad objekti so
lahko ravne ali v naklonu, ki je lahko poljuben. Kritina je lahko
pločevinasta ali opečna v temni barvi. |
|
|
Dopolnilni objekti in
naprave ulične opreme |
|
|
V obeh območjih je
dopustna namestitev velikih reklamnih panojev. Višina panojev mora
zagotavljati prehodnost in preglednost prometnih površin. |
|
|
40. člen |
|
|
b) Odprti prostor
|
|
|
Začasni objekti in
naprave |
|
|
Montažni objekti za
potrebe kmetijstva – rastlinjaki so lahko kovinske tipske izvedbe.
Zavetišča za živino so leseni objekti s podolžnimi tlorisi in dvokapno
opečno streho. |
|
|
Pri oblikovanju
dopolnilnih kmetijskih objektov na povečanem funkcionalnem zemljišču ob
naselju se upoštevajo pogoji iz 29., 30., 31. in 32. člena. |
|
|
Ograje |
|
|
Ograje na kmetijskih
in gozdnih zemljiščih se lahko postavijo le, če je potrebno zavarovati
določeno površino. Ograje morajo biti transparentne z višino,
prilagojeno namenu. |
|
|
Višje ograje morajo
biti označene tako, da niso nevarne za divjad in ptice. Ograje ob oborah
za živino morajo biti lesene. |
|
|
Za postavitev ograj v
odprtem prostoru in v bližini gozdov je potrebno pridobiti soglasje
pristojne lovske organizacije, ki gospodari z divjadjo. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
41. člen |
|
|
Predvideni gradbeni
posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le
na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, kjer je oprema
predvidena. |
|
|
Komunalno opremljeno
zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in ima v
bližini priključke za elektriko in rešeno vodooskrbo. |
|
|
Minimalna komunalna
oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo,
električno energijo, urejenim odvodom odpadnih voda in urejenim
zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov. |
|
|
42. člen |
|
|
Vodooskrba
|
|
|
Vsi predvideni
objekti v sklopu naselij in zaselkov ter predvideni posamični
stanovanjski in poslovni objekti morajo biti priključeni na javno
vodovodno omrežje v skladu z določili občinskega odloka o oskrbi s pitno
vodo (Uradni list RS, št. 36/00). |
|
|
Gradnja objektov, ki
jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda
predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob
priključitvi na javni vodovod. |
|
|
Gradnja objektov v
katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi
zadostnih količin ustrezne vode. Kjer vodovodno omrežje in naprave ne
zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je
potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz
obstoječih vodnjakov ali vodnih površin. |
|
|
Pri gradnji objektov
in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov
javnega vodovoda. |
|
|
43. člen |
|
|
Odvajanje odpadnih
voda |
|
|
Vsi predvideni
stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo
priključeni na vodovodno omrežje se morajo priključiti tudi na
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
Področje ureja
občinski odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in
padavinskih voda (Uradni list RS, št. 36/00). |
|
|
Kjer še ni
kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali
skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po
potrebi praznijo. |
|
|
Vsebina greznic se ob
praznjenju mora praviloma odvažati na bližnjo komunalno čistilno
napravo. Izjemoma se odplake iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne
kmetijske površine, ob upoštevanju pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
|
|
|
Vsebina greznic se ne
sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike
površinskih voda. Prav tako se vsebina greznic ne sme odvažati na
varstvene pasove pitne vode. |
|
|
Kjer se bodo urejale
večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora
urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno
od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje
površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od
ustreznega organa. |
|
|
Objekti z
agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti predhodni sistem čiščenja.
|
|
|
Odvajanje in zbiranje
gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno
(gnojnične jame in gnojišča). |
|
|
Gnojnične jame in
gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina
gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine
v skladu z gnojilnim načrtom in pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi
in rastlinskih hranil v tla. Gnojevka se mora takoj podorati.
|
|
|
V naseljih, zaselkih
in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so
gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati
v sklopu ostalih ureditev na parceli. |
|
|
44. člen |
|
|
Zbiranje in
odstranjevanje odpadkov |
|
|
Zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih odpadkov v občini je z občinskim odlokom o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Kobilje (Uradni list RS, št. 36/00) z
ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
|
|
|
Dovoljeno je zbiranje
manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v
kompost. |
|
|
Pri novih objektih se
predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in
da so dostopna vozilom za odvoz. |
|
|
Zbiranje posebnih
odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na
način, ki ga predpisuje pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki
vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in 39/96). |
|
|
45. člen |
|
|
Oskrba z električno
energijo |
|
|
Objekti se
priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v
svojem soglasju. |
|
|
Ob pomembnejših
posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami
urediti javna razsvetljava. |
|
|
Novi in nadomestni
električni vodi in priključki se izvedejo zemeljsko. |
|
|
Pri lociranju
objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim
sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti
morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z uredbo o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 70/96). |
|
|
46. člen |
|
|
Telekomunikacijsko
omrežje in sistemi zvez |
|
|
Telefonsko omrežje se
bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno povezavo bo
izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija ali lokacijski načrt.
|
|
|
V naselju je v skladu
s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le
na podlagi ustreznih strokovnih podlag. |
|
|
Za posamezen poseg v
prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno
pridobiti telekomunikacijsko soglasje. |
|
|
Pri novogradnjah in
rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV. |
|
|
47. člen |
|
|
Plinovodno omrežje
|
|
|
Plinovodno omrežje se
bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih
podlag, ki izhajajo iz planskih usmeritev občine. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI
ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
48. člen |
|
|
Urejanje prometnega
omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo
promet. |
|
|
Postavitev ali
gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ali naprav
ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem varovalnem
pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste. |
|
|
Rekonstrukcija
obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije in v
skladu s predpisi. |
|
|
Predvideni priključki
na kategorizirano cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni
pravokotno na os kategorizirane ceste z zagotovljeno preglednostjo in
tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
|
|
|
Prometne površine in
dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh
strani za primer intervencije in da omogočajo dostope in prehode
invalidnim osebam (v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje
projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99). |
|
|
Pri lokaciji novih
objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne
priključke za več objektov. |
|
|
Parkiranje javnih
prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni
dopustno, razen na mestih, ki so za to določena. |
|
|
Parkirni prostori,
kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča.
|
|
|
Objekti, ki so
locirani v neposredni bližini javnih površin, morajo na strešni kritini
imeti snegobrane. |
|
|
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA DRUGE POSEGE |
|
|
49. člen |
|
|
Merila in pogoji za
druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na
urejanje površin in območij, v vseh namenskih površinah odprtega
prostora, in sicer: |
|
|
– ureditev manjših
ribnikov in požarnih odjemališč, |
|
|
– ureditev ali
sanacija sadovnjakov, |
|
|
– manjše regulacije,
|
|
|
– gradnja mostov,
|
|
|
– ureditev začasnih
delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,
|
|
|
– druge ureditve, ki
jih trenutno ni možno predvideti in ki trajno ne spreminjajo prostora.
|
|
|
Poleg že navedenih
pogojev iz prejšnjih členov tega odloka je pri naštetih ureditvah
potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in krajinskih
vrednot, in sicer: |
|
|
– ohranitev značilne
krajinske podobe območja, |
|
|
– ohranitev značilne
trase obstoječih strug vodotokov, |
|
|
– ohranitev
kvalitetne obvodne vegetacije. |
|
|
Pri urejanju območij
za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega
primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje. |
|
|
Za vse predvidene
posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku
priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe,
ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
|
|
|
Izkop gramoza, peska
ali drugih naravnih surovin ni dopusten. |
|
|
Izvajanje novih
izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le na območjih podanih v
planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI
ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZA
VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
50. člen |
|
|
Naravna in kulturna
dediščina |
|
|
Merila in pogoji za
posege na zavarovanih in evidentiranih objektih in območjih kulturne in
naravne dediščine so definirani v 16. in 17. členu tega odloka. |
|
|
51. člen |
|
|
Varovanje in
izboljšanje okolja |
|
|
Odstranjevanje in
odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno
nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
|
|
|
Za zagotovitev
kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati
vse obstoječe vire onesnaženja kot so: |
|
|
– nekontrolirano
izpuščanje odpadnih voda; |
|
|
– prekomerno
izpuščanje zračnih emisij; |
|
|
– nezavarovana ali
neustrezna skladišča tekočih goriv; |
|
|
– divja odlagališča
komunalnih odpadkov. |
|
|
Pri razvrščanju novih
dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih
objektov in predvidene vplive na te objekte. |
|
|
Proizvodna ali obrtna
območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad,
ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na
robu naselja. Za vse tovrstne posege mora biti v skladu z zakonom o
varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere
je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96)
izdelano poročilo o vplivih na okolje, po potrebi pa posamezna ekspertna
mnenja. |
|
|
Vse trajne spremembe
v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo
kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti
ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje. |
|
|
Posegi v krajino, ki
trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne
službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za
izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje
zahtevane poplavne varnosti prebivalstva. |
|
|
52. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom
|
|
|
Pri vseh posegih v
prostor, predvsem v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati
predpisi s področja varstva pred hrupom. |
|
|
Na podlagi uredbe o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95)
uvrščamo pretežni del območja obdelave v območje s III. stopnjo varstva
pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so
sestavni del odloka. To so kompleksi šole in vrtca ter pokopališče, ki
jih uvrščamo v območja z II. stopnjo varstva pred hrupom, ter obrtna
cona in mejni prehod, ki sta v območju s IV. stopnjo varovanja.
|
|
|
Za vse posege, za
katere se v lokacijskem postopku ugotovi ali domneva, da bodo povzročali
prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno mnenje, na podlagi
katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo
prekomernih vplivov. |
|
|
53. člen |
|
|
Varstvo zraka
|
|
|
Pri vseh posegih v
prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno
dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak, je potrebno
upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE |
|
|
54. člen |
|
|
Pri predvidenih
posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred
požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
|
|
|
Požarna varnost
|
|
|
V lokacijskem
postopku je za vsak poseg za katerega to določi Inšpektorat RS za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne
in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne
poti ter možnost evakuacije v primeru požara. |
|
|
Na podlagi pravilnika
o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v lokacijski
dokumentaciji za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali domneva, da bo
povzročal požarno obremenitev, določi stopnja požarne obremenitve in
potrebni ukrepi. |
|
|
55. člen |
|
|
Varstvo pred
poplavami |
|
|
Občina Kobilje je
izven poplavno ogroženih območij. |
|
|
V bližini
Kobiljanskega potoka pa je potrebno poplavno varnost preveriti po
potrebi v lokacijskem postopku in glede na stanje predpisati ustrezne
ukrepe. |
|
|
56. člen |
|
|
Varstvo pred plazovi
|
|
|
V lokacijskem
postopku je za vsak poseg v bližini obstoječih plazov ali območij, za
katera se domneva, da so plazovita, potrebno izdelati ustrezno geološko
poročilo na osnovi predhodne preverbe na terenu. Če se ugotovi, da gre
za plazovito območje, se poseg ne dovoli, ali se predpišejo ustrezni
ukrepi za izvedbo in zavarovanje. |
|
|
57. člen |
|
|
Zaklonišča
|
|
|
Naselje Kobilje ne
dosega 5000 prebivalcev, zato gradnja osnovnih zaklonišč ni obvezna, kar
povzema odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v Občini Lendava
(Uradni list RS, št. 3/93), ki velja tudi za Občino Kobilje. |
|
|
XI. ODSTOPANJA |
|
|
58. člen |
|
|
Dopustna so
odstopanja od posameznih določil odloka v naselju Kobilje in Malo
Kobilje ter na območjih obrtne cone in mejnega prehoda. |
|
|
Odstopanja v odmikih,
velikosti funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli
so možna v vseh območjih, če ni možno zagotoviti definiranih pogojev in
če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na
obravnavani in na sosednjih parcelah. |
|
|
Odstopanja v odmikih
med objekti so dopustna v vseh območjih če tako narekuje sistem
zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če
niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in če z
odstopanjem soglaša sosed mejaš. |
|
|
Odstopanja od
obcestne gradbene linije niso dopustna, dopustna pa so odstopanja v
odmikih od ceste, če zaradi konfiguracije terena in lege sosednjih
objektov ni možno zagotoviti pogojev glede osončenosti objektov, ali če
so obstoječi objekti locirani v drugačnih odmikih. Z odstopanji od ceste
mora soglašati upravljalec ceste. |
|
|
Odstopanje v višini
in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že
drugačne. |
|
|
Odstopanja v obliki
in velikosti objektov so dopustna v naselju Kobilje in Malo Kobilje ter
v obrtni coni in na mejnem prehodu v primeru, da zaradi oblike in
velikosti parcele ni možno zagotoviti pogojev iz 29. člena tega odloka.
|
|
|
Odstopanja na
vinorodnem območju Sv. Martin niso dopustna. |
|
|
XII.
KONČNA DOLOČILA |
|
|
59. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
60. člen |
|
|
Z veljavnostjo tega
odloka prenehajo veljati: |
|
|
1. odlok o
urbanističnem redu v Občini Lendava (Uradne objave, št. 22/74, sprem.,
Uradne objave, št. 29/88), v delu, ki obravnava Občino Kobilje,
|
|
|
2. odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih območij
naselij v Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi
načrti (Uradne objave, št. 28/88) v delu, ki obravnava Občino Kobilje,
|
|
|
3. odlok o sprejetju
ureditvenega načrta za naselje Kobilje (Uradne objave, št. 17/89),
|
|
|
4. odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje goric v Čertegu in Malem
vreju v Občini Kobilje (Uradni list RS, št. 15/97), |
|
|
5. odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o PUP za območje izven ureditvenih naselij v
Občini Kobilje, ki se ne urejajo s PUP za območje izven ureditvenih
naselij v Občini Kobilje, ki se ne urejajo s PIN (Uradni list RS, št.
6/96, 12/01), |
|
|
6. odlok o
lokacijskem načrtu za kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo v
naselju (Uradni list RS, št. 41/96, 94/99 in 102/99). |
|
|
61. člen |
|
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 350-03-123 |
|
|
Kobilje, dne 28.
januarja 2002. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Kobilje
|
|
|
Pavel Nemet l. r. |
|