Na podlagi 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10,
51/10, 84/10, 40/12), 37. in 126. člena
Zakona
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
(Uradni list RS, št. 51/06, 97/10), 6. člena
Zakona
o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12), 6. člena
Zakona
o gasilstvu
(Uradni list RS, št. 113/05 – UPB1, 120/08),
Uredbe
o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje
in pomoč
(Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11) in 18. člena
Statuta Občine Kobarid
(Uradni list RS, št. 51/09, 38/10) je Občinski svet Občine Kobarid na
30. seji dne 26. junija 2014 sprejel |
O D L O K
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kobarid |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Odlok ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja,
okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami (v
nadaljevanju: varstvo pred nesrečami) v Občini Kobarid (v nadaljnjem
besedilu: občina), s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev
in drugih posledic teh nesreč. |
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji sistema organiziranja in
delovanja varstva pred nesrečami v Republiki Sloveniji, za območje
občine natančneje določa: |
– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih
nesreč, |
– preprečevanje naravnih nesreč, |
– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter
dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč, |
– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje, |
– organiziranje civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih
oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč, |
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju: osebna in
vzajemna zaščita), |
– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
|
– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
– reševanje in pomoč, |
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč do zagotovitve
osnovnih pogojev za življenje, |
– ocenjevanje škode, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče, ter
|
– druge naloge v skladu z zakonodajo. |
2. člen |
Varstvo pred nesrečami zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje,
izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred
nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju. |
3. člen |
V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani
v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski
in moški spol. |
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV |
4. člen |
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti
in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja
zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito
ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. |
Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima
dolžnosti, ki izhajajo iz zakona. |
5. člen |
Pripadnik civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v
zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči s pozivom preko medijev, telefona ali sredstev
javnega alarmiranja. |
Delodajalec je dolžan delavcu iz prejšnjega odstavka omogočiti
sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ter ga zaradi tega
ne sme materialno oškodovati, premestiti na drugo delovno mesto ali
odpustiti. |
Določila prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za primer
odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj. |
Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom. |
6. člen |
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem
materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z zakonom. |
III. PRISTOJNOSTI OBČINE |
7. člen |
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na
svojem območju. V občinski pristojnosti je: |
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem
odlokom in zakoni, |
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o
pretečih nevarnostih, |
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja
in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom,
|
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
|
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
|
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na
območju občine, |
– določanje, organiziranje in opremljanje služb civilne zaščite ter
drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, |
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih
in drugih nesreč, |
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč, |
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v
skladu z veljavno zakonodajo. |
Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje
sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE |
8. člen |
Občinski svet občine na predlog župana sprejme program in letne načrte
varstva pred nesrečami skupaj z občinskim proračunom. |
9. člen |
Občina sprejme program in načrte varstva pred nesrečami, ki ne smejo
biti v nasprotju z nacionalnim programom. Program in načrte izdela
pristojni občinski organ, ki pri delu upošteva aktualno oceno
ogroženosti občine, ki jo po potrebi tudi dopolnjuje. |
10. člen |
Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah
ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih
strokovnih podlagah. |
Oceno ogroženosti za območje občine izdela pristojni organ občinske
uprave. Na podlagi ocene ogroženosti izdela isti organ načrte zaščite,
reševanja in pomoči za posamezna področja nevarnosti. |
11. člen |
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem
stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja. |
Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno
delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim
hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči. |
12. člen |
Župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki
morajo izdelati načrte zaščite in reševanja. |
Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja
predstaviti javnosti. |
Načrte zaščite in reševanja sprejme župan. |
13. člen |
Načrte zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti
ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in
pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje,
pridobljene pri ravnanju ob nesrečah. |
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE |
14. člen |
Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112),
policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti
naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo. |
VI. ZAŠČITNI UKREPI |
15. člen |
Na podlagi ocene ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo
naslednji ukrepi in aktivnosti: |
– zaščita in reševanje ob požaru, |
– zaščita in reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah,
|
– zaščita in reševanje ob potresih, |
– zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, |
– evakuacija, |
– sprejem in oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva, |
– prva medicinska pomoč, |
– zaklanjanje, |
– zaščita kulturne dediščine, |
– prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi, |
– asanacija. |
16. člen |
Ukrepi, našteti v prejšnjem členu obsegajo: |
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
|
– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov
zaščite in reševanja, |
– aktivnosti za odpravo posledic. |
17. člen |
Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z
drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. |
V primeru naravne ali druge nesreče župan odredi evakuacijo, v nujnih
primerih pa tudi poveljnik civilne zaščite občine ali vodja
intervencije. Način in postopek evakuacije se določi v odgovarjajočih
načrtih. |
18. člen |
Občina zagotovi zatočišče in nujno oskrbo občanom, ki so zaradi naravne
ali druge nesreče ostali brez doma ali sredstev za preživetje ali se
zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča. |
Župan lahko v izrednih razmerah odredi, da morajo lastniki in uporabniki
stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene
osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način. |
19. člen |
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju občine, ki v
delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi
oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne
ukrepe za preprečevanje nesreč s kemikalijami, za zmanjševanje posledic
nesreč za ljudi in okolje, ter izdelati oceno ogroženosti z načrti za
zaščito in reševanje. |
Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte v skladu z
uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, morajo
pristojnim občinskim organom dati podatke za izdelavo občinskih načrtov
zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja organizacije oziroma
obrata. |
20. člen |
Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne
zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine. Izvedeni morajo biti
ukrepi za zmanjševanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje
škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino. |
21. člen |
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z
Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Zavodom
za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine, glede na
geografske, vremenske in druge razmere ugotavlja in razglaša veliko
oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja. |
V obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti
naravnega okolja je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v
naravnem okolju prepovedana. V tem času mora občina organizirati požarno
stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov. |
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA |
22. člen |
Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje
in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in
življenje ter varnost njihovega premoženja. |
Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih
nesrečah, ki jo morajo zagotoviti prebivalci, lastniki in uporabniki
stavb, gospodarske družbe in druge organizacije in državni organi, ureja
predpis Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. |
23. člen |
V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za
zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi
stanovalci. Njihovo delovanje usmerja štab civilne zaščite ali vodja
intervencije gasilske enote. |
V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe
zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni.
Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo in štab civilne zaščite.
|
Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje
aktivnosti: |
– organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
|
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike
in druge prostore), |
– se opremljajo z opremo za osebno zaščito. |
VIII. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ |
1. Naloge in organizacija |
24. člen |
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini
obsega: |
– prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč, |
– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu, |
– prvo veterinarsko pomoč, |
– gašenje in reševanje ob požarih, |
– reševanje iz ruševin, |
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in
drugih nesrečah na rekah, |
– reševanje ob velikih nesrečah v prometu, |
– reševanje na vodi in iz vode, |
– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah, |
– reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih ali drugih oblikah
množičnega nasilja, |
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje. |
25. člen |
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo: |
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih
organizacij, |
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, |
– službe civilne zaščite, |
– policija, |
– Slovenska vojska v skladu z zakonom. |
26. člen |
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih
operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku
civilne zaščite občine se organizira štab civilne zaščite občine.
|
V štabu civilne zaščite občine je pet članov.
V štabu civilne zaščite je praviloma pet članov, po potrebi župan lahko
dodatno v štab imenuje še največ tri člane. |
Delo štaba vodi poveljnik civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti
pa njegov namestnik. |
Štab civilne zaščite občine ima poleg poveljnika in namestnika še
tri člane
določeno število članov , ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih
organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in
pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja. |
Poveljnika, namestnika in člane štaba civilne zaščite v občini imenuje
župan. |
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se v občini organizira
služba za podporo. |
27. člen |
Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih
in prizadetih območjih zagotavlja policija. |
2. Aktiviranje |
28. člen |
O aktiviranju civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč ob naravni ali drugi nesreči odloča poveljnik civilne zaščite
občine. |
3. Vodenje sil |
29. člen |
Operativno-strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
|
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik civilne zaščite občine
in štab civilne zaščite občine oziroma vodje enot. |
Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za
vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
|
Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem
storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo. |
30. člen |
Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih
organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno
njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi. |
Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali drugi
operativni sestavi oziroma če je aktivirana civilna zaščita, mora biti
njihovo delovanje v skladu z usmeritvami poveljnika civilne zaščite
občine oziroma vodje intervencije. |
31. člen |
Naloge poveljnika civilne zaščite občine so, da: |
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito,
reševanje in pomoč, |
– vodi in usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah,
|
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito,
reševanje in pomoč, |
– daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za
zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo posledic
naravnih in drugih nesreč, |
– predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite, |
– sodeluje pri pripravi programa in letnega načrta varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
– spremlja nevarnost naravnih in drugih nesreč ter sprejema ali predlaga
ukrepe za zaščito, |
– vodi in usmerja dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanja
in pomoči, |
– daje mnenja in predloge za odpravo posledic nesreč, |
– javno predstavi načrte zaščite in reševanja. |
4. Prostovoljna gasilska društva oziroma gasilske enote in Gasilska
zveza |
32. člen |
Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna
služba. |
33. člen |
Naloge gašenja in reševanja ob požarih ter reševanje ljudi izvajajo
gasilske enote (v nadaljnjem besedilu: GE) prostovoljnih gasilskih
društev (v nadaljnjem besedilu: PGD) in gasilska zveza. |
Gasilska zveza opravlja naloge na področju požarnega varstva, ki
zajemajo vodenje in koordinacijo gasilske organizacije, ter opravlja
strokovne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
Občina jim zagotavlja sredstva, skladno z lastnim načrtom varstva pred
požarom in Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za
zaščito, reševanje in pomoč. Medsebojne obveznosti so podrobno navedene
v tripartitni pogodbi, ki zajema tudi sankcije za neprimerno opravljanje
pogodbenih obveznosti. |
34. člen |
PGD in gasilska zveza pripravljajo predlog letnega programa varstva pred
požarom, ki zajema: |
– letni načrt dela, |
– finančni načrt, |
– nabavo opreme in investicijsko nabavo gasilsko tehnične opreme ter
druga vlaganja, |
– investicijsko vzdrževanje gasilskih orodišč in gasilskih domov,
|
– izobraževanje in usposabljanje prostovoljnih operativnih gasilcev, in
|
– zavarovanje prostovoljnih gasilcev. |
35. člen |
GE PGD in gasilska zveza lahko opravljajo svojo dejavnost tudi izven
območja občine (to je v sosednjih občinah) pod pogojem, da se občina, v
kateri bodo GE PGD in gasilska zveza opravljali svojo dejavnost, obveže
kriti stroške intervencij po vnaprej sprejetem ceniku, katerega potrdi
župan občine oziroma v skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju. |
36. člen |
Pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo z gasilsko zvezo vsa
prostovoljna gasilska društva (članice zveze). GE PGD so na podlagi
veljavnih Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot
razvrščena po kategorijah. Skladno s tem je prilagojena tudi njihova
kadrovska sestava in tehnična opremljenost. |
Minimalno zagotavljanje kadrovske usposobljenosti se zagotavlja na
podlagi sprejetih navodil upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije.
|
Teritorialne GE PGD posameznih kategorij morajo glede na število
gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati minimalne pogoje.
|
Obveščanje in alarmiranje posameznih društev izvajajo po sprejetem
Načrtu alarmiranja GE PGD v občini Regijski center za obveščaje (ReCO),
gasilske organizacije in pristojne službe. |
O medsebojnem sodelovanju vseh PGD z gasilsko zvezo je sklenjena posebna
pogodba. |
37. člen |
GE PGD, ki opravljajo gasilsko službo na območju občine, morajo
zagotoviti izvoz (odhod) enote v času: |
– osrednja gasilska enota IV. in III.
|
kategorije 5 minut,
|
– gasilske enote II. kategorije 10 minut,
|
– gasilske enote I. kategorije 15 minut.
|
38. člen |
Dejavnost PGD in gasilske zveze se financira iz občinskega proračuna,
kar se opredeli s tripartitno pogodbo in aneksom k pogodbi za tekoče
leto. Financiranje društev poteka preko gasilske zveze Kobarid. |
39. člen |
Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja župan, ki ob
ugotovitvi nepravilnosti določa roke za odpravo pomanjkljivosti, v
hujših primerih pa pristojnosti gasilskega društva ustrezno omeji ali
odvzame. Župan nadzoruje tudi namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz
občinskega proračuna. |
5. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije |
40. člen |
Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči
lahko župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki
imajo usposobljene ustrezne kadre in sredstva. |
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo
organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za
strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za
delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Z njimi lahko občina sklene
pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na
območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela,
ki presega njihovo redno dejavnost v skladu s 73. in 75. členom Zakon o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:
|
– gradbeno-tehnično reševanje, |
– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah, |
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
|
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju,
prehrani in nujni oskrbi, |
– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb, |
– prva veterinarska pomoč, |
– logistična podpora. |
6. Društva in druge nevladne organizacije |
41. člen |
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru
društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo
naslednje enote: |
– enota za vzpostavljanje zvez (radioamaterji), |
– enota za iskanje pogrešanih oseb (klub vodnikov reševalnih psov),
|
– enota za reševanje v gorah (gorska reševalna služba), |
– enota za reševanje v jamah (jamarsko društvo), |
– enota za reševanje iz vode (potapljači), |
– krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije in Karitas. |
V posebnih primerih se v opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči
v občini vključujejo tudi lovske družine, ki imajo lovišča (lovske
revirje) na območju občine. |
Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan,
morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje
in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito,
reševanje in pomoč. |
42. člen |
Podrobnosti v zvezi z opravljanjem nalog, financiranjem, zavarovanjem
operativnih članov, sankcijah in drugih obojestranskih obveznosti se
določi z ustreznimi pogodbami. |
Nadzor nad izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravlja župan. |
IX. UPRAVLJANJE IN VODENJE |
43. člen |
Občinski svet občine v sistemu varstva zlasti: |
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
– določi način izvajanja javne gasilske službe, |
– sprejme občinski program in letne načrte varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
– spremlja uresničevanje programov in načrtov varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom. |
44. člen |
Župan občine: |
– skrbi za urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v skladu z
zakonodajo, |
– predlaga občinskemu svetu občinski program in letne načrte varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj z občinskim proračunom,
|
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic
naravnih in drugih nesreč, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in
sprejetih zaščitnih ukrepih, |
– skrbi za izdelavo osnutkov programa in letnih načrtov varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in
reševanja, |
– določa izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči in obveznosti o
ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči, |
– določa izvajalce javne gasilske službe, |
– določa programske aktivnosti in naloge sistema varstva občine upravnim
organom in službam, |
– sklepa o ustanovitvi in imenuje organe vodenja civilne zaščite,
|
– sklepa o organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in
pomoči, |
– zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter
zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v skladu z zakonom,
|
– imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
|
– občinskemu svetu podaja oceno o pripravljenosti sistema varstva
občine, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. |
Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih
in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika civilne zaščite občine in
štab civilne zaščite. |
Poveljnik civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu,
regijskemu poveljniku civilne zaščite pa za uresničevanje tistih
usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči,
ki jih sprejme regijski oziroma slednjemu nadrejeni poveljnik civilne
zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi. |
45. člen |
Poveljnik civilne zaščite občine ima pravico in dolžnost, da med
vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim
osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
|
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
|
– vstop v stanovanje, |
– uporabo določenih sredstev ali zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
|
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo, |
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma
potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, |
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z
njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
|
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
|
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega
materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči,
za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, |
– porušitev objekta oziroma posek drevja. |
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik civilne zaščite občine
odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter
zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le
toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. |
Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno
ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge
nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri
izvedbi umika pomaga policija. |
Poveljnik civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja
in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih
gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi
organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje
določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom.
Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa
izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali
okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, lahko poveljnik
civilne zaščite občine izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni
osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del.
Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda
ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se
določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
|
O odločitvah poveljnika civilne zaščite občine po tem členu se praviloma
vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi
finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to
onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno
odredbo lahko poveljnik civilne zaščite občine v nujnih primerih odredi
lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih
objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne
odloči župan. |
Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna
za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz
četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih
del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah odloča župan. |
X. NALOGE OBČINSKE UPRAVE |
46. člen |
Naloge občinske uprave |
Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
– izdela predlog občinskega programa in letnega načrta varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim
programom, |
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje
zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za
preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v
sodelovanju s štabom civilne zaščite občine, |
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s
poveljnikom civilne zaščite občine, |
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in
alarmiranja, |
– zagotavlja pogoje za delo poveljnika civilne zaščite občine, štaba
civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju
zaščite in reševanja v občini, |
– spremlja in usklajuje organiziranje civilne zaščite ter drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, |
– pripravlja programe in organizira ter izvaja izobraževanje in
usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč, |
– v primeru večjih nesreč nudi logistično podporo štabu civilne zaščite
in vpoklicanim enotam. |
Občinska uprava skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in
pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja
ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in
pomoč. |
47. člen |
Komisija za ocenjevanje škode |
Za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo
predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za
ocenjevanje škode. |
Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli
zaradi naravne ali druge nesreče, in jo predložijo občinski komisiji v
oceno in potrditev. |
Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija
ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode. |
XI. NADZOR IN INŠPEKCIJA |
48. člen |
Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite,
reševanja in pomoči opravlja pristojni inšpektorat za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Skladno s svojimi pristojnostmi opravlja
občinska inšpekcija nadzor nad izvajanjem tega odloka, predvsem v
določilih, ki se nanašajo na preprečevanje naravnih in drugih nesreč v
povezavi z veljavnimi odloki v občini. |
XII. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE |
49. člen |
Občina organizira izobraževanje kot neobvezno obliko usposabljanja
občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih
ukrepov. |
50. člen |
Za pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter
civilne zaščite organizira izobraževanje in usposabljanje skladno s
predpisanimi programi usposabljanja. |
51. člen |
Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi načrti tudi upravljavci
javnih služb na področju zaščite, reševanja in pomoči, društva in druge
organizacije, gospodarske združbe ter druge organizacije, ki nastopajo
kot izvajalci v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
občini. |
XIII. FINANCIRANJE |
52. člen |
Programi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se
financirajo oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi
predpisov in aktov občine za to področje. |
Višino sredstev določi občinski svet občine s proračunom. Poleg
proračunskih sredstev se sistem financira tudi iz združenih sredstev
lokalnih skupnosti, iz sredstev gospodarskih družb, namenskih sredstev
požarnega sklada, prostovoljnih prispevkov, daril, mednarodne pomoči in
iz drugih virov. |
XIV. KAZENSKE DOLOČBE |
53. člen |
Fizična ali pravna oseba, ki namenoma ali iz velike malomarnosti
povzroči ogroženost, katere posledica je ukrepanje po tem odloku, in v
zvezi s tem nastanejo stroški, mora pokriti: |
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij, |
– stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje, ter |
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam. |
V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in
ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški
solidarno. |
54. člen |
Za ostale prekrške se pravne ali fizične osebe kaznujejo v skladu z
veljavno zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih. |
55. člen |
Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter
zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov,
izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje
župan občine. Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz
občinskega proračuna (rezerve). |
Predlog za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami pripravi štab civilne zaščite občine.
Izvajalci programov in projektov s tega področja, ki se financirajo iz
občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o
porabi teh sredstev. Gospodarske družbe, zavodi in ustanove morajo
zagotoviti sredstva za nadomestilo plač za zaposlene v času njihovega
usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške. |
XV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
56. člen |
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je
treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. |
57. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-8/12 |
Kobarid, dne 26. junija 2014 |
|
Županja
Občine Kobarid
Darja Hauptman l.r. |
Odlok o spremembi in
dopolnitvi Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini
Kobarid (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/2019) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
2. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|