Na podlagi 3. člena
Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93,
66/93, 45/94-odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 25., 26., 67., 128., 129.
in 135. člena
Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02)
in 8., 16. in 74. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95,
13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine
Maribor na 18. redni seji, dne 30. avgusta 2004, sprejel |
|
|
ODLOK |
o ustanovitvi
javnega zavoda |
KULTURNO
PRIREDITVENI CENTER NARODNI DOM MARIBOR |
|
1. UVODNE
DOLOČBE |
|
1.1 Splošne
določbe in določbe o ustanovitelju |
|
1. člen |
|
S tem odlokom
Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Kulturno prireditveni center
Narodni dom Maribor (v nadaljnjem besedilu: zavod) skladno z določbami
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št.
96/02), uredi status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter
temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja
zavoda. |
Ustanovitelj zavoda
je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v
nadaljevanju: ustanovitelj). Ustanoviteljske pravice in obveznosti
izvajata Mestni svet Mestne občine Maribor in župan. |
Mestni svet odloča
o: |
·
statusnih
spremembah zavoda, |
·
imenovanju
in razrešitvi direktorja zavoda, |
·
imenovanju
in razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda, |
·
odtujitvi
ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe delovanja zavoda. |
Če ni zakonsko ali
z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse ostale pravice
in obveznosti do zavoda, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov,
tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan. |
|
2. člen |
|
V tem odloku
uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
1.2 Namen in
poslanstvo zavoda |
|
3. člen |
|
Zavod je
ustanovljen za redno zagotavljanje kulturnih dobrin na področju
glasbene, scenske in likovne umetnosti, za organizacijo kulturnih
festivalov in drugih prireditev, za promocijo kulturnih dosežkov
ustvarjalcev iz Maribora in širše regije v Sloveniji in tujini ter za
upravljanje z delom ustanoviteljeve javne infrastrukture na področju
kulture. |
Poslanstvo zavoda
je trajno in redno omogočanje nastajanja kulturnih dobrin ter omogočanje
dostopnosti teh dobrin najširšemu krogu prebivalstva Maribora in širše
regije, ohranjanje in razvijanje nacionalne in lokalne kulturne
identitete v stalnem stiku z evropskimi in svetovnimi kulturnimi dosežki
ter z uveljavljanjem odličnosti v svojem poslovanju vzpostavljati
ravnovesje med široko dostopnostjo kulturnih dobrin in vrhunsko
umetniško ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo. |
|
4. člen |
|
Udejanjanje ciljev
iz predhodnega člena tega odloka predstavljajo korist in kulturne
dobrine v javnem interesu za širše območje severovzhodne Slovenije, zato
ustanovitelj omogoča in stremi k uveljavitvi zavoda kot javnega zavoda
širšega pomena, skladno s 67. členom Zakona o uresničevanju javnega
interesa za kulturo. |
|
2. STATUSNE
DOLOČBE |
|
2.1 Ime, sedež,
pravni status in pravno nasledstvo zavoda |
|
5. člen |
|
Ime zavoda je:
Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor |
Skrajšano ime
zavoda je: Narodni dom Maribor. |
Mednarodno ime
zavoda je: Cultural Centre Narodni dom Maribor. |
Sedež zavoda je:
Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor. |
Zavod je pravna
oseba. |
Zavod je vpisan v
sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl.
10633500. |
|
6. člen |
|
Zavod je pravni
naslednik javnega zavoda Kulturno prireditveni center Narodni dom
Maribor, s sedežem v Mariboru, Ulica kneza Koclja 9, ki je bil
ustanovljen z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno prireditveni
center Narodni dom Maribor (MUV, št. 11/92), ki ga je dne 30. 6. 1992
sprejela Skupščina občine Maribor, in je vpisan v sodni register pri
Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl. 10633500. |
|
3.
ORGANIZIRANOST ZAVODA |
|
7. člen |
|
Zavod ima lahko
organizacijske enote, ki nimajo pooblastil v pravnem prometu.
Organizacijska členitev zavoda se ureja z aktom o organizaciji dela. |
|
4. DEJAVNOST
ZAVODA |
|
4.1 Dejavnost
zavoda |
|
8. člen |
|
Osnovne dejavnosti
zavoda, ki jih zavod izvaja v javnem interesu kot javno službo, so: |
·
organiziranje in izvajanje kulturnih prireditev: glasbenih,
glasbeno-scenskih, gledaliških, multimedialnih, filmskih in drugih
predstav, |
·
organiziranje likovnih, fotografskih in drugih razstav, |
·
organiziranje in izvajanje rednih koncertov simfonične in komorne
klasične glasbe, |
·
produkcija,
koprodukcija in posredovanje lastnih kulturno-umetniških prireditev, |
·
organiziranje in izvajanje proslav, svečanosti in drugih prireditev v
javnem interesu, |
·
posredništvo
lastnih in drugih kulturnoumetniških prireditev ter storitve
posredništva izvajalcev in umetnikov, |
·
posredovanje
likovnih, fotografskih in drugih umetniških del ter del domače in
umetniške obrti ter vseh vrst publikacij in tematskih izdelkov s
kulturno-umetniškega področja, |
·
nudenje
strokovne in tehnične podpore ter omogočanje koriščenja prostih
prostorskih in tehničnih kapacitet drugim izvajalcem in organizatorjem
kulturnih prireditev v javnem interesu, |
·
nudenje
"know howa" ter storitev strokovnega in tehničnega osebja za izvedbo
prireditev v prostorih zavoda in drugje, |
·
nudenje
drugih tehnično-organizacijskih storitev in dajanje v najem tehnične,
scenske in druge opreme, |
·
organiziranje in izvajanje prireditev za strokovni razvoj kulturnih
ustvarjalcev in zainteresirane javnosti, kot so: strokovna posvetovanja,
simpoziji, kongresi, predavanja, tečaji in druge oblike
vzgojnoizobraževalnih programov, |
·
informiranje
javnosti o kulturnih dogodkih in prireditvah, |
·
založništvo
vseh vrst s področja dejavnosti, |
·
upravljanje
z delom ustanoviteljeve javne infrastrukture za kulturo, |
·
dajanje v
najem nepremičnin, s katerimi zavod upravlja, |
·
druge naloge
v skladu s potrjenim letnim programom dela in finančnim načrtom. |
Če je to ekonomsko
smotrno, lahko zavod za izvajanje posameznih storitev iz svoje
dejavnosti sklene pogodbe s ponudniki storitev na trgu. Za pogodbeno
oddajanje posamezne dejavnosti iz predhodnega odstavka v celoti pa mora
zavod pridobiti soglasje ustanovitelja. |
Da bi optimalno
izrabil svoje kapacitete, lahko zavod opravlja na področju svojega
delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take
dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovnih dejavnosti
zavoda. |
V okviru dejavnosti
iz predhodnega odstavka lahko zavod glede na svoje prostorske, tehnične
in kadrovske zmogljivosti izvaja zlasti: |
·
kongresno-turistično in sejemsko dejavnost, |
·
gostinske
storitve za zaposlene, obiskovalce in izvajalce prireditev. |
Opravljanje
dejavnosti iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanja osnovnih
dejavnosti zavoda iz prvega odstavka tega člena. |
|
4.2
Klasifikacija dejavnosti zavoda |
|
9. člen |
|
Osnovne dejavnosti
zavoda iz 8. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi
standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. list RS, št. 2/02)
klasificirane kot: |
·
O/92.310
Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje |
·
O/92.320
Obratovanje objektov za kulturne prireditve |
·
Druge
dejavnosti iz 8. člena tega odloka se v standardni klasifikaciji
dejavnosti navajajo kot: |
·
DE/22.110
Izdajanje knjig |
·
DE/22.120
Izdajanje časopisov |
·
DE/22.130
Izdajanje revij in periodike |
·
DE/22.140
Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa |
·
DE/22.150
Drugo založništvo |
·
DE/22.220
Drugo tiskarstvo |
·
DE/22.240
Priprava za tisk |
·
DE/22.250
Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom |
·
DE/22.310
Razmnoževanje zvočnih zapisov |
·
DE/22.320
Razmnoževanje video zapisov |
·
DE/22.330
Razmnoževanje računalniških zapisov |
·
G/51.190
Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov |
·
G/52.471
Dejavnost knjigarn |
·
G/52.472
Trgovina na drobno s časopisi, revijami |
·
G/52.486
Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki |
·
G/52.488
Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah |
·
G/52.610
Trgovina na drobno po pošti |
·
G/52.620
Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah |
·
G/52.630
Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln |
·
H/55.301
Dejavnost restavracij in gostiln |
·
H/55.303
Dejavnost slaščičarn, kavarn |
·
H/55.400
Točenje pijač |
·
K/70.200
Dajanje lastnih nepremičnin v najem |
·
K/71.330
Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem |
·
K/71.340
Dajanje drugih strojev in opreme v najem |
·
K/71.402
Dejavnost videotek |
·
K/72.300
Obdelava podatkov |
·
K/72.400
Omrežne podatkovne storitve |
·
K/73.201
Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja |
·
K/73.202
Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike |
·
K/74.130
Raziskovanje trga in javnega mnenja |
·
K/74.400
Oglaševanje |
·
K/74.810
Fotografska dejavnost |
·
K/74.851
Prevajanje |
·
K/74.852
Fotokopiranje in drugo razmnoževanje |
·
K/74.871
Prirejanje razstav, sejmov in kongresov |
·
K/74.873
Druge poslovne dejavnosti |
·
M/80.421
Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol |
·
M/80.422
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje |
·
O/92.110
Snemanje filmov in video filmov |
·
O/92.120
Distribucija filmov in video filmov |
·
O/92.130
Kinematografska dejavnost |
·
O/92.200
Radijska in televizijska dejavnost |
·
O/92.330
Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov |
·
O/92.340
Druge razvedrilne dejavnosti |
·
O/92.511
Dejavnost knjižnic |
·
O/92.512
Dejavnost arhivov |
·
O/92.720
Druge dejavnosti za sprostitev |
|
4.3 Javnost dela
zavoda |
|
10. člen |
|
Delo zavoda je
javno. Zavod zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o
svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o
opravljenem delu, skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega
značaja. |
Ne glede na določbe
predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se varujejo po
predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s področij dela
zavoda, kjer ta nastopa na trgu, in ki so po odločitvi direktorja
poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti poslovnih
informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno, ustanovitelj. |
|
5. ORGANI ZAVODA |
|
11. člen |
|
Organa zavoda sta: |
·
direktor, |
·
svet zavoda. |
|
5.1 Direktor |
|
12. člen |
|
Direktor zastopa,
predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in
strokovnost dela zavoda. |
Direktor mora pri
vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo
vestnega gospodarja. |
|
5.1.1 Imenovanje
in razrešitev direktorja |
|
13. člen |
|
Za direktorja
zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: |
·
univerzitetna izobrazba s področja družboslovnih ved, ali univerzitetna
izobrazba drugih smeri z izkušnjami s področja dela zavoda, in najmanj
pet let delovnih izkušenj, |
·
višja ali
visoka strokovna izobrazba s področja družboslovja, ali drugih smeri z
izkušnjami s področja dela zavoda, in najmanj osem let delovnih
izkušenj, |
·
organizacijske in vodstvene sposobnosti, |
·
strokovno
poznavanje področij dela zavoda, ali poznavanje področij dela zavoda in
vodstvene izkušnje, |
·
znanje
slovenskega jezika, |
·
aktivno
znanje vsaj enega svetovnega jezika. |
Ob prijavi na javni
razpis je kandidat za direktorja dolžan ob drugih dokazilih priložiti
tudi življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program
poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. |
|
14. člen |
|
Direktorja imenuje
ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega mnenja
sveta zavoda. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja.
Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Pogoji
javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate. |
Mnenje sveta zavoda
iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po
ustanoviteljevem izboru. |
Če se na razpis
nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran,
se razpis ponovi. |
Če svet zavoda ne
poda mnenja iz prvega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj
zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno. |
Predsednik sveta
zavoda sklene z direktorjem v imenu sveta zavoda pogodbo o zaposlitvi na
podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno razmerje z direktorjem se
sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. |
Delavca, ki je bil
pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem zavodu za nedoločen čas,
se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih
mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi
strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje. |
Mandat direktorja
traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova
imenovana za direktorja. |
|
15. člen |
|
Ustanovitelj
razreši direktorja pred potekom mandata: |
·
če direktor
sam zahteva razrešitev, |
·
če nastane
kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno
razmerje po samem zakonu. |
Ustanovitelj
razreši direktorja pred potekom mandata tudi: |
·
če direktor
pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda, |
·
če ne
izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, |
·
če z
nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo, |
·
če zanemarja
ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko
nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda, |
Ustanovitelj lahko
razreši direktorja pred potekom mandata tudi: |
·
če bi
nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je zavod
ustanovljen, |
·
če bi prišlo
do spremembe ustanoviteljstva, ki bi zadevala ustanoviteljski delež,
večji od polovice potrebnih sredstev za delovanje zavoda. |
Pred razrešitvijo
direktorja si mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda
in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da
se v roku 15 dni o njih izjavi. Če svet zavoda ne da mnenja v roku 30
dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno. |
Zoper sklep o
razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo. |
|
5.1.2 Vršilec
dolžnosti direktorja |
|
16. člen |
|
Vršilca dolžnosti
direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja direktorja, vendar
največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha mandat in ni bil
izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnem roku ni
nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed prijavljenih kandidatov
imenovan za direktorja. |
|
5.1.3 Naloge
direktorja |
|
17. člen |
|
Naloge direktorja
so: |
·
načrtuje,
organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, |
·
sprejema
strateški načrt, |
·
sprejema
letni program dela in finančni načrt, |
·
sprejema akt
o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih
sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, |
·
sprejema akt
o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih
sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, |
·
sprejema
kadrovski načrt, |
·
sprejema
načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, |
·
sprejema
druge akte zavoda, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih
sprejema svet zavoda, |
·
sklepa
pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda, |
·
skrbi za
produktivnost in ekonomičnost poslovanja zavoda, |
·
skrbi za
trženje storitev, |
·
določa cene
storitev, |
·
oblikuje
predloge novih programov in dodatnih storitev, |
·
skrbi za
promocijo zavoda, |
·
skrbi za
sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami, |
·
določa
podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost, |
·
izdaja
sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za
proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje
pristojnosti, |
·
odloča o
sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja
druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno
zakonodajo, |
·
imenuje
pomočnika direktorja in druge delavce s posebnimi pooblastili, |
·
sklepa
zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima, |
·
zagotavlja
obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi, |
·
poroča
ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na
delovanje zavoda, |
·
pripravi
letno poročilo o delu in poslovanju zavoda, |
·
izvršuje
sklepe in druge odločitve sveta zavoda, |
·
opravlja
druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in
splošni akti zavoda. |
K aktom iz druge,
tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete alineje
prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda. |
|
5.1.4
Pooblastila direktorja |
|
18. člen |
|
Direktor zastopa in
predstavlja zavod v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za
sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta
zavoda, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima zavod v
upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja v okviru določb
36. člena tega odloka. |
Direktor lahko pri
uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom,
prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi
pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in
sistemizaciji delovnih mest. |
V primeru
direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec
zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg,
vsebino in trajanje pooblastila. |
|
5.1.5 Pomočnik
direktorja |
|
19. člen |
|
Zavod ima lahko
pomočnika direktorja za finance ali pomočnika direktorja za poslovanje
zavoda. |
O potrebnosti
pomočnika za katero od navedenih področij odloči svet zavoda za vsak
mandat direktorja posebej, in sicer glede na možnost, da posamezna
področja dejavnosti zavoda vodi direktor sam. |
Pomočnika imenuje
direktor na podlagi neposrednega povabila v primeru imenovanja delavca,
ki je v delovnem razmerju v zavodu, ali javnega razpisa. |
Mandat pomočnika
direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi.
Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas. Če je
bil pomočnik direktorja pred nastopom mandata zaposlen v zavodu za
nedoločen čas, se za urejanje njegove zaposlitve po izteku mandata
smiselno uporabi določba šestega odstavka 14. člena tega odloka. |
|
20. člen |
|
Zahtevane pogoje,
ki jih mora izpolnjevati kandidat za pomočnika direktorja za finance
oziroma kandidat za pomočnika direktorja za poslovanje zavoda, da je
lahko imenovan, ter naloge in pristojnosti pomočnika direktorja se
podrobneje določi v aktih o organizaciji dela in o sistemizaciji
delovnih mest. |
|
21. člen |
|
Pomočnik direktorja
je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor. |
Sklep o razrešitvi
pomočnika direktorja sprejme direktor. Pred sprejemom sklepa o
razrešitvi, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za
razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. |
Pomočniku predčasno
preneha mandat tudi, če preneha mandat direktorju. Sklep o razrešitvi
sprejme novo imenovani direktor. |
|
5.2 Svet zavoda |
|
5.2.1 Imenovanje
in razrešitev članov sveta zavoda |
|
22. člen |
|
Svet zavoda
sestavlja sedem članov: |
·
tri člane
imenuje ustanovitelj med strokovnjaki s področij dela zavoda, financ in
pravnih zadev, |
·
dva člana
izvolijo zaposleni v zavodu na zboru delavcev z večino glasov vseh
navzočih, pri čemer enega izvolijo izmed vseh zaposlenih, enega pa izmed
zaposlenih na strokovnih področjih dejavnosti zavoda, |
·
dva
predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, od katerih
enega imenuje Kulturniška zbornica Slovenije, drugega pa Glasbeno
društvo Mariborska filharmonija, Maribor. |
Položaj direktorja
zavoda je nezdružljiv s članstvom v svetu zavoda. |
Mandat članov sveta
zavoda traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani
oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem konstituiranja
sveta zavoda. |
Direktor mora
najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati ustanovitelja,
delavce zavoda, Kulturniško zbornico Slovenije in Glasbeno društvo
Mariborska filharmonija, da imenujejo oziroma izvolijo nove člane sveta. |
|
23. člen |
|
Član sveta je lahko
na predlog sveta zavoda ali ustanovitelja razrešen oziroma odpoklican
pred potekom mandata: |
·
če sam
zahteva razrešitev, |
·
če se
neopravičeno ne udeležuje sej, |
·
če nastopi
delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu, |
·
če ne
opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno, |
·
če pri
svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, |
·
če ne
zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili. |
Mandat preneha tudi
s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s
prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni. |
|
24. člen |
|
Glede postopka
razrešitve oziroma odpoklica člana sveta se smiselno uporabljajo določbe
o postopku za imenovanje oziroma izvolitev. |
|
25. člen |
|
V primeru
predčasnega prenehanja mandata člana se za čas do izteka mandata sveta
zavoda imenuje oziroma izvoli novega člana. |
Nadomestno
imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema članoma iz
različnih skupin in je do izteka mandata sveta zavoda ostalo manj kot
šest mesecev. |
|
5.2.2
Konstituiranje sveta zavoda |
|
26. člen |
|
Prvo -
konstitutivno - sejo sveta zavoda skliče direktor v roku 30 dni po
imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta zavoda. Na konstitutivni seji
člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega
namestnika. Predsednik sveta zavoda mora sklicati sejo sveta, če to
zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor. Če predsednik sveta
zavoda ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skliče direktor zavoda. |
Svet zavoda
sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta zavoda.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta
zavoda. |
Svet zavoda
podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom. |
|
5.2.3 Naloge
sveta zavoda |
|
27. člen |
|
Svet zavoda ima
naslednje naloge: |
·
nadzira
zakonitost dela in poslovanja zavoda, |
·
spremlja,
analizira in ocenjuje delovanje in politiko zavoda, |
·
predlaga
ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji
revizor ustanovitelja, |
·
ocenjuje
delo direktorja, |
·
daje
soglasje k strateškemu načrtu, aktu o organizaciji dela, aktu o
sistemizaciji delovnih mest, letnemu programu dela in finančnemu načrtu,
kadrovskemu načrtu in načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje, |
·
daje
predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, če jo zavod ima, |
·
daje
soglasje k cenam storitev, |
·
potrjuje
letno poročilo o delu in poslovanju zavoda, |
·
daje
predhodno soglasje o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad
odhodki, ki jih ustvari zavod, |
·
sprejema
zaključni račun zavoda, |
·
obravnava
vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja,
predloge in pobude za reševanje teh vprašanj, |
·
daje
predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja, |
·
sklepa
pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in obveznosti
delodajalca v razmerju do direktorja, |
·
daje druge
pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda, |
·
opravlja
druge naloge, določene s tem odlokom in veljavnimi predpisi. |
|
6. SPLOŠNI AKTI
ZAVODA |
|
28. člen |
|
Splošni akti zavoda
so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se
urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje
zavoda. |
Splošni akti in
postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in tem
odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno,
da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor sprejme, ko je
soglasje sveta zavoda dano. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega
akta je njegova objava. Postopek priprave splošnega akta, način
informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in
objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi
drugače določeno. |
Predloge splošnih
aktov zavoda, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa
obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja
pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom
posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu zavoda, če je ta
organiziran. |
O vsebini predlogov
splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov
neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in
predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka. |
|
29. člen |
|
Zavod ima naslednje
splošne akte: |
·
strateški
načrt, |
·
akt o
organizaciji dela, |
·
akt o
sistemizaciji delovnih mest, |
·
akt o
varstvu pri delu in požarni varnosti, |
·
pravilnik o
varovanju osebnih podatkov, |
·
druge z
zakonom in veljavnimi predpisi določene akte. |
Akta iz druge in
tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt. |
Zavod ima lahko
tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi. |
Splošne akte iz
prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejema
direktor po predhodnem soglasju sveta zavoda, preostale splošne akte
sprejema direktor, v kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno. |
|
7. SREDSTVA ZA
DELO ZAVODA IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA |
|
7.1 Upravljanje
z javno infrastrukturo na področju kulture |
|
30. člen |
|
Za izvajanje
dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje ustanovitelj zavodu v
upravljanje nepremičnine z opremo, kar je del javne infrastrukture na
področju kulture. |
Zavod upravlja z
nepremičninami in pripadajočo opremo: |
·
s stavbo
"Narodni dom" v Ulici kneza Koclja 9, Maribor, ki je vpisana v zemljiški
knjigi pod vl. št. 386, parc. št. 1762/1 in 1762/2, k.o. Maribor - Grad, |
·
s "Sodnim
stolpom" v Pristanu, Maribor, ki je vpisan v zemljiški knjigi pod vl.
št. 997, parc. št. 2009, k.o. Maribor - Grad, |
·
z "Vodnim
stolpom" v Usnjarski ulici 10, Maribor, ki je vpisan v zemljiški knjigi
pod vl. št. 1023, parc. št. 2179 (funkcionalni objekt - 197 m2 dvorišče
- 594 m2), k.o. Maribor - Grad. |
V soglasju z
ustanoviteljem ali na podlagi njegovih odločitev lahko javni zavod
upravlja tudi z drugimi nepremičninami. |
Zavod pri
upravljanju in gospodarjenju z nepremičninami iz drugega odstavka tega
člena upošteva, da gre za spomenike nepremične kulturne dediščine. |
|
7.2. Viri, način
in pogoji pridobivanja sredstev za delo |
|
31. člen |
|
Sredstva za delo
zavoda so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še
sredstva, ki jih zavod pridobi: |
·
iz proračuna
ustanovitelja, |
·
iz državnega
proračuna, |
·
iz drugih
javnih virov, |
·
z
vstopninami in najemninami, |
·
s plačili za
storitve ter prodajo proizvodov in blaga na trgu, |
·
s
sponzorstvi, z donacijami in darili, |
·
s sredstvi,
pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih, |
·
iz drugih
virov, v skladu z veljavnimi predpisi. |
Zavod pridobiva
proračunska sredstva za dejavnosti, ki jih zavod izvaja kot javno
službo, na osnovi predloženega letnega programa dela in finančnega
načrta, ki ga je potrdil svet zavoda. Predložen letni program dela in
finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnim organom
financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih določajo
veljavni predpisi in pristojni organ financerja. |
V okviru potrjenega
letnega programa dela in finančnega načrta zavod samostojno gospodari s
prihodki. |
Zavod ločeno
izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in
drugih nejavnih virov. |
|
7.3 Način
razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja
primanjkljaja sredstev za delo zavoda |
|
32. člen |
|
O načinu
razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet zavoda na
predlog direktorja. |
Presežek prihodkov
nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti,
za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup
opreme v sklopu javne infrastrukture za kulturo, na podlagi predhodnega
soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje ustanovitelja je
potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za namene, iz naslova
katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja. |
Ne glede na določbe
predhodnih odstavkov tega člena odloča ustanovitelj o načinu
razpolaganja s presežkom, če ta nastane iz razlike prihodkov iz javnih
virov in odhodkov za dejavnosti, izvajane kot javna služba, če gre za
zmanjšan obseg dejavnosti glede na načrtovane z letnim planom dela in
finančnim načrtom zavoda. |
|
33. člen |
|
O načinu pokrivanja
morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po
predhodnem soglasju sveta zavoda. |
Če ustanovitelj ne
odloči drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s
katerimi upravlja zavod. |
|
8. PRAVICE,
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU |
|
34. člen |
|
Zavod nastopa v
pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami
in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Zavod odgovarja za
svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. |
|
35. člen |
|
Zavod prevzema
odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito
ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost
dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje. |
|
36. člen |
|
Premoženje, s
katerim zavod upravlja, je v lasti ustanovitelja, nepremičnina iz prve
alinee drugega odstavka 30. člena tega odloka pa je v posesti
ustanovitelja na podlagi pogodbe. S premičnim premoženjem upravlja zavod
samostojno, z nepremičninami iz 30. člena tega odloka pa samo po
predhodnem soglasju ustanovitelja. |
Omejitve zavoda iz
predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z nepremičninami, s
katerimi zavod upravlja, se nanašajo na vse razpolagalne posle z
nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje ustanovitelja
obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer zavod odloča
samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja. |
S premoženjem v
upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo na
področju kulture, zavod ne more prevzemati odgovornosti do tretjih oseb. |
|
9. ODGOVORNOSTI
USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA |
|
37. člen |
|
Ustanovitelj
odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti
sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje
dejavnosti zavoda v tekočem letu. |
Ustanovitelj ne
odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih
zavod opravlja za druge naročnike. |
|
10. MEDSEBOJNE
PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA |
|
38. člen |
|
Ustanovitelj ob
zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi
pristojnostmi: |
·
ugotavlja
skladnost strateških načrtov in letnih izvedbenih načrtov zavoda z
lastnimi razvojnimi načrti in letnimi plani, |
·
spremlja
skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in finančnim načrtom, |
·
zagotavlja
potrebno javno infrastrukturo za delovanje zavoda, |
·
zagotavlja
potrebna finančna sredstva za delovanje zavoda v okviru usklajenega in
potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta zavoda v skladu z
zakonskimi predpisi s področja javnih financ, |
·
opravlja
druge zadeve v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi. |
Obveznosti zavoda: |
·
na poziv
ustanovitelja in v rokih, ki jih ta določi, predlaga strateški načrt
zavoda ter letne izvedbene načrte (letni plan dela in finančni načrt,
kadrovski načrt, načrt nabav) za določeno proračunsko obdobje, |
·
na zahtevo
ustanovitelja uskladi svoje strateške in letne izvedbene načrte z
ustanoviteljevimi, |
·
obvešča
pristojne organe ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter posreduje
podatke o poslovanju v skladu z zakonom in predpisi, |
·
na zahtevo
ustanovitelja posreduje druge podatke, ki so potrebni za spremljanje,
nadzor, razvoj in financiranje dejavnosti ter za statistične namene. |
Dokler ne pride do
uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta zavoda
iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, zavod posluje,
ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do zavoda, v obsegu iz
preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavajo poslovanje
v obdobju začasnega financiranja. |
|
11. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
Svet zavoda se
konstituira v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev po uveljavitvi
tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi zavoda. |
|
40. člen |
|
Dosedanji direktor
zavoda opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi teka odloka do izteka
mandata, za katerega je bil imenovan. |
|
41. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda
Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor št. 02800/007/92 z dne
30. 06. 1992 (MUV, št. 11/92), Statut zavoda z dne 22. 01. 1993 in
Statutarni sklep z dne 22. 05.2002, ki jih nadomesti ta odlok. Do
sprejetja novih aktov iz 28. člena tega odloka veljajo obstoječi akti
zavoda v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom. |
Akt o organizaciji
dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt zavoda morajo
biti usklajeni s tem odlokom in sprejeti v štirih mesecih, drugi splošni
akti zavoda pa v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka. |
Dokler ni sprejet
strateški načrt, se kot izhodišče za pripravo letnega programa dela in
finančnega načrta ter drugih letnih planskih aktov uporablja obseg
dejavnosti zavoda v preteklem poslovnem letu. |
|
42. člen |
|
Za vpis v sodni
register na podlagi tega odloka poskrbi direktor. |
|
43. člen |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
Številka:02200-00006/2004
Datum: 30. avgust 2004 |
|
|
Župan |
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r. |
|
|