|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter 88. in 101.
člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 37/09 – UPB1), je Občinski svet Občine Zagorje ob
Savi na 19. redni seji dne 5. 11. 2009 sprejel uradno prečiščeno
besedilo
Statuta Občine Zagorje ob Savi,
ki obsega: |
|
– Statut Občine
Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 109/05 – uradno prečiščeno
besedilo) |
|
– Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 31/07)
|
|
– Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 92/09)
|
|
in je v naslednjem
besedilu: |
|
S T A T U T |
|
Občine Zagorje ob
Savi (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) Občina Zagorje ob
Savi je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Blodnik, Borje, Borje pri Mlinšah, Borovak pri
Podkumu, Brezje, Breznik, Briše, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Dolenja
vas, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Družina, Golče, Gorenja vas, Hrastnik pri
Trojanah, Izlake, Jablana, Jarše, Jelenk, Jelševica, Jesenovo, Kandrše –
del, Kisovec, Kolk, Kolovrat, Konjšica – del, Kostrevnica, Kotredež, Log
pri Mlinšah, Loke pri Zagorju, Mali Kum, Medija, Mlinše, Mošenik,
Orehovica, Osredek, Padež, Podkraj pri Zagorju, Podkum, Podlipovica,
Polšina, Potoška vas, Požarje, Prapreče – del, Ravenska vas, Ravne pri
Mlinšah, Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rodež, Rove, Rovišče, Rtiče,
Ržiše, Sopota, Selo pri Zagorju, Senožeti, Šemnik, Šentgotard,
Šentlambert, Šklendrovec, Tirna, Vidrga, Vine, Vrh, Vrhe – del, Vrh pri
Mlinšah, Zabava, Zabreznik, Zagorje ob Savi, Zavine, Zgornji Prhovec,
Znojile, Žvarulje. |
|
(2) Sedež občine je v
Zagorju ob Savi, Cesta 9. avgusta 5. |
|
(3) Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
|
(5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
(1) Na območju Občine
Zagorje ob Savi so ustanovljeni ožji deli občine – krajevne skupnosti.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine –
krajevnih skupnosti, so določeni s tem statutom in odlokom občine.
|
|
(2) Na območju občine
Zagorje ob Savi so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
|
|
– Krajevna skupnost
Jože Marn |
|
– Krajevna skupnost
Rudnik - Toplice |
|
– Krajevna skupnost
Podkum |
|
– Krajevna skupnost
Ravenska vas |
|
– Krajevna skupnost
Franc Farčnik |
|
– Krajevna skupnost
Kotredež |
|
– Krajevna skupnost
Čemšenik |
|
– Krajevna skupnost
Šentgotard |
|
– Krajevna skupnost
Izlake |
|
– Krajevna skupnost
Mlinše - Kolovrat |
|
– Krajevna skupnost
Kisovec - Loke |
|
– Krajevna skupnost
Šentlambert, |
|
– Krajevna skupnost
Tirna. |
|
(3) Območja krajevnih
skupnosti urejuje Odlok o območjih krajevnih skupnosti Občine Zagorje ob
Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/83, 21/2002 in Uradni list RS, št.
58/07). |
|
3. člen |
|
Občina Zagorje ob
Savi (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem
predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. |
|
4. člen |
|
(1) Osebe, ki imajo
na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
(2) Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
(3) Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
(4) Na osnovi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
|
(1) Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
(2) Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
(3) Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
(4) Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
|
(1) Občina ima svoj
grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
|
(2) Občina ima pečat,
ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici
napis: Občina Zagorje ob Savi, v notranjem krogu pa naziv organa občine
– Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna
komisija. V sredini pečata je grb občine. |
|
(3) Velikost, uporabo
in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
|
(4) Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
(1) Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
|
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
– ustanavlja lokalne
javne službe, |
|
– sprejme splošne
akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanja lokalnih javnih služb,
|
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
|
– zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalne, zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
|
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
|
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
|
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
|
– površine za pešce
in kolesarje, |
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– ureja promet v
občini. |
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da
v skladu z merili in normativi: |
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in
drugih nesreč, |
|
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
|
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
– izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
|
– ugotavljanje
javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
– določanje
namembnosti urbanega prostora, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
(1) Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
|
(2) Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
(1) Organi občine so:
|
|
– občinski svet,
|
|
– župan in
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
(2) Občina ima
volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
|
(3) Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
(4) Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
(5) Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
(1) Občina ima
občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti,
odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge
in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter
strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske
organe. |
|
(2) Občinsko upravo
lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske
uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s
katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
12. člen |
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
13. člen |
|
(1) Delo organov
občine je javno. |
|
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
(4) Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
(2) Občinski svet
šteje 25 članov. |
|
(3) Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. Do prve seje novoizvoljenega
občinskega sveta traja mandat tudi v primerih iz drugega odstavka 41.
člena zakona o lokalni samoupravi. |
|
(4) Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
(5) Prvo sejo
občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
|
|
(6) Ko članom
občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta. |
|
15. člen |
|
(1) Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
|
(2) Občinski svet se
voli po proporcionalnem sistemu. |
|
(3) O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
|
(1) Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta. |
|
(2) V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
– sprejema prostorske
akte in druge akte razvoja občine, |
|
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
– ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
|
|
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, nadzoruje delo župana, podžupana in
občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, če s statutom občine ali z odlokom
za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
|
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
– razpisuje
referendum, |
|
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in plačil predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev skupnih javnih
zavodov, agencij in javnih skladov, |
|
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane
sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov
občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
– daje soglasje
oziroma mnenja k cenam storitev javnih služb |
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
(1) Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
(2) Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
(3) Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
(4) Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
|
18. člen |
|
(1) Občinski svet
predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. |
|
(2) Župan lahko za
vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. |
|
(3) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če
pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
|
(4) Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
(5) Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje. |
|
(6) Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora
dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
(1) Občinski svet
dela in odloča na sejah. |
|
(2) Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
(4) Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
|
(5) O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
(6) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
(7) Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo članom občinskega sveta, županu,
podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
|
|
(8) Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
21. člen |
|
(1) Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
|
(2) Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
|
(3) Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
(4) Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
(5) Župan in tajnik
občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
(2) Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
|
(3) Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
(4) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
(5) Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
|
(1) Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Občinski svet
lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
|
(3) Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
|
(4) S sklepom o
ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
|
24. člen |
|
(1) Število članov in
sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določi s
sklepom občinski svet na prvi seji občinskega sveta po vsakokratnih
lokalnih volitvah izmed članov občinskega sveta. |
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
25. člen |
|
(1) Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
|
– odbor za
gospodarstvo, |
|
– odbor za okolje in
prostor, |
|
– odbor za šolstvo in
kulturo, |
|
– odbor za šport,
|
|
– odbor za zdravstvo
in socialne zadeve, |
|
– odbor za evropske
zadeve in regionalno politiko, |
|
– odbor za
kmetijstvo, |
|
– statutarno pravna
komisija, |
|
– komisija za vloge
in pritožbe, |
|
– komisija za
odlikovanja. |
|
(1) Občinski svet ima stalne in občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za šolstvo in kulturo,
– odbor za šport,
– odbor za zdravstvo in socialne zadeve,
– odbor za evropske zadeve in regionalno politiko,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za medgeneracijsko sobivanje,
– statutarno pravna komisija,
– komisija za vloge in pritožbe. |
|
(2) Odbori in
komisije štejejo od 5 do 7 članov. Delovno področje in število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
(3) Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
26. člen |
|
(1) Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
|
|
(3) Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
(1) Komisije in
odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
(2) Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj petine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
(1) Župana volijo
volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih
volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
(2) Mandatna doba
župana traja štiri leta. Potek štirih let od nastopa mandata župana je
skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan.
|
|
(3) Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
(4) Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet. |
|
30. člen |
|
(1) Župan predstavlja
in zastopa občino. |
|
(2) Poleg tega župan
predvsem: |
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače in je
pristojen za oddajanje stvarnega premoženja v najem, |
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske
uprave za te naloge, |
|
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, vodje notranjih organizacijskih
enot in organov skupne občinske uprave, |
|
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
– sodeluje in
soodloča z župani občin, s katerimi je Občina Zagorje ob Savi skupaj
ustanovila javni zavod ali javno podjetje, v skupnem organu,
|
|
– izdaja soglasje k
povečani delovni uspešnosti zaposlenih v javnih zavodih in k enkratni
letni nagradi za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov,
|
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
– opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
(3) Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen |
|
(1) Župan lahko
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
(2) Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
(3) Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
(4) Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
(5) Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
(1) Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
(2) Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
(3) Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima
občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi
župan, če ga ne določi pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
(4) Podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo
župana do razpisa nadomestnih volitev. Če ima občina več podžupanov,
župan določi kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana. Če
župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana
oziroma, če je župan razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov
občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
|
(5) Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
|
(6) V soglasju z
županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski
svet na predlog župana. |
|
35. člen |
|
(1) Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
(1) Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
|
(2) Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana in podžupana je določeno z zakonom.
|
|
(2) Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
(3) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
(4) Ugotovitveni
sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če
županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe,
razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
(5) Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
(6) Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
(2) Nadzorni odbor
ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
(3) Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo
strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
(2) Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
|
(3) Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
(1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
(2) Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
(3) Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
(4) Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
(5) Sedež nadzornega
odbora je na sedežu Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje
ob Savi. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
(6) Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja svoj pečat. |
|
41. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju do konca meseca novembra
koledarskega leta oziroma najkasneje do obravnave proračuna za naslednje
proračunsko obdobje predloži županu in občinskemu svetu. |
|
(2) Nadzorni odbor
mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
– finančnih načrtov
in zaključnih računov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti),
|
|
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih), |
|
– razpolaganja z
občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. |
|
(3) V program lahko
nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore.Poleg zadev iz letnega
nadzornega programa mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet in župan. |
|
(4) Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
(5) Nadzorni odbor
mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu
do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
|
|
(6) Nadzorni odbor
mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine
in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih
sredstev in drugimi osebami. |
|
(7) Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
|
(1) Na občini in pri
občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
|
|
(2) Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
|
(3) Nadzorni odbor
pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
|
(4) V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
(2) Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
|
– je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski
skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska
zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
|
– je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
|
|
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora, |
|
– če je član
upravljanja javnega zavoda ali podjetja nadzorovane osebe ali če je v
obdobju enega let, računano od datuma pregleda za nazaj za nadzorovano
osebo opravljal delo po pogodbi. |
|
(3) Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
44. člen |
|
(1) Za posamezen
nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem
programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek
poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.
Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o
nadzoru. |
|
(2) Predsednik
nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek
poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
(3) Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
|
|
(4) Če predlog
poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. Predlog poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku
osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst
dni, od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
|
|
(2) Po preteku rokov
iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
|
Obvezne sestavine
poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen za finance, v
soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo. |
|
47. člen |
|
(1) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila
obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
(2) Za hujše kršitve
se smatrajo vse tiste kršitve, ki se nanašajo na nezakonito razpolaganje
s premoženjem občine in povzročijo materialno škodo. Lažje kršitve pa so
vse prekoračitve pooblastil in kršitve predpisov, ki ne povzročijo
materialne škode. |
|
(3) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48. člen |
|
(1) Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
(2) Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami. |
|
(3) Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta,
ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
49. člen |
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
|
(1) Delo nadzornega
odbora je javno. |
|
(2) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
(3) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
|
(5) Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
|
(1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
(2) Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega
odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za
opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
|
(3) Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski
upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali
izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
52. člen |
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
53. člen |
|
(1) Predsednik in
člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v
skladu z aktom, ki ga je sprejel občinski svet. |
|
(2) Izvedencu in
drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Če gre za vrednost pogodbe nad
zneskom, ki je določen v poslovniku nadzornega odbora, je potrebno
pridobiti poprejšnje soglasje občinskega sveta. Za delo izvedenca se
plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
|
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
55. člen |
|
(1) Upravne naloge
izvaja občinska uprava. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na
predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in
notranjo organizacijo. |
|
(2) Občinsko upravo
usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske
uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je
uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. |
|
(3) Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave
določi župan. |
|
56. člen |
|
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
(2) Organizacija in
delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57. člen |
|
(1) Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
|
(2) Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
(3) O upravnih
stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
(4) O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
|
(1) Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
|
|
(2) Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
|
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
61. člen |
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
|
(1) O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
(2) O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Občinsko
pravobranilstvo |
|
63. člen |
|
(1) Občina ima lahko
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
(2) Po pooblastilu
lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so
jih ustanovile občine. |
|
(3) Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
(4) Občina lahko
skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. Občinska
inšpekcija |
|
64. člen |
|
(1) Za opravljanje
nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, se lahko v okviru
občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo
neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen
inšpekcijski nadzor. |
|
(2) S posebnim
odlokom se določi delovno področje in organizacija inšpekcijskega
nadzora v Občini Zagorje ob Savi ter tudi pogoji, ki jih morajo
izpolnjevati občinski inšpektorji za posamezno področje inšpekcijskega
nadzora. |
|
8. Drugi organi
občine |
|
65. člen |
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
66. člen |
|
(1) Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
(2) Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
67. člen |
|
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
|
(2) Krajevne
skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
(3) Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 25
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
(4) Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
68. člen |
|
Krajevna skupnost ima
žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu na zgornji polovici je napis
»OBČINA ZAGORJE OB SAVI«, v notranjem krogu spodaj pa napis »KRAJEVNA
SKUPNOST (IME KS). V sredini žiga se nahaja grb občine. |
|
69. člen |
|
Krajevne skupnosti
samostojno opravljajo naloge, ki jih določa ta statut. V krajevnih
skupnostih se za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev opravljajo
zlasti naslednje naloge: |
|
1. S področja
normativne dejavnosti: |
|
– sprejemanje statuta
KS, poslovnika sveta KS ter drugih splošnih aktov KS, |
|
– obravnava in
sprejem finančnega načrta in zaključnega računa KS, |
|
– obravnavanje vseh
vprašanj, pomembnih za delo in življenje krajanov ter oblikovanje
stališč, pobud in mnenj v zvezi s temi vprašanji. |
|
2. S področja
lokalnih javnih služb in prometa: |
|
– dajanje predlogov
za pripravo letnih programov na področju javne infrastrukture na območju
KS, |
|
– sodelovanje pri
pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za razna komunalna in druga
dela s področja javnih služb, |
|
– sodelovanje pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščite vodnih virov pitne
vode, financiranje ureditve in vzdrževanje javnih vodnjakov, javne
razsvetljave, igrišč in drugih športnih objektov, parkov in javnih
zelenic ter drugih javnih površin, ki so dane v upravljanje KS,
|
|
– upravljanje in
vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javnih služb, ki so dane v
upravljanje KS, |
|
– izvajanje zimske
službena površinah, ki jih ima KS v upravljanju, če le-ta ni dana v
izvajanje javnemu komunalnemu podjetju, |
|
– dajanje pobud za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
– predlaganje
programov javnih del, ki bi se izvajala v okviru KS, |
|
– razpisovanje,
izvajanje ter nadzor nad deli iz programa KS, ki se financirajo s
sredstvi, s katerimi KS razpolaga. |
|
3. S področja
urejanja prostora in varstva okolja: |
|
– sodelovanje in
dajanje mnenj pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo področje KS, |
|
– oblikovanje pobud
za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov v skladu z
zakonom, |
|
– seznanjanje
pristojnih organov občine s problemi in potrebami prebivalcev KS na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
– evidentiranje in
dajanje predlogov za sanacijo divjih odlagališč in konkretna sanacija
le-teh, če krajevna skupnost razpolaga s potrebnimi sredstvi,
|
|
– dajanje predlogov,
sodelovanje ali izvajanje olepševanja krajevne skupnosti (ocvetličenje,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.). |
|
4. S področja
družbenih dejavnosti: |
|
– spodbujanje in
organizacija kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih prireditev ter
sodelovanje pri teh prireditvah, kadar je organizator občina,
|
|
– spremljanje
socialne problematike na svojem področju, sodelovanje s Centrom za
socialno delo in razvijanje raznih oblik pomoči socialno ogroženim in
starejšim osebam, |
|
– sodelovanje z
javnimi zavodi in drugimi institucijami, organiziranimi na področju
družbenih dejavnosti (Center za socialno delo, Dom starejših občanov,
Rdeči križ, Karitas idr.). |
|
5. S področja
gospodarstva in kmetijstva: |
|
– dajanje mnenj glede
spremembe namembnosti prostora v krajevni skupnosti glede gradenj
proizvodnih in drugih gospodarskih objektov, |
|
– dajanje mnenj glede
spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in za posege v kmetijski
prostor, zaradi katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov.
|
|
6. S področja zaščite
in reševanja: |
|
– spremljanje
varnosti na območju KS in obveščanje občinskega štaba za civilno zaščito
in po potrebi tudi prebivalcev krajevnih skupnosti, |
|
– sodelovanje z
občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja zaščite in
reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem področju,
|
|
– izvajanje
posameznih nalog na področju zaščite in reševanja, ki jih določi
občinski štab, na podlagi zakona in tega statuta, |
|
– izvajanje skupnih
občinskih nalog s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
|
– odelovanje s
prostovoljnimi gasilskimi društvi kot nosilci sistema zaščite in
reševanja v krajevni skupnosti. |
|
7. S področja
upravljanja in razpolaganja s premoženjem: |
|
– upravljanje s
premoženjem občine, ki je dano krajevni skupnosti v uporabo,
|
|
– razpolaganje s
svojimi lastnimi sredstvi, |
|
– sodelovanje z
občino pri ohranjanju naravnih lepot ter zgodovinskih in ambientalnih
spomenikov na svojem območju. |
|
Krajevne skupnosti
lahko opravljajo tudi druge naloge, ki jih občina prenese na krajevno
skupnost z odlokom. |
|
70. člen |
|
(1) Krajevna skupnost
je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. |
|
(2) Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
(3) Krajevno skupnost
zastopa svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih sklene svet
krajevne skupnosti, katerih vrednost presega 1.000.000 tolarjev, so
veljavni le ob predhodnem pisnem soglasju župana. |
|
71. člen |
|
(1) Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
|
|
(2) Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
(3) Število članov
sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
(4) Mandat članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
(5) Funkcija člana
sveta je združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, ni pa združljiva
s funkcijo župana, podžupana in s članstvom v nadzornem odboru občine.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata
članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje
mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
(6) Funkcija člana
sveta je častna. |
|
72. člen |
|
(1) Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
(2) Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne
skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega
1.000.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župan.
|
|
(3) Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
|
(4) Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih |
|
(5) Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
|
(6) Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
|
(7) Za delovanje
sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega
sveta. |
|
73. člen |
|
(1) Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
|
– obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
|
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
|
– sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti. |
|
(2) Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
|
(3) Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
|
(4) Svet krajevne
skupnosti lahko za izvajanje posameznih nalog pri izgradnji lokalne
infrastrukture v posameznih naseljih oziroma zaselkih imenuje komisije
in odbore. Komisije in odbori opravljajo naloge za katere so
ustanovljeni samostojno in v skladu s pooblastili, ki jim jih naložijo
krajani na določenem območju. Komisije in odbori so za svoje delo
odgovorni svetu KS. Finančno in materialno poslovanje komisij in odborov
se mora voditi preko krajevne skupnosti v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
74. člen |
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
75. člen |
|
(1) Krajevne
skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine,
premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
(2) Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
|
(3) Če krajevna
skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta,
preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
76. člen |
|
(1) Delovanje
krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
|
(2) Kriteriji in
merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz
proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
(3) Krajevne
skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
(4) Prihodki in
odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki
jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu
predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna, sprejme svet krajevne skupnosti. |
|
(5) Občina ne
prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v
proračunu občine. |
|
(6) Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
|
|
(7) Krajevne
skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem
transakcijskem računu skupnosti izda svet krajevne skupnosti.
|
|
(8) Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
|
(9) Nadzor nad
finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
|
77. člen |
|
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
|
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
|
– če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
|
|
(2) Občinski svet
lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da
svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za
člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za
opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
78. člen |
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
79. člen |
|
(1) Občani na zboru
občanov: |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij,
|
|
– imen naselij ter
imen ulic, |
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
|
|
– energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
(2) Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
80. člen |
|
(1) Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za
posamezno naselje ali zaselek Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo
ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
|
|
(2) Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
(3) Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki
so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
81. člen |
|
(1) Sklic zbora
občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov,
kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
(2) Sklic zbora
volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
82. člen |
|
(1) Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
(2) Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
(3) Delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
83. člen |
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(2) Občinski svet
lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
(3) Občinski svet
mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev
v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
84. člen |
|
(1) Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
(2) Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcev, za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
|
(3) Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
85. člen |
|
(1) Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
(2) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
(3) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
(4) Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
86. člen |
|
(1) Pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
(2) Pobudo volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec,
politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti
podprta s podpisi najmanj 5% volivcev v občini. Podporo pobudi dajo
volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in
priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
(3) Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
(4) Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
(5) Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
87. člen |
|
(1) Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
|
(2) Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.Rok za
zbiranje podpisov ne sme biti krajši od 45 dni in ne daljši od 60 dni.
|
|
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
|
(4) Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
88. člen |
|
(1) Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
(2) Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
(3) Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
(4) Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska
volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
89. člen |
|
(1) Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
|
(2) Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
90. člen |
|
(1) Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru
zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
(2) Glede glasovanja
na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno. |
|
(3) Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
|
91. člen |
|
(1) Občinski svet
lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
|
(2) Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
(3) Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
|
(4) Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
92. člen |
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
|
(2) Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. Odločitev o
uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh
volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek
uvedel. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
93. člen |
|
(1) Najmanj tri
odstotke volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
|
(2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
(3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
(4) Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
94. člen |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
95. člen |
|
(1) Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
(2) Opravljanje
javnih služb zagotavlja občina: |
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z dajanjem
koncesij, |
|
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
96. člen |
|
(1) Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
|
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
|
– osebna pomoč
družini in |
|
– knjižničarstvo.
|
|
(2) Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
97. člen |
|
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
98. člen |
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
|
– oskrbo s pitno
vodo, |
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
– vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon,
|
|
– izgradnja
plinovodnega omrežja in oskrba naselij z zemeljskim plinom. |
|
99. člen |
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
100. člen |
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
101. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
102. člen |
|
(1) Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
(2) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
103. člen |
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
104. člen |
|
(1) Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
(2) Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
(3) Odločitev o
odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. Letni
program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v postopku
sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana. Med
izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in
dopolni letni program prodaje. |
|
(4) O pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan. Za brezplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je
lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za
občino. |
|
105. člen |
|
(1) Odprodaja ali
zamenjava finančnega in stvarnega premoženja v lasti občine se izvede po
postopku in na način, kot ga določa zakon. |
|
(2) Če z zakonom to
ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava občinskega finančnega in
stvarnega premoženja izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
106. člen |
|
(1) Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
(2) Občina je
upravičena do sredstev finančne izravnave pod pogoji, določenimi z
zakonom. |
|
107. člen |
|
(1) Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
(2) Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
|
(3) Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
(4) Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
|
(5) Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
108. člen |
|
Za pripravo in
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
109. člen |
|
Župan mora predložiti
občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon. |
|
110. člen |
|
(1) Župan mora
predložiti občinskemu svetu: |
|
– predlog proračuna z
obrazložitvami, |
|
– predlog prodaje
občinskega finančnega in stvarnega premoženja z obrazložitvami,
|
|
– predloge finančnih
načrtov javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina z
obrazložitvami, |
|
– predlog predpisov
občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna. |
|
(2) Sestavni del
obrazložitve predloga proračuna so načrt delovnih mest občinske uprave
in načrt nabav z obrazložitvami. |
|
111. člen |
|
Postopek sprejemanja
proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
112. člen |
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
113. člen |
|
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
114. člen |
|
(1) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna
za preteklo leto in za vse iste programe kot v preteklem letu.
|
|
(2) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni
sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na
predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
|
115. člen |
|
(1) Občinski svet
sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. |
|
(2) Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za
izvrševanje proračuna. |
|
(3) V odloku o
proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter
posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna. |
|
116. člen |
|
(1) Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
(2) Sredstva
proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom predpisani pogoji. |
|
117. člen |
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti tudi posamezne delavce v občinski upravi ali
podžupana. |
|
118. člen |
|
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
119. člen |
|
(1) Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. |
|
(2) Če se proračunski
uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik,
se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se
prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
120. člen |
|
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih
določa zakon in odlok o proračunu občine. |
|
(2) Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. |
|
121. člen |
|
(1) Če se med
izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le ta ne more uravnovesiti,
mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna. |
|
(2) Rebalans
proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
|
122. člen |
|
(1) Župan je dolžan v
mesecu juliju predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo o
izvrševanju proračuna. |
|
(2) Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon. |
|
123. člen |
|
(1) V proračunu se v
skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje
kot proračunski sklad. |
|
(2) O uporabi
sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo
določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski
svet. |
|
124. člen |
|
Zaradi ločenega
vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega
namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski sklad kot
evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
|
125. člen |
|
Župan zagotavlja
posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z merili, ki jih
predpiše minister za finance. |
|
126. člen |
|
(1) Župan pripravi
predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži
občinskemu svetu v sprejem. |
|
(2) O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
127. člen |
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
|
128. člen |
|
(1) Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati za
investicije le ob soglasju občine. O soglasju do zneska, določenega z
odlokom o proračunu, odloča župan. |
|
(2) Župan odloča tudi
do zneska, določenega z odlokom o proračunu, o dajanju poroštev za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
129. člen |
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali
pri specializirani organizaciji. |
|
130. člen |
|
Nabavo blaga,
naročanje storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu
s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti
občine |
|
131. člen |
|
(1) Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
|
(2) Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
(3) Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
(4) Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
132. člen |
|
(1) Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
(2) Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
133. člen |
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
134. člen |
|
(1) Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
(2) Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
135. člen |
|
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
136. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
137. člen |
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
138. člen |
|
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti
občine |
|
139. člen |
|
(1) Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
|
(2) S posamičnimi
akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
140. člen |
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
(3) O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
141. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
142. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
143. člen |
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
144. člen |
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
145. člen |
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
146. člen |
|
(1) Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
(2) V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
(3) Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
(4) Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
147. člen |
|
Prečiščeno besedilo
statuta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 31/07)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
3. člen |
|
Te spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi začnejo veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 92/09)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2. člen |
|
Te spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Zagorje ob Savi se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije in začnejo veljati po izteku mandata sedanjih svetov
krajevnih skupnosti. |
|
|
|
Št. 012-1/99 |
|
Zagorje ob Savi, dne
5. novembra 2009 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Zagorje ob
Savi |
|
Matjaž Švagan l.r. |
|
|
|
|
|
|
|
Sprememba Statuta Občine Zagorje ob
Savi (Uradni
list Republike Slovenije, št. 44/2012)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2. člen |
|
Ta sprememba Statuta Občine Zagorje ob Savi se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. |