Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010,
40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO, 76/2016 – odl. US) in 14. člena Statuta Občine Ruše
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2011, 34/2012) je Občinski svet
Občine Ruše na svoji 20. redni seji dne 26. 4. 2018 sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE RUŠE |
|
1
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(vsebina
poslovnika) |
Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je
podrobneje urejena organizacija in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: |
·
konstituiranje sveta, |
·
pravice
in dolžnosti članov sveta, |
·
seje
sveta, |
·
akte
sveta, |
·
volitve
in imenovanja, |
·
razmerje
med županom in svetom, |
·
delo
sveta v izrednem stanju, |
·
spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. |
|
2.
člen |
(uporaba
poslovnika) |
(1) Ta poslovnik se uporablja za delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles. |
(2) Če posamezne zadeve z delovnega področja
delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh
zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s
posebnim poslovnikom. |
|
3.
člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti
dela sveta skrbi županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan).
|
(2) Javnost dela se zagotavlja: |
·
z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacije javnega značaja, na spletni strani občine, |
·
z
zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na
njihovo zahtevo, |
·
z
objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
·
z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,
|
·
z
uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, |
·
z
obvestili za javnost, |
·
s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
|
·
z
navzočnostjo občanov, in |
·
z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter
|
·
na druge
načine. |
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
(4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in
način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
4.
člen |
(seje
sveta) |
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in
slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo v skladu s terminskim
programom sej sveta, ki ga sprejme svet na začetku mandata. |
(3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene
četrtine članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če
župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega
poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Za sklic seje iz tretjega oziroma četrtega
odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za sklic
redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta, ko se
uporabljajo roki, določeni z zakonom. |
(6) Slavnostne seje se sklicujejo ob začetku
mandata novoizvoljenega občinskega sveta ter ob praznikih občine in
drugih svečanih priložnostih. |
|
5.
člen |
(uporaba žiga) |
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s
statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa
“OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog
tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo
direktor občinske uprave oziroma od njega pooblaščena oseba. |
|
2
Konstituiranje sveta |
|
6.
člen |
(konstituiranje
sveta) |
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah,
na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji
župan praviloma v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot deset (10) dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo
sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na
predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan
nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta in
izvoljenega župana. |
|
7.
člen |
(dnevni
red prve seje sveta) |
(1) Obvezni dnevni red prve seje sveta je: |
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih
članov sveta, |
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu
volitev v svet in volitev župana, |
3. imenovanje mandatne komisije za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta
in ugotovitve izvolitve župana, |
4. poročilo mandatne komisije in potrditev
mandatov članov sveta, |
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev
izvolitve župana. |
(2) Če je bil županu potrjen mandat člana sveta,
lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal
funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi
predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi
nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana
sveta. |
(3) O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne
razpravlja in ne odloča. |
(4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje
imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko
pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. |
(5) Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v
skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega
odstavka prejšnjega člena tega poslovnika. |
(6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in
odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. |
|
8.
člen |
(imenovanje mandatne komisije) |
Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov
sveta najprej imenuje pet (5) člansko mandatno komisijo za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta.
Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta.
Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler
niso imenovani vsi člani komisije. O preostalih predlogih svet ne
odloča. |
|
9.
člen |
(prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat župana) |
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati
izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena
pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
10.
člen |
(slovesna
prisega) |
Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom
vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko
listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in občinskimi
predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a interese in
potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in občanov ter
napredek in razvoj Občine Ruše.« |
|
|
11.
člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje
najkasneje na naslednji seji. |
|
3
Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
12.
člen |
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
·
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
·
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
·
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
·
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
·
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. Pravica do sejnine članu
sveta pripada za prisotnost na seji. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije. Pravica do sejnine članu sveta pripada za
prisotnost naseji. |
|
13.
člen |
(pravice svetniških skupin) |
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani
sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine
in posamezni svetniki pravico do povračila materialnih stroškov. |
14.
člen |
(podatki in pojasnila) |
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so
mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so
dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
15.
člen |
(vprašanja in pobude članov sveta) |
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena
posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in
postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem
primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več
kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj
posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na
seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan
ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in
pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana
ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa
na prvi naslednji redni seji. |
|
16.
člen |
(zahteva za dodatna pojasnila) |
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na
svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi
po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal,
mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne
seje. |
|
17.
člen |
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta
in delovnih teles, katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
|
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta,
sejnina ne pripada. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih
razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko
predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
4 Seje
sveta |
|
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
18.
člen |
(sklic
seje) |
(1) Seje sveta sklicuje župan v skladu s programom
dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta ter glede na
potrebe odločanja na svetu v skladu z določbami statuta občine in
poslovnika občinskega sveta. |
(2) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je
končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti,
dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
19.
člen |
(vabilo) |
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni pred dnevom,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko
pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju
o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu,
podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost predsedniku
nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila
na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. |
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo
po elektronski pošti, po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno
izjavo naroči prejemnik ali občinska uprava ne razpolaga z elektronskim
naslovom prejemnika. |
|
20.
člen |
(poročevalci in vabljeni) |
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za
posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor
občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost
je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
21.
člen |
(izredna
seja) |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na
zahtevo četrtine članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero
gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna
seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih
(7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim
ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali
oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora
biti poslano članom sveta najkasneje pet (5) dni pred sejo. Vabilo se
pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni
strani občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna
seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet
ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova
izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
22.
člen |
(dopisna seja) |
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev
za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o
proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v
skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o
zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme,
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo
poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo
več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno
sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih svetnikov.
|
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg
sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni
vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je
glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo sveta. |
|
23.
člen |
(predlog dnevnega reda) |
(1) Dnevni red seje sveta predlaga župan. |
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta,
ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega
reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko
uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni
končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki
so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
24.
člen |
(vodenje seje) |
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta
ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi
član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
4.2 Zagotavljanje javnosti dela sveta |
|
25.
člen |
(zagotavljanje javnosti seje) |
(1) Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji ter z
navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka. |
(2) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v
prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora
biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
(3) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika
javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov
seje. |
(4) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani
iz prostora. |
|
26.
člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre
sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda,
če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost
oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč
na seji. |
|
4.3 Potek seje |
|
27.
člen |
(ugotavljanje navzočnosti) |
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo
izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na
listi navzočnosti. |
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je
povabljen na sejo. |
(3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen
in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da
sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. |
(4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda
pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
28.
člen |
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
(1) Preden svet določi dnevni red redne seje,
potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še
niso bili potrjeni. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da
nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in
dopolnjen. |
(4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje
zapisnikov. |
|
29.
člen |
(dnevni red) |
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča
o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi
drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko “potrditev
zapisnika”. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko
sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku
točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke
dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in
glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko
sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje
uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča
župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno
delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno,
pa je obravnava nujna. |
(7) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik
oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v
celoti. |
|
30.
člen |
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po
sprejetem dnevnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni
red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje
nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo
obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje.
|
|
31.
člen |
(razprava) |
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda
lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj,
kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme
trajati največ deset (10) minut, če ni s tem poslovnikom drugače
določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali
podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po sedem (7) minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset
(10) minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le
enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega
razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi
replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike
smejo trajati največ dve (2) minuti. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev
izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne
razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. |
|
32.
člen |
(opomin) |
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki
je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
33.
člen |
(kršitve poslovnika) |
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve
poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči
svet o tem vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na
napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je
povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot tri (3) minute. |
34.
člen |
(prekinitev seje sveta) |
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih
k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na
podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. |
(3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet
ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. |
(4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi,
določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja
seje. |
(5) V vseh primerih prekinitve seje predsedujoči
določi, kdaj se bo nadaljevala. |
(6) Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več
sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo
konča. |
|
35.
člen |
(začetek seje, odmor in konec) |
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob šestnajsti
(16) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot
štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor
vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred
oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor
po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja
sveta končana. |
|
36.
člen |
(preložitev) |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal
razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi
odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na
eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
4.4 Vzdrževanje reda na seji |
|
37.
člen |
(red
na seji) |
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji
sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti
med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
38.
člen |
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči
izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin, |
·
odvzem
besede, |
·
odstranitev s seje ali z dela seje, |
·
prepoved
nepooblaščenega avdio-video snemanja seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s
svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na
tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko
izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s
seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši
red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči
odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more
ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4.5 Odločanje |
|
39.
člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred
vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost
članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje
(glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti
lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
40.
člen |
(odločanje na seji sveta) |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta
sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA'
njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to
za posamezno odločitev določa zakon. |
|
41.
člen |
(glasovanje) |
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o
predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem
prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas,
razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
(5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta
tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane
odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da
se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o
isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju
ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
42.
člen |
(javno
in poimensko glasovanje) |
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z
uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po
abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno
izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako,
da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se
zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
43.
člen |
(tajno
glasovanje) |
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide
tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na
predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih
glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom,
ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči
čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se
odloča, in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu
glasovnice za besedilom predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi.
Glasuje se tako, da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za
glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne
številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu
prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
44.
člen |
(izid
glasovanja) |
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu
in številki seje sveta, |
·
predmetu
glasovanja, |
·
sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
·
številu
razdeljenih glasovnic, |
·
številu
oddanih glasovnic, |
·
številu
neveljavnih glasovnic, |
·
številu
veljavnih glasovnic, |
·
številu
glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI' oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
·
številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov
objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
45.
člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez
razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče
glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6 Zapisnik seje sveta |
|
46.
člen |
(vsebina zapisnika seje sveta) |
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji,
zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem
glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. |
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot
dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na kateri je bil
sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je
bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
47.
člen |
(zapisnik seje sveta) |
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta
pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta,
ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni
uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih
straneh občine ter na krajevno običajen način. |
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del
zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
48.
člen |
(posnetek seje sveta) |
(1) Potek seje se zvočno snema. |
(2) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je
za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni
posnetek seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(3) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega
posnetka seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi
pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje (v nadaljevanju:
magnetogram). Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova
navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri
pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
(4) Zvočni posnetek seje se hrani dokler ni potrjen
zapisnik seje. |
(5) Magnetogram seje se trajno hrani v dosjeju
skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
(6) Nedovoljeno je vsako drugačno nepooblaščeno
avdio in video snemanje s telefoni, tablicami ali drugimi napravami. |
|
49.
člen |
(ravnanje z gradivom sveta) |
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave,
določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles,
se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
50.
člen |
(vpogled v gradivo) |
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to
potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor
občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo
vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave,
odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.7 Strokovno in administrativno delo za svet |
|
51.
člen |
(strokovno in administrativno delo za svet) |
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in
za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno
in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega
uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga
opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če
ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno
posebno delovno mesto. |
|
5
Delovna telesa občinskega sveta |
|
52.
člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed
svojih članov, praviloma na prvi seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima pet (5) članov. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
·
svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
·
opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
·
svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
·
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
|
·
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet |
·
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določi način dela s
poslovnikom. |
|
53.
člen |
(stalna
delovna telesa) |
Stalna delovna telesa sveta so naslednji odbori in
komisija: |
·
odbor za
javne finance, |
·
odbor za
gospodarstvo in gospodarske javne službe, |
·
odbor za
družbene dejavnosti, |
·
odbor za
urejanje prostora, |
·
statutarno pravna komisija. |
|
54.
člen |
(odbor
za javne finance) |
(1) Odbor za javne finance ima pet (5) članov. Svet
imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva izmed drugih
občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za javne finance lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju javnih
financ. |
|
55.
člen |
(odbor
za gospodarstvo in gospodarske javne službe) |
(1) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne
službe ima pet (5) članov. Svet imenuje predsednika in dva člana izmed
članov sveta in dva člana izmed drugih občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti, ki
so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne
službe lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju gospodarstva in gospodarskih javnih služb. |
|
56.
člen |
(odbor
za družbene dejavnosti) |
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima pet (5)
članov. Svet imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva
člana izmed drugih občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti, ki so
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
družbenih dejavnosti. |
|
57.
člen |
(odbor
za urejanje prostora) |
(1) Odbor za urejanje prostora ima pet (5) članov.
Svet imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva člana
izmed drugih občanov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju varstva okolja in urejanja
prostora, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje
in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za urejanje prostora lahko predlaga svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
urejanja prostora. |
|
58.
člen |
(statutarno pravna komisija) |
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima pet (5)
članov. Svet imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva
člana izmed drugih občanov. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in
poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče
glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in
statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
splošnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem
spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako
zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik
sveta. |
|
59.
člen |
(občasna delovna telesa) |
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
60.
člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
Člane stalnih odborov in komisije imenuje svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma
na drugi redni seji v mandatu. |
|
61.
člen |
(skupna delovna telesa) |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna
telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
|
62.
člen |
(delo
delovnega telesa) |
(1) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan, vse
nadaljnje pa predsednik. |
(2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. |
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti
poslano članom delovnega telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega
telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko
veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z
večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo
določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
(8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni
javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in
drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
6 Akti
sveta |
|
6.1 Splošne določbe |
|
63.
člen |
(splošni akti občine in drugi akti sveta) |
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z
zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik občinskega sveta, |
·
proračun
občine in zaključni račun, |
·
planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila. |
(2) Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja,
soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
64.
člen |
(predlagalna pravica) |
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta
lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v
skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
65.
člen |
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih
aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in
druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba
predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in
drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu
informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na
kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku
trideset od trideset (30) do šestdeset (60) dni na način, določen z
objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. |
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega
odstavka pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut
občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina
splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov
najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku. |
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani
občine v katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega
odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi
vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
(4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega
odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o
sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na
vsebino predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju. |
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi
splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in
predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij
javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine,
skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. |
|
66.
člen |
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
6.2 Postopek za sprejem odloka |
|
67.
člen |
(vsebina predloga odloka) |
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka,
uvod z obrazložitvijo in besedilo členov. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno
stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic,
ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti
uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta
ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na
dnevni red seje sveta. |
|
68.
člen |
(obravnava predloga odloka) |
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo
sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga
odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
69.
člen |
(razprava o predlogu odloka) |
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7)
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
70.
člen |
(prva
obravnava) |
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se opravi
splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih
in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih
glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za
nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj
predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
|
71.
člen |
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
(1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj
pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način
upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno
pisno zavrne. |
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo
obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih
utemeljeno zavrniti. |
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi
odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je
sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
72.
člen |
(druga
obravnava) |
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani
sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga
odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam
predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred dnem, določenim
za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma
najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan. |
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je
brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov
sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma
mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do
konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
73.
člen |
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) |
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so
sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
74.
člen |
(sprejem splošnih aktov občine) |
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata
po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku,
določenem s tem poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti
odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
75.
člen |
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
(1) Svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma
lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno
izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in
če tako na predlog župana odloči svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja
aktov vodi občinska uprava. |
|
6.3 Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
76.
člen |
(hitri
postopek za sprejem odlokov) |
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali
naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem
postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga
obravnava predloga odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati
amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
|
6.4 Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
77.
člen |
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) |
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali
drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
·
za manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
·
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
·
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
·
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
·
prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi
predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo
k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
|
6.5 Objava splošnega akta občine |
|
78.
člen |
(objava splošnega akta občine) |
(1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem
glasilu slovenskih občin najprej šestnajsti dan po sprejemu, če svetu ni
dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan
nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter
splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
(3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin, če ni v njih drugače določeno. |
(4) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem
aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa
je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če splošni
akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga
ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. |
|
6.6 Postopek za sprejem proračuna |
|
79.
člen |
(predlog proračuna občine) |
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti
svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega
proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan
predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog
proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja
javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog
proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu
župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: |
·
temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane politike občine, |
·
oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
·
okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
·
načrt
razvojnih programov, |
·
načrt
nabav. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet
splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna
razprava. |
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za
javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v
roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z
obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna
ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta
pošlje v javno razpravo župan. |
|
80.
člen |
(javna
razprava) |
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi
najmanj 30 dni. |
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen
vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog
proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij
javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb
in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
|
81.
člen |
(obravnava predloga proračuna) |
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog
proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter
zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se
pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času
javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na
njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
(4) Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k
predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta
občine oziroma odloka. |
|
82.
člen |
(dopolnjen predlog proračuna občine) |
(1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani
javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o
proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o
proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju
amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere
postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
83.
člen |
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) |
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna
občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere
pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles
sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži,
zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in
predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih
amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda
svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri
amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan
izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev
ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma,
se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev
amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej
tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni
sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
84.
člen |
(uskladitev predloga proračuna občine) |
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim
zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o
proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v
celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o
proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine
sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in
predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s
predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali
datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen,
ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če
je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o
proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun
občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v
katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in
o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka. |
|
85.
člen |
(začasno financiranje) |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na
katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki
velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom
sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
86.
člen |
(rebalans proračuna občine) |
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans
proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo
delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po
določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega
predloga proračuna. |
|
6.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
87. člen |
(postopek za sprejem prostorskih aktov) |
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki
ureja prostor¬sko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja
sodelovanje javnosti pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z
odlokom v dveh obravnavah, ki se opravita v skladu z določbami tega
poslovnika, pri čemer se prva obravnava odloka opravi pred javno
razgrnitvijo prostorskega akta. Pripombe in stališča, sprejeta s strani
sveta in delovnih teles v prvi obravnavi, se upoštevajo kot pripombe z
javne razgrnitve. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s
predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila
razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet
in se postopek o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne
znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz
prejšnjega odstavka. |
|
88.
člen |
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko
poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del
splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
6.8 Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
89.
člen |
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) |
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo
tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika
se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi
tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z
glasovanjem brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem
glasilu. |
|
7
Volitve in imenovanja |
|
90.
člen |
(volitve in imenovanja) |
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu
ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega
poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je
zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. |
(3) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih
glasuje tajno se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih
toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je
sklepčen. |
|
91.
člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član
sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član
sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna
številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot
je funkcij. |
|
92.
člen |
(ponovno glasovanje) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi
potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se
glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili
enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če
tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali
pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate
ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega
predloga kandidatur. |
|
7.1 Postopek za razrešitev |
|
93.
člen |
(postopek za razrešitev) |
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši
po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen
drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na
predlog člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri
komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati
obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni
dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. |
(4) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi,
na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se lahko pisno
opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. |
(5) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo
sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
(6) Po končani obravnavi predloga za razrešitev
svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za
izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za
razrešitev. |
(7) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s
pravnim poukom. |
|
7.2 Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov
ter funkcionarjev občine |
|
94.
člen |
(postopek za odstop) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v
zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani
delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega
odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega
člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva
dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
8
Razmerje med županom in občinskim svetom |
|
95.
člen |
(razmerja med županom in občinskim svetom) |
(1) Župan in svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
(2) Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je
dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
96.
člen |
(izvajanje odločitev občinskega sveta) |
(1) Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta poročajo o
izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti
razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora
svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
9 Delo
sveta v izrednem stanju |
|
97.
člen |
(delo
sveta v izrednem stanju) |
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko
je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in
načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke
sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
10 Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
98.
člen |
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet
z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
99.
člen |
(razlaga poslovnika) |
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe
poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija
tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne
poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik
statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
11 Prehodna in končna določba |
|
100.
člen |
(konstituiranje stalnih delovnih teles občinskega sveta) |
Stalna delovna telesa iz 53. člena tega poslovnika
se konstituirajo po izvolitvi članov občinskega sveta na prvih volitvah
po sprejemu tega poslovnika. |
|
101.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
Poslovnik Občinskega sveta Občine Ruše (Medobčinski uradni vestnik, št.
20/11). |
|
102.
člen |
(objava
in začetek veljavnosti) |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 007-0003/2017 |
Datum: 26. 4. 2018 |
|
|
Občina Ruše |
|
Uroš Razpet, župan |
|