Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2,
27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF,
14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) je Občinski svet Občine Trnovska vas na
svoji 22. redni seji, dne 18. 4. 2017, sprejel |
|
S T A T U T |
OBČINE TRNOVSKA VAS |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
Občina Trnovska vas je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Ločič,
Sovjak, Trnovska vas in Trnovski Vrh. |
Sedež občine je v Trnovski vasi 42. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2.
člen |
Na območju Občine Trnovska vas so kot ožji deli občine ustanovljene
vaške skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status
ožjih delov Občine Trnovska vas so določeni s tem statutom in odlokom
občine. |
Območja vaških skupnosti so: |
-
vaška skupnost Biš, |
-
vaška skupnost Bišečki Vrh, |
-
vaška skupnost Črmlja, |
-
vaška skupnost Ločič, |
-
vaška skupnost Sovjak, |
-
vaška skupnost Trnovska vas in |
-
vaška skupnost Trnovski Vrh. |
|
3.
člen |
Občina Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja lokalne zadeve javnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine. |
Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki so z
zakonom prenesene na občino, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
|
|
4.
člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
|
5.
člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in z
drugimi občinami, s širšimi lokalnimi skupnostmi in z državo.
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode in javna podjetja. |
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
6.
člen |
Občina Trnovska vas ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina
in uporaba se določi z odlokom. |
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Trnovska vas, v notranjem krogu pa naziv
organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava;
Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7.
člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
- sprejema statut in druge predpise občine, |
- sprejema proračun in zaključni račun občine, |
- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
- sprejema programe razvoja občine in |
- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin in |
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v |
občini, |
- pospešuje gospodarski razvoj, |
- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga |
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov in |
- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. |
gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada |
stanovanj tako, da: |
- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v |
stanovanjski trg, |
- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za |
ureditev stanovanj, |
- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup,
gradnjo in |
prenovo stanovanj in |
- sodeluje z gospodarskimi združbami, zavodi in drugimi institucijami
pri reševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
- zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
- nadzira delovanje lokalnih javnih služb in |
- gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
- ustanovi zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo
delovanje, |
- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh |
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
- sodeluje z zavodi, |
- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno |
varstvo občanov in |
- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za |
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in |
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
- spremlja stanje na tem področju, |
- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju in |
- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi |
in institucijami in |
- lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
- omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino
na svojem |
območju, |
- določa občinski program športa, |
- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
- z dotacijami spodbuja te dejavnosti in |
- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in |
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva |
okolja, |
- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s |
katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih |
nepravilnostih in |
- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
- občinske ceste, ulice in javne poti, |
- površine za pešce in kolesarje, |
- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
- zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč |
tako, da v skladu z merili in normativi: |
- organizira reševalno pomoč v požarih, |
- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih |
in drugih nesreč, |
- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in |
varstva pred naravnimi nesrečami, |
- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter |
spremlja njihovo delo in |
- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred |
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
- sprejema programe varnosti, |
- določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
- organizira občinsko redarstvo, |
- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih |
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače |
določeno in |
- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8.
člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na: |
-
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in |
v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
-
določanje namembnosti prostora, |
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
-
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s |
pristojnimi institucijami in |
-
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9.
člen |
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
10.
člen |
Organi občine so: |
-
občinski svet, |
-
župan in |
-
nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11.
člen |
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, s statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma
notranje organizacijske enote. |
Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12.
člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. |
|
13.
člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
2. OBČINSKI SVET |
|
14.
člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 7 članov. |
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
15.
člen |
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
16.
člen |
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
-
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
-
sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
-
v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede
izvajanja odločitev občinskega sveta, |
-
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
-
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
-
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
-
določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, da bi začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
-
sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in s
premičnim premoženjem občine v skladu z zakonom, |
-
odloča o odtujitvi in odplačni pridobitvi občinskega nepremičnega
premoženja,
|
-
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
-
razpisuje referendum, |
-
s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plačila za podžupana,
višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog
članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih, |
-
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
-
imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
-
določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
-
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
-
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
-
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
-
lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
-
v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za
določen čas v kabinetu župana, |
-
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17.
člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18.
člen |
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima
pa pravice glasovanja. |
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
19.
člen |
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
20.
člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in pobude, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
21.
člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22.
člen |
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. |
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz
drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko
uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen,
če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
23.
člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24.
člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
-
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
-
izdaja akte v zvezi s pravicami in z obveznostmi funkcionarjev. |
|
25.
člen |
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
-
odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
-
odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne
službe, |
-
odbor za infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z
nepremičninami in varstvo okolja, |
-
statutarno pravna komisija. |
Odbori štejejo pet članov, komisije tri člane. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
26.
člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27.
člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28.
člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen in
utemeljen predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
3. ŽUPAN |
|
29.
člen |
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi
obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
30.
člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
-
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun |
-
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
-
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge
osebe za izvajanje posameznih |
-
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
-
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in
drugih odločitev občinskega sveta, |
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega
premoženja ter o brezplačni pridobitvi nepremičnega premoženja občine, |
-
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
-
predlaga ustanovitev organov občinske uprave,
določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
-
imenuje in razrešuje direktorja občinske
uprave, vodje organov občinske uprave oz. notranjih organizacijskih enot
in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani
občin ustanoviteljic, |
-
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
-
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in
ta statut. |
|
31.
člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali z drugim splošnim aktom
občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32.
člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
-
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in |
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter
za odpravljanje posledic naravnih in drugih |
nesreč, |
-
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno |
zaščito, |
-
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
-
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja |
in pomoči in organizacije, ki
morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju |
občine, |
-
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
-
v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih |
prebivalcev, |
-
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, |
dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
|
33.
člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34.
člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
35.
člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36.
člen |
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37.
člen |
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. |
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
4. NADZORNI ODBOR |
|
38.
člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih
pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih
organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (vaških skupnosti),
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39.
člen |
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj
VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega
ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine
predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40.
člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni
odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela in sprejema
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega
odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Trnovski vasi, Trnovska
vas 42. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za svoja pisanja
uporablja žig občine. |
|
41.
člen |
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži v seznanitev županu in občinskemu svetu. |
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se lahko
udeleži seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42.
člen |
Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja
neposredni nadzor. |
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. |
V postopku nadzora so odgovorni in
nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. |
|
43.
člen |
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
-
je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik,
prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti
ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali
izvenzakonska skupnost prenehala, |
-
je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
-
če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
44.
člen |
Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku osem dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o
nadzoru. |
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45.
člen |
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku 15 dni od prejema predloga poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz
predloga poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorna oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. Nadzorni odbor mora o navedbah iz odzivnega poročila odločiti
v 15 dneh od prejema odzivnega poročila. |
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o odzivnem
poročilu sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje
nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46.
člen |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu s predpisi. |
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
47.
člen |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15
dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor
ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna
oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48.
člen |
Nadzorovane osebe so dolžne
spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski
svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so
dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in
drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji
delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi
pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi)
ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega
sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti
občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja
občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je
ustanovila občina. |
|
49.
člen |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
|
|
50.
člen |
Delo nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni odbor lahko z večino
glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem
delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo
podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51.
člen |
Strokovno in administrativno pomoč
za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka ter tudi v primeru
ko se opira na poročilo notranje revizijske službe. |
|
|
52.
člen |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
53.
člen |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev
in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih
občinskih organov ter o povračilih stroškov. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s pogodbo o delu ali
avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54.
člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor
svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
|
|
|
5. OBČINSKA UPRAVA |
|
55.
člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56.
člen |
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57.
člen |
Organi občine odločajo o
pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi
akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper odločbe
organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58.
člen |
Posamične upravne akte iz
pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
Osebe iz prejšnjega odstavka
odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če
ni z zakonom drugače določeno. |
|
59.
člen |
Direktor občinske uprave skrbi in
je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku
in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje
v skladu z uredbo vlade. |
|
60.
člen |
O upravnih zadevah iz občinske
izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena
za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
61.
člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
62.
člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega
v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi direktorja občinske
uprave odloči župan. O izločitvi župana pa odloča občinski svet, ki v
primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
63.
člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
64.
člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
65.
člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške
skupnosti. |
Vaške skupnosti so del občine v
teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in
pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela
občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na
način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
66.
člen |
Vaški odbori vaških skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
-
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi
razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem
območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij
v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
-
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s
pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju
soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih
služb, |
-
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč
komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
-
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev
in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
-
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev
(prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje
hitrosti ipd.), |
-
predlagajo programe javnih del, |
-
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih
razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo
območje njihove skupnosti, |
-
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu
občine, |
-
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti
kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih
proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
-
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
-
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih
in drugih prireditev, |
-
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o
tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
|
-
dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog, |
-
občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z
obratovalnim časom gostinskih obratov. |
|
67.
člen |
Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih
zadev v občini, ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja
posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela
vaških odborov. |
Člane vaških odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Vaški odbor šteje tri do pet članov. Funkcija člana odbora je častna. |
|
68.
člen |
Za delovanje in opravljanje nalog
vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. |
Za uresničevanje posebnih skupnih
potreb in interesov prebivalcev vaških skupnosti lahko občina pridobiva
sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij,
zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena
sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z
njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna
sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje vaški odbori vaških
skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe vaških
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
69.
člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
70.
člen |
Občani na zboru občanov: |
-
obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena |
ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
-
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje
in povezovanje z drugimi |
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
-
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev
ali ukinitev ožjih delov občine |
oziroma za spremembo njihovih območij, |
-
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča
o spremembah območij naselij, |
imen naselij ter imen ulic, |
-
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z
zakonom, |
-
imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, |
-
dajejo predloge občinskim organom v zvezi z
pripravo programov razvoja |
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v
prostor, kot so gradnja avtocest, |
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je |
tako določeno z zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine ter o
zadevah, za |
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
71.
člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali vaškega odbora vaške skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa na
zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve. |
|
72.
člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
73.
člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
74.
člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
75.
člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev
za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
76.
člen |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
77.
člen |
Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev. |
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali organ ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
78.
člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje
podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
79.
člen |
Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s
četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavno-sodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
15 dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
80.
člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
81.
člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in
drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. SVETOVALNI REFERENDUM |
|
82.
člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. DRUGI REFERENDUMI |
|
83.
člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5. LJUDSKA INICIATIVA |
|
84.
člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcev za vložitev
zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno
uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen
postopek s pobudo volivcev za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
85.
člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
86.
člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina na način, ki ga določi z
odlokom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
87.
člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet sprejme na predlog župana letni program
prodaje občinskega finančnega premoženja in letni načrt pridobivanja in
razpolaganja z nepremičnim in s premičnim premoženjem občine. Sprejeti
letni program odprodaje občinskega finančnega premoženja izvršuje župan.
Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in s premičnim
premoženjem občine se izvršuje na podlagi vsakokratnega sklepa
pristojnega organa. |
Ravnanje z nepremičnim in s premičnim premoženjem v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in drugi predpisi, ki
urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. |
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške, ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
88.
člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
89.
člen |
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
90.
člen |
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
91.
člen |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v
skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence
občinske uprave. |
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
92.
člen |
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
|
93.
člen |
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša,
se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
94.
člen |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
95.
člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
96.
|
97.
člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. |
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
98.
člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
99.
člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
100.
člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina
pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
101.
člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in s podzakonskimi
predpisi. |
|
102.
člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
103.
člen |
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
Občinski svet sprejema kot
splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski
proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim
aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični
akt. |
Postopek za sprejem splošnih
aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
104.
člen |
Statut je temeljni splošni
akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem
postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
105.
člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
106.
člen |
Z odlokom ureja občina na splošen
način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in
določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve
iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
107.
člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
108.
člen |
Statut, odloki in drugi predpisi
občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V Uradnem vestniku Občine Trnovska
vas se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
Akt, ki ga je sprejelo več občin,
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
2. Posamični akti občine |
|
109.
člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti – s sklepom ali
z odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
|
110.
člen |
O pritožbah zoper posamične akte,
ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
O pritožbah zoper posamične akte,
izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča
državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih
aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
111.
člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
112.
člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
113.
člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
114.
člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
115.
člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
116.
člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
117.
člen |
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so bili
sprejeti pred sprejemom tega statuta, če niso v nasprotju z zakonom. |
Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je
potrebno uskladiti najkasneje v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. |
|
118.
člen |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Trnovska
vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 5/07). |
|
119.
člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Občina Trnovska vas. |
|
|
Številka: 007 1/2017 |
Datum: 18. 4. 2017 |
|
Alojz Benko |
župan Občine Trnovska vas |
|