Na podlagi 61.
člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08
– ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2)
in 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št.
87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske
Konjice na 33. seji dne 14. 6. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem
podrobnem prostorskem načrtu obrtna cona Tepanje |
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
1. člen |
|
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) |
|
(1) S tem odlokom
se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske
Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) sprejme Občinski podrobni prostorski
načrt obrtna cona Tepanje (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN je izdelal
Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 4/17. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa
območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane
ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna
odstopanja. |
(2) Sestavine iz
prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z
obveznimi prilogami sestavni del tega odloka. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(predmet OPPN) |
|
Predmet OPPN so
ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor in gradnjo objektov za
potrebe obrtne cone Tepanje. |
|
III. OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN
obsega območje enote urejanja prostora z oznako UN3/024 in del UN 3/005
(del). |
(2) Površina
območja OPPN je ca. 11,1 ha. |
(3) Območje OPPN
zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Tepanje: 1301, 1302/1,
1302/2, 1305/1 – del, 1305/2, 1306, 1326, 1315 – del (cesta), 1307/1,
575/4, 578/7, 578/10, 578/11, 1225/1 – del, 1294/3, 1294/5, 1295/4,
1296/4, 1297/4. |
|
5. člen |
|
(posegi zunaj območja OPPN) |
|
Za potrebe
realizacije OPPN so opredeljeni tudi posegi na zemljišča zunaj meje
OPPN, vse k.o. Tepanje: |
– priključek na
obstoječe plinovodno omrežje: parc. št. 1315, |
– priključek na
obstoječe TK omrežje: parc. št. 1315, 1468, |
– demontaža
obstoječih SN električnih vodov: parc. št. 1303/2, 1314, 1492, 1225/1,
1304/22, 1305/1, 1297/3, 1296/3, 1295/3, 1294/4, |
– demontaža
obstoječih NN električnih vodov: parc. št. 1303/2, 1314, 1492, |
– predvideni SN
električni vodi: parc. št. 1294/4, 1305/1, 1314, 1492, 1225/1, 1304/5
(obstoječa TP), |
– predvideni NN
električni vodi: parc. št. 1305/1, 1314, 1492, 1304/5 (obstoječa TP), |
– priključek na
obstoječo fekalno kanalizacijo: parc. št. 1296/3, |
– predvidena cevna
regulacija vodotoka: parc. št. 1225/1, 1314. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje OPPN se
prometno navezuje na jugu na regionalno cesto R3-1278 Tepanje–Žiče in na
severozahodu na regionalno cesto R2-0277 Ložnica–Tepanje. Za potrebe
priključevanja obrtne cone se obstoječe trikrako križišče AC priključka
Slovenske Konjice z regionalno cesto R3-686 Tepanje–Žiče preoblikuje v
novo štirikrako krožišče. |
(2) Za napajanje
obrtne cone je predviden nov krak preko območja AC baze (cesta a). Cesta
»a« je predvidena kot glavni dovoz in dostop za obrtno cono, priključek
na cesto »b« pa kot dostop za osebna vozila in intervencijski dostop. |
|
7. člen |
|
(namembnost območja) |
|
(1) Znotraj
ureditvenega območja OPPN so dovoljene različne gospodarske dejavnosti:
proizvodna (kovinske dejavnosti, predelava plastičnih mas in druge),
obrtno-servisna, logistična, skladiščna, trgovska, ter druge poslovne
dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami.
Posamezne vrste gospodarskih dejavnosti niso predpisane, vendar so
mogoče le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive. |
(2) Parkirišče za
tovorna vozila za lastno dejavnost avto-prevozništva se dopusti samo ob
avtocesti, na gradbeni parceli Gp-8. Na celotni površini Gp-8, med
gradbeno mejo in gradbeno parcelo, je možno urediti parkirišče za
tovorna vozila, razen na varovalnem zelenem pasu ob avtocesti. |
(3) Na gradbeni
parceli Gp-9 se dopusti postavitev objektov javne rabe kot parkirišče za
osebna vozila in gradnja servisnih objektov za potrebe OPPN. |
(4) Na gradbeni
parceli Gp-10.1 in Gp-10.2 se poleg dopustnih dejavnosti iz tega odloka
dopusti dejavnosti za potrebe avtocestne baze, kot so zunanja odprta
skladišča, silosi ipd. |
(5) Vrste dopustnih
zahtevnih in manj zahtevnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi
o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI): |
a) Nestanovanjske
stavbe: |
– 122 Poslovne in
upravne stavbe |
– 123 Trgovske in
stavbe za storitvene dejavnosti (razen bencinskih servisov) |
– 1242 Garažne
stavbe |
– 125 Industrijske
stavbe in skladišča |
b) Gradbeno
inženirski objekti: |
– 211 Ceste, |
– 22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi +. |
(6) V območju OPPN
ni dovoljeno postavljati bencinskih servisov (12303) v skladu s predpisi
o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI). |
(7) Prepovejo se
naslednje dejavnosti v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji
dejavnosti: |
– 16.1 Žaganje,
skoblanje in impregnacija lesa, |
– 23.5 Proizvodnja
cementa, apna, mavca, |
– 23.6 Proizvodnja
izdelkov iz betona, cementa, mavca, |
– 24.5 Livarstvo, |
– 25.5 Kovanje,
stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija, |
– I Gostinstvo. |
|
8. člen |
|
(dovoljeni posegi) |
|
Na območju OPPN so
dovoljeni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka: |
– gradnja novega
objekta, |
– gradnja
transformatorske postaje, |
– vzdrževanje in
rekonstrukcije, |
– dozidave in
nadzidave obstoječih stavb v okviru dopustne etažnosti in faktorja
izrabe zemljišč, določenega za nove objekte, |
– spremembe
namembnosti v okviru dovoljenih dejavnosti, |
– gradnje objektov
in naprav gospodarske infrastrukture, |
– gradnja
enostavnih in manj zahtevnih objektov za potrebe dejavnosti, |
– prometne
ureditve, |
– urejanje utrjenih
zunanjih in zelenih parkovnih površin. |
|
9. člen |
|
(predvidene odstranitve) |
|
Za potrebe
realizacije načrtovanih objektov in ureditev ni predvidenih odstranitev
objektov. |
|
10. člen |
|
(zasnova) |
|
(1) Urbanistična-arhitektonska zasnova predvideva umestitev osnovne
prometne infrastrukturne hrbtenice območja in opredelitev pogojev za
gradnjo objektov. |
(2) Pri vseh
stavbah je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov
na parcele, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Gradbene parcele in
gradbene meje so zasnovane v obliki ortogonalne mreže, znotraj katere
niso predpisane točne lokacije stavb in zunanjih ureditev, pač pa je
prostor razdeljen na posamezna območja za gradnjo stavb. Znotraj
gradbenih mej je mogoče pod danimi pogoji umeščati posamezne stavbe ali
objekte GJI, manipulativne in parkirne površine ter druge zunanje
ureditve (zelenice, ploščadi ipd.). Odprte površine (dostope, parkirišča
za osebna in tovorna vozila, manipulativne površine, objekte GJI s
priključki, zelene površine ipd.) je dopustno urediti tudi na zemljiščih
med gradbeno mejo in gradbeno parcelo, oziroma na celotni gradbeni
parceli. |
|
11. člen |
|
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
|
(1) Umestitev in
tlorisni gabariti novih stavb so omejeni z gradbenimi mejami
(novozgrajene stavbe je ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali
pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so
upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani
odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekte, za katere je
potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo
stavbe in ne gradbeno inženirski objekti ter objekti in omrežje
gospodarske javne infrastrukture. Na celotni gradbeni parceli se dopusti
gradnja dostopa, parkirišča, manipulativnih površin, objektov GJI s
priključki, zelenih površin ipd. |
(2) Stavbe naj bodo
enostavni pravokotni volumni. Stavbni volumen ne sme presegati dane
maksimalne višine in zahtevanih odmikov. Material in konstrukcije stavb
niso predpisane. Fasade stavb morajo biti zasnovane s trajnimi in
sodobnimi materiali, po načelih varčne energetske gradnje. Fasade so
nesvetleče, od sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov,
horizontalno in vertikalno členjene. |
(3) Strehe so ravne
ali imajo minimalni naklon, skrit v maski strehe – videz ravne strehe.
Kritina je siva. Možna je izvedba kletne etaže objektov ob predhodni
pridobitvi geomehanskega mnenja. |
(4) Dovozi k
stavbam oziroma na parcelo namenjeno gradnji se uredijo z osnovne cestne
mreže. Prikazane so okvirne lokacije, ki se v fazi projektne
dokumentacije prometne infrastrukture natančno določijo. |
(5) Potrebno je
upoštevati faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, ki je
maksimalno 0.8. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani
odmiki glede na sanitarno- tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor
tudi minimalni potrebni odmik od parcelne meje, ki znaša 4.00 m, razen
če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače. Minimalni odmiki stavb od
cest so 8.00 m. |
(6) Etažnost stavb
je poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita. Vse naprave na
objektu/prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita.
Maksimalna višina stavb nad terenom je 16 metrov merjeno od relativne
kote terena +/- 0.00 do najvišje točke stavbe. Maksimalna višina stavbe
nad terenom v območjih Gp-5 in Gp-8 je 20 m. Fasade stavb so
horizontalno oziroma vertikalno členjene. |
(7) Kota tal
pritličja stavb se določi na podlagi PGD projektov dovoznih cest in je
praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste; podrobneje se opredeli v PGD
projektu zunanje ureditve. |
(8) Največji
dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in
nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste
objektov glede na zahtevnost. Nezahtevni in enostavni objekti morajo
biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na
gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom in ne smejo
imeti komunalnih priključkov. Postavitev šotorov in premičnih
kontejnerjev ni dopustna. |
|
12. člen |
|
(odmiki) |
|
(1) Nove stavbe so
odmaknjene od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je
možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. |
(2) Odmiki od
gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo
posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture. |
|
13. člen |
|
(ureditev zunanjih površin) |
|
(1) Dovozi k
stavbam oziroma na parcelo namenjeno gradnji se uredijo z osnovne
predvidene cestne mreže. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni
predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne
pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik stavb od parcelne meje, ki
znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače. |
(2) Možno je
opuščanje oziroma zmanjševanje števila uvozov. Gradbene parcele se
uredijo kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice.
Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali
tlakujejo (travne plošče). Vsi lastniki zemljišč morajo na lastnem
zemljišču zagotavljati obračanje svojih vozil. |
(3) Dopustna je
postavitev ograj. Ograje so lahko višine do 2,20 m (enotne, tipske,
žične, sive barve) in postavljene na meji gradbenih parcel, ob pogoju da
ne poslabšujejo prometne preglednosti. Na SV delu območja gradbenih
parcel Gp-6, Gp-7 in Gp-8 pa so ob soglasju lastnika meteornega jarka
postavljene na mejo gradbenih parcel. Ograje morajo biti takšne izvedbe,
da omogočajo dostop ter snemljive za potrebe čiščenja jarka. V
nasprotnem primeru morajo biti odmaknjene 5 m od parcelne meje za
vzdrževanje jarka. |
(4) Ob predvideni
cesti »a« se v južnem delu predvideva umestitev obcestnega drevoreda,
namenjen varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa,
izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Drevored je
predviden tudi v severozahodnem delu obrtne cone (ob cestah »c« in »b1«
ter v nadaljevanju na gradbeni parceli Gp-6), kot bariera proti naselju.
Zasaditev se izvede z drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih
vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in obremenjenost tal. |
|
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
|
Splošni pogoji za
potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske
infrastrukture na območju OPPN so: |
– pri nadaljnjem
načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih
smernic k OPPN; |
– pred predvideno
gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in
komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem; |
– trase komunalnih,
energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti
medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in
odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur; |
– obstoječe
infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi,
prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v
skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju
veljavnih predpisov. |
|
15. člen |
|
(letalski promet) |
|
(1) Preko območja
OPPN potekajo zračne poti. Upoštevajo se omejitve, ki izhajajo iz
predpisov, ki urejajo letalstvo. Pri načrtovanju upoštevati določila,
povezana z ovirami za zračni promet. Zunaj cone letališča štejejo za
ovire: |
– v krogu s
polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti,
instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30
metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od
referenčne točke letališča; |
– objekti,
instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in
ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100
metrov; |
– vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 metrov. |
(2) Preko območja
OPPN potekajo tudi zračne poti, pod katerimi za ovire štejejo tudi
objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za
najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih
cest, železniških prog in podobno. |
(3) Pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino
vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti
ustrezno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji
oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
16. člen |
|
(cestno omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se
nahaja južno od naselja Tepanje, severozahodno od obstoječe avtoceste
(AC) A1, odsek Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice, območje je ob AC
priključku Slovenske Konjice. |
(2) Južno izven
območja OPPN se za potrebe priključevanja obrtne cone obstoječe trikrako
križišče AC priključka Slovenske Konjice z regionalno cesto R3-686
Tepanje–Žiče preoblikuje v novo štirikrako krožno križišče. Za napajanje
območja OPPN je predviden nov krak preko območja AC baze (cesta »a«).
Upoštevajo se usmeritve upravljavca avtoceste: |
– upošteva se
varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena in meri za AC 40 m od
roba cestnega sveta na vsako stran; |
– za vse posege v
varovalni pas AC je potrebno pridobiti soglasje DARS d.d., posegi v
varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo
prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza; |
– pri načrtovanju
je upoštevati širitev AC, za vse bodoče posege zagotoviti odmik min. 10
m obojestransko od roba cestnega sveta, tudi umestitev meteornega kanala
na rob 10 m pasu; |
– meteorna voda z
objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za
odvodnjavanje AC. Izvedba odvodnjavanja in načrtovanih ureditev ne sme
poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC; |
– v varovalnem pasu
AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav
za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje; |
– za potrebe
intervencije se na cesti v obrtno cono (cesta »a«) predvidi
intervencijski dostop do AC baze, cca 7 m širok uvoz s prilagoditvijo
robnikov na cesti »a«; |
– izdelati je treba
prometno preveritev, ki bo prikazala vpliv načrtovanih ureditev kot tudi
vpliv načrtovane cone na prometne razmere na obstoječem AC priključku v
času prometnih konic, in sicer za sedanje stanje, za stanje ob izgradnji
poslovne cone in za stanje v dolgoročnem obdobju (20 let). Na podlagi
rezultatov je treba predvideti ustrezne tehnične elemente križišča
(krožišča) in priključnih cest; |
– z ureditvami se
posega na zemljišča DARS in na območje AC baze, zato so v sklopu OPPN
zagotovljene ustrezne nadomestne površine (zemljišča) ob AC bazi, za
izvajanje dejavnosti AC baze je opredeljena gradbena parcela Gp-10.2; |
– DARS d.d. ne bo
zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in
njihove funkcionalne površine kot tudi ne zaščite pred morebitnimi
drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica
obratovanja AC. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objektov in območja je
obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih ureditev in
objektov. |
(3) Območje se
prometno navezuje na jugu na regionalno cesto R3-686 Tepanje–Žiče in na
severu na regionalno cesto R2-430 Ložnica–Tepanje. Upošteva se: |
– za cestna
priključka je izvesti kapacitetno analizo in dimenzioniranje cestnega
priključka s preveritvijo prometne obremenitve in načrtovane
prepustnosti prometnih smeri; |
– znotraj meje
cestnega sveta in preglednega trikotnika cestnega priključka ni
dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na
način, ki bi oviral preglednost na območju državne ceste ali bi lahko
kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na
območju državne ceste; |
– za vse posege na
območju državnih cest in v njenem varovalnem pasu ter za posege, ki bi
lahko negativno vplivali na območje državne ceste, je predhodno
pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam; |
– pri posegih v
cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji oziroma
upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo
prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni
prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo
skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za nov
rekonstruiran cestni priključek pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij
v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s tretjim
odstavkom 3. člena Zakona o cestah. Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so
posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja; |
– upravljavec
državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje
obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne
ceste v območju ureditvenega območja. |
(4) Za napajanje
območja se predvidijo javne ceste »a«, »b«, »b1« in »c«, in sicer: |
– cesta »a« je
predvidena kot glavni dovoz in dostop v območje OPPN. Cesta »a« je
širine 7.00 m, obojestransko robničena, z enostranskim hodnikom za pešce
širine 1.60 m, enostransko bankino širine 1.50 m in obcestnim drevoredom
oziroma zeleno površino, širine min. 2.00 m. Vozišče ceste »a« se
razširi proti predvidenemu krožnemu križišču; |
– cesta »b« je
zasnovana kot krožna cesta in cesta, ki se priključuje na cesto »a«. Na
severu poteka do gozda in je tako tudi dostopna cesta do gozdne površine
na severovzhodnem delu obrtne cone. Na severozahodnem delu se priključi
na cesto »c«. Cesta »b« je širine 7.00 m, obojestransko robničena, z
enostranskim hodnikom za pešce širine 1.60 m in obojestransko bankino,
širine 0,65 m oziroma 1,50 m. V severozahodnem delu območja je profil
ceste »b« modificiran (cesta »b1«), in sicer ima enake parametre kot
cesta »b«, namesto ožje bankine pa je predviden zeleni pas širine 0,65 m
(ob meji območja OPPN); |
– cesta »c« je
širine 5.00 m, obojestransko robničena, z enostranskim hodnikom za
pešce, bankino širine 0,65 m in obcestnim drevoredom oziroma zeleno
površino. Predvidena je kot povezava obrtne cone s cesto R2-0277
Ložnica–Tepanje za osebna vozila in intervencijo. |
(5) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se
upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. |
(6) Na vsaki
gradbeni parceli se zagotovi obračanje vozil za potrebe stavb ali
dejavnosti. |
|
17. člen |
|
(parkirne površine) |
|
(1) Parkiranje se
zagotovi znotraj posamezne gradbene parcele. Ustrezno število parkirnih
mest za zaposlene in obiskovalce je potrebno določiti v projektni
dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi
oziroma normativi, ki urejajo to področje. Ne glede na to, se za
navedene vrste dejavnosti v objektih s tem odlokom zahteva zagotovitev
naslednjega najmanjšega števila parkirnih mest (PM): |
– poslovni
prostori/pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine; |
– poslovni prostori
z obiskom strank: 1 PM na 20 m2 neto površine; |
– gostinski lokal:
1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta vendar najmanj
5 PM; |
– trgovski lokal: 1
PM na 40 m2 koristne prodajne površine vendar najmanj 2 PM; |
– delavnice za
servis motornih vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto; |
– avtopralnice: 5
PM na eno pralno mesto; |
– za ostale
dejavnosti se število PM določi v skladu s predpisi. |
(2) Na parkirišču
se skladno s predpisi zagotovi ustrezno število parkirnih mest za
invalide glede na opredeljeno dejavnost. |
|
18. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Na širšem
območju je izgrajeno obstoječe javno vodovodno omrežje dimenzije DN 150
mm (duktil), ki območje OPPN prečka v njegovem zahodnem delu. |
(2) Za oskrbo
predvidenih stavb s pitno vodo se zgradi novo primarno in sekundarno
vodovodno omrežje, ki skupaj z obstoječim vodovodom tvori krožno zanko.
Pri gradnji se upošteva varovalni pas javnega vodovoda. |
(3) Vsaka posamezna
gradbena parcela ima predviden priključek na vodovodno omrežje. |
(4) Navezava na
obstoječe vodovodno omrežje se predvidi preko novega jaška v cesti »c«. |
(5) Predvideno
javno vodovodno omrežje se izvede iz duktila ali PE-HD. |
(6) Znotraj območja
OPPN se predvidi hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostno požarno vodo.
Za zagotavljanje požarne varnosti posameznih stavb se po potrebi
dogradijo interne vodovodne hidrantne veje v skladu s požarnimi
zahtevami posameznih stavb. |
|
19. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
Fekalna
kanalizacija |
(1) Na širšem
območju je izgrajeno obstoječe omrežje za odvajanje odpadnih voda. Javni
zbirni sanitarni kanal iz PVC cevi premera 250 mm, ki je priključen na
čistilno napravo Tepanje velikosti 1000 PE, prečka območje OPPN v
njegovem zahodnem delu. |
(2) Za potrebe
odvajanja odpadne komunalne vode iz območja OPPN se izgradi vodotesno
ločeno kanalizacijsko omrežje. Posamezni kanali predvidene sanitarne
kanalizacije se priključijo na obstoječi zbirni sanitarni kanal iz PVC
cevi premera DN 250 mm v njim najbližjih revizijskih jaških. |
(3) Vsaka posamezna
gradbena parcela ima predviden priključek na fekalno kanalizacijo. |
(4) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se
upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda. |
Meteorna
kanalizacija |
(5) Za odvajanje
meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin se predvidi nova
meteorna kanalizacija. |
(6) Vsaka posamezna
gradbena parcela ima predviden priključek na meteorno kanalizacijo. |
(7) Zadrževanje
meteornih voda je predvideno s cevnim zadrževalnikom in regulacijskim
objektom pred izpustom v obstoječi jarek v skrajnem severovzhodnem
vogalu območja OPPN, minimalno 10 m od varovalnega pasu avtoceste. Cevni
zadrževalnik se predvidi v izvedbi, ki omogoča parkiranje vozil nad
njim. |
|
20. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Preko zahodnega
dela območja OPPN poteka VN daljnovod 2x110 kV Maribor–Slovenske
Konjice. Širina varovalnega pasu je 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi
DV). Za vsako graditev objekta v koridorjih prenosnih daljnovodov je
pridobiti pisne projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Eles
d.d. Za vse objekte je skladno pravilnikom, ki ureja pogoje in omejitve
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij upoštevati le-te. Pri
nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati: |
– pri gradnji ceste
»c« je potrebno obstoječ daljnovodni steber SM 108 daljnovoda 2x110 kV
Maribor–Slovenske Konjice zaščititi pred naletom vozil; |
– najbližji
predvideni komunalni in energetski vod naj bo od roba obstoječega stebra
SM 108 daljnovoda 2 x 110 kV Maribor–Slovenske Konjice oddaljen min. 4
m; |
– zaradi velikega
števila komunalnih vodov na območju ozemljitev daljnovodnega stebra SM
108 (SN in NN vod, plin, meteorne vode, vodovod, fekalna kanalizacija,
telekomunikacije, javna razsvetljava) naj se položijo nove ozemljitve
stebra izven območja ceste in predvidenih komunalnih vodov; |
– za predvideno
dostopno cesto vključno s stebri javne razsvetljave in novozgrajenimi
objekti, zgrajenimi v varovalnem pasu daljnovoda 2 x 110 kV
Maribor–Slovenske Konjice se izdela elaborat križanja. |
(2) Na širšem
območju je izgrajeno omrežje visokonapetostnih (VN), srednjenapetostnih
(SN) in nizkonapetostnih (NN) električnih vodov. Na območju OPPN
potekajo naslednji elektroenergetski vodi v upravljanju Elektro Maribor
d.d.: |
– daljnovod 20 kV
Tepanje–Vinarje (d-040 OE Slovenska Bistrica); |
– daljnovod 20 kV
RTP Slovenska Bistrica–RTP Slovenske Konjice (d-122 OE Slovenska
Bistrica); |
– kablovod 20 kV
Tepanje 5–Vinarje (k-040 OE Slovenska Bistrica); |
– kablovod 20 kV
Tepanje 4 (k-366 OE Slovenska Bistrica); |
– kablovod 20 kV
RTP Slov. Konjice–Tepanje (k-722 OE Slovenska Bistrica); |
– kablovod 20 kV
Cero–TP Tepanje 5 (k-683 OE Slovenska Bistrica); |
– kablovod 20 kV
Tepanje 5–DV Konjice (k-684 OE Slovenska Bistrica); |
– transformatorska
postaja TP 20/0,4 kV Tepanje 5–cestna baza (t-652 OE Slovenska
Bistrica); |
– nizkonapetostno
omrežje (nadzemno in podzemno) transformatorske postaje TP 20/0,4 kV
Tepanje 5–cestna baza (t-652 OE Slovenska Bistrica). |
(3) Za napajanje
predvidenih stavb z električno energijo se predvidi umestitev nove
transformatorske postaje »TP Tepanje 7«, ki se vključi v
srednjenapetostno in nizkonapetostno električno omrežje z dvema SN 20 kV
kablovodoma. Del obstoječega SN 20 kV omrežja se demontira in prestavi. |
(4) Gradbeni
parceli Gp-1 in Gp-2 imata predviden nov NN priključek iz obstoječe
transformatorske postaje T-652 TEPANJE 5-AC BAZA. |
(5) Gradbene
parcele Gp-3-1, Gp-3-2, Gp-5, Gp-6, Gp-7, Gp-8 in
Gp-9 imajo predvidene NN priključke iz predvidene transformatorske
postaje TP Tepanje 7 Obrtna cona, locirane na Gp-4. Transformatorska
postaja je okvirnih dimenzij 4,14 m x 5,23 m. |
|
21. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Javna
razsvetljava se izvede ob cestah. Razsvetljava mora ustrezati določilom
predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne
sijalke. |
(2) V zasnovi je
predvidena javna razsvetljava, zasnovana na zunanji strani hodnikov za
pešce. |
|
22. člen |
|
(omrežje elektronskih komunikacij) |
|
(1) Na širšem
območju je zgrajeno obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki območje
OPPN prečka v njegovem zahodnem delu. |
(2) Pri vseh
posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja.
Upoštevati je potrebno tudi predvidene trase za izgradnjo novega
optičnega telekomunikacijskega omrežja. Glede na pozidavo oziroma
komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti,
kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljalca omrežja. |
(3) Za priključitev
predvidenih stavb na javno TK omrežje, ki bo omogočal tudi sprejem HD
televizijskih programov, radijskih programov, interneta, klasične in IP
telefonije ter brezžične dostopovne tehnologije WI-Fl, se predvidi
izvedba novih TK vodov. Predvideno TK omrežje se izdela iz PVC cevi
premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, predvidita se tudi
jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogočata vgraditev
prenosnega medija. Zagotovi se optika. |
(4) Navezava na
obstoječe TK omrežje je predvideno severno od regionalne ceste RII-0277
Ložnica–Tepanje, izven območja OPPN. |
(5) Vsaka posamezna
gradbena parcela ima predviden priključek na TK omrežje. |
|
23. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Na širšem
območju je izgrajeno obstoječe plinovodno omrežje. Poteka vzdolž
regionalne ceste RII-0277 Ložnica–Tepanje, izven območja OPPN. |
(2) Za priključitev
predvidenih stavb na obstoječe plinovodno omrežje se predvidi novo
plinovodno omrežje znotraj območja OPPN, ki poteka v cestah »a«, »b« in
»c«. |
(3) Vsaka posamezna
gradbena parcela ima predviden priključek na plinovodno omrežje. |
(4) Navezava na
obstoječe plinovodno omrežje je predvideno severno od regionalne ceste
RII-0277 Ložnica–Tepanje, izven območja OPPN. |
(5) Obvezen priklop
na plinovodno omrežje je za uporabnike s priključno močjo >50 kW. |
|
24. člen |
|
(ogrevanje in učinkovita raba energije) |
|
(1) Za ogrevanje
predvidenih stavb se kot vir energije predvideva plin in drugi
obnovljivi viri (sončni kolektorji na stavbah, toplotna črpalka),
skladno s sprejetimi odloki občine, ki se nanašajo na učinkovito rabo
energije in varstvo zraka. |
(2) Dopusti se
namestitev fotonapetostnih modulov na strehah stavb. |
(3) Pri
projektiranju in gradnji novih stavb se upošteva normative in predpise,
ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov
energije in upoštevajo varstvo zraka. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
25. člen |
|
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) V območju OPPN
ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim,
ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v
skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških
ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko
pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se
omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj
arheološke ostaline. |
(3) Za oceno
arheološkega potenciala v okviru OPPN se lahko izvedejo predhodne
arheološke raziskave. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
26. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Za zmanjševanje
onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in
izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor
zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo
zraka: |
– preprečevanje
prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih
površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v
vetrovnem in suhem vremenu; |
– preprečevanje
raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev
začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih
površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim
krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno
rekultiviranje območij večjih posegov; |
– upoštevanje
emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri
začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih. |
(2) Za zmanjševanje
emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi: |
– kot energetski
vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva
oziroma obnovljivi viri energije; |
– gradnja novih
objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo
energije v stavbah. |
|
27. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Varstvo
kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Na
območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni sistem odvajanja
in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski sistem mora biti
v celoti načrtovan vodotesno. |
(2) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se
upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda. |
(3) Pred izdajo
gradbenega dovoljenja za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali
stanje voda, se pridobi vodno soglasje pri pristojnem Ministrstvu za
okolje in prostor. |
|
28. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Posegi v tla se
izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnjah
je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki
bo odstranjena pred gradnjo, se lahko uporabi za ureditev zelenih
površin znotraj območja OPPN. |
(2) Pri gradnji se
uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o
neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in
odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S
teh površin se prepreči tudi odtekanje vode. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN je
opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(2) Za zmanjšanje
emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi: |
– uporabljajo se
delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z
emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji
hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; |
– upoštevajo se
časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z
varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do
petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del,
ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela
prepovedana); |
– transportne poti
na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij; |
– delovodje morajo
zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se
uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne
obratujejo v prostem teku; |
– v primeru, da bi
meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni
hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri
čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se
število strojev, ki delujejo sočasno. |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) |
|
Javna in druga
razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja.
Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. |
|
30. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Območje OPPN bo
vključeno v organiziran odvoz odpadkov. |
(2) Posode za
odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Ureditev
odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom, vključno z
vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se odpadki
zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov. |
(3) Način zbiranja
in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s
komunalnimi odpadki v občini. |
|
31. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje OPPN se
ne nahaja v območju ohranjanja narave. Na severovzhodu meji na ostanek
nekdanjih obsežnih nižinskih gozdov, ki je uvrščen v habitatni tip
hrastovo-belogabrovi gozdovi, ki prispevajo k biotski pestrosti območja. |
(2) Upošteva se
varstvena priporočila za varstvo habitatnega tipa izven območij z
naravovarstvenim statusom: |
– ohranja se
površina gozda; |
– v celoti se
ohranja gozdni rob, ki kot del gozda na njegovem robu zmanjšuje vplive
predvidenih dejavnosti na sam gozd; |
– v vrzelih se z
gozdno gojitvenimi ukrepi zagotovi strukturno pester gozdni rob. Vsi
objekti in ureditve se načrtujejo in umestijo vsaj za eno drevesno
višino (30 m) stran od gozdnega roba; |
– območje gozda in
gozdnega roba se ne osvetljuje. |
|
32. člen |
|
(gozd) |
|
Z vidika gozdov in
gozdarstva ter predvsem ohranitve gozdne površine na severovzhodni
strani območja OPPN se upošteva: |
– za potrebe
gospodarjenja z gozdovi se cesta »a« umesti do meje območja OPPN,
dostopna pot mora biti izvedena tako, da bo možen izvoz lesa s kamioni; |
– objekti in
njihove funkcionalne površine je potrebno izvesti tako, da ne bo
prihajalo do negativnega vpliva na podtalnico; |
– zaradi možnosti
nenadzorovanega podiranja drevja s sosednjih gozdnih površin se v pasu
ene sestojne višine ob gozdnem robu umestijo manipulacijske površine,
parkirne površine ali zelenice. Iz podatkov meritev Lidar je ocenjena
sestojna višina 30 metrov. Odmik stavb od gozdnega roba je 30 m. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM |
|
33. člen |
|
(varstvo pred poplavo) |
|
(1) Na obravnavanem
območju OPPN ni vodotokov, območje se ne nahaja na vodovarstvenem
območju in po podatkih Direkcije RS za vode se ne nahaja na poplavnem
območju. |
(2) Zadrževanje
meteornih voda je predvideno s cevnim zadrževalnikom in regulacijskim
objektom pred izpustom v obstoječi jarek v skrajnem severovzhodnem
vogalu območja OPPN. |
(3) Kanalizacijski
sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za
odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse
odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski
sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. |
(4) Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda
mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
vode in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. |
(5) Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest
mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
vode in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. |
(6) V primeru
ogrevanja objekta s toplotno črpalko voda- voda, kjer je kot toplotni
vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko
vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora
investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. |
(7) Pri načrtovanju
odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo
odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
(8) Za dostop do
odprtega jarka se zagotovi 5 m pas na skrajnem severovzhodnem delu Gp-6,
Gp-7 in Gp-8. |
|
34. člen |
|
(varstvo pred potresom) |
|
Obravnavano območje
spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno
odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.125. |
|
35. člen |
|
(obramba) |
|
Na območju OPPN ni
objektov za potrebe obrambe. |
|
36. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarna varnost
se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in
predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene in
kmetijske površine. |
(2) Zunanje stene
in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede
požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na
sosednje parcele. |
(3) Za zagotovitev
požarne varnosti se predvidi hidrantno omrežje. |
(4) Skladno s
predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni
dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti za požarno manj zahtevne
objekte in študija požarne varnosti za požarno zahtevne objekte. |
|
37. člen |
|
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) |
|
(1) Območje OPPN ni
plazljivo in plazovito ogroženo. |
(2) Za vsak objekt,
ki je skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost,
opredeljen kot zahtevni ali manj zahtevni objekt, je potrebno predhodno
pridobiti in upoštevati geološko-geotehnične pogoje za gradnjo. |
|
38. člen |
|
(razlitje nevarnih snovi) |
|
Na zunanjih
površinah v območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi. |
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
39. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Ureditve,
zasnovane v predmetnem OPPN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna
gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi
investitorjev, etape morajo biti funkcionalno zaključene celote in se
lahko tudi združujejo. Tudi gradnja notranje mreže GJI lahko poteka v
fazah. |
(2) Etape: |
– I. etapa obsega
izgradnjo krožnega križišča na križanju AC priključka in regionalne
ceste Tepanje – Žiče; |
– II. etapa obsega
izgradnjo posamezne ali celotne skupne komunalne in energetske
infrastrukture, ki se lahko izgrajuje fazno; |
– III. etapa obsega
izgradnjo prometne infrastrukture in zelenih površin, ki se lahko
izgrajuje fazno; |
– IV. etapa zajema
gradnjo objektov in zunanje ureditve na gradbenih parcelah. |
|
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE |
|
40. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
Za zagotavljanje
varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo
investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– morebitne
poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi
gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške; |
– pred začetkom del
morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske
in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
– zagotoviti
ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest
in poti; |
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v
času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane; |
– v času gradnje
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav; |
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da
bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih
snovi oziroma v primeru nezgode; |
– vsi navedeni
ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
41. člen |
|
(merila in pogoji za parcelacijo) |
|
(1) Gradbene
parcele 'Gp-1' do 'Gp-10' obsegajo parcele namenjene gradnji različnih
velikosti. Te parcele so namenjene gradnji objektov, nezahtevnih in
enostavnih objektov, zunanji ureditvi ter gradnji internih priključkov
na gospodarsko javno infrastrukturo. |
(2) Gradbene
parcele Gp-1, Gp-2, Gp-1.1 in Gp-2.1 se navezujejo na gradbeno parcelo,
prostorskega akta UN bencinski servis Tepanje, obrtna cona in razširitev
AC baze Tepanje (Uradni list RS, št. 28/03). |
(3) Gp-1.1 in
Gp-2.1 nista predmet komasacije. |
|
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
42. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Dopustna so
odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom: |
– dopusti se
združevanje gradbenih parcel Gp-1 in Gp-2, Gp-3.1 in Gp-3.2, Gp-10.1 in
Gp-10.2, ter Gp-6 in Gp-7; |
– dopusti se
gradnja stavb na gradbeni parceli Gp-10.1, v okviru opredeljenih površin
za deponijo, dopusti se ureditev dostopa do gradbene parcele Gp-10.2; |
– na gradbeni
parceli Gp-10.2 se dopusti gradnja stavb in ureditev odprtih deponij,
gradnja nadstrešnic, silosov in podobno; |
– odstopanja od
ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega
omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če
se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so
primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika
ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko
primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci
posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Odstopanja so
dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne
zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. |
(3) Zaradi
prilagoditve mej gradbenih parcel v postopku komasacije obstoječim
lastniškim mejam ali podatkom zemljiškega katastra se meje gradbenih
parcel lahko spreminjajo +/-1.00 m, ob predhodni pridobitvi soglasja
občinske službe urejanja prostora. |
|
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
|
43. člen |
|
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
Po prenehanju
veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se opredelijo ustrezne
enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji,
ki se vključijo v občinski prostorski načrt. |
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
44. člen |
|
(vpogled) |
|
Projekt iz 1. člena
tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenske
Konjice in na Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
45. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske
inšpekcijske službe. |
|
46. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3500-0021/2016(139) |
Slovenske Konjice,
dne 14. junija 2018 |
|
|
Župan
Občine
Slovenske Konjice |
|
Miran Gorinšek
l.r. |
|