Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Trbovlje na seji dne 15. 5.1995 sprejel

STATUT

OBČINE TRBOVLJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE TER DELI OBČINE

1. člen

Območje občine Trbovlje določa zakon in obsega območja naslednjih naselij:

- Čebine,

- Čeče – del,

- Dobovec,

- Gabrsko,

- Ključevica,

- Knezdol,

- Ojstro,

- Ostenk,

- Partizanski vrh,

- Planinska vas,

- Prapretno pri Hrastniku –del,

- Prapreče –del,

- Škofja Riža,

- mesto Trbovlje,

- Vrhje –del,

- Završje,

- Župa,

2. člen

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. v okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanje prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občin prenese v občinsko pristojnost država. Občina Trbovlje je pravna naslednica glede celotnega premoženja, vseh pravic in obveznosti, ki vključujejo tudi vse finančne in druge sklade, prejšnje občine Trbovlje.

3. člen

Občani občine Trbovlje so državljani Republike Slovenije, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

4. člen

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 -tih dneh.

5. člen

Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Trbovljah, Leninov trg 4.

6. člen

Občina ima svoj grb in zastavo.

Oblikovna podoba grba in zastave ter nujno uporabo podrobneje določa poseben akt občinskega sveta.

7. člen

Praznik občine Trbovlje je 1. junij - dan obletnice spopada s fašistično Orjuno.

Ob tem prazniku se podeljujejo občinska priznanja in nagrade posameznikom, društvom in organizacijam.

8. člen

Občina ima pečat, ki je okrogle oblike in ima premer 35 mm z napisom "OBČINA TRBOVLJE, LENINOV TRG 4".

Sredi pečata je grb občine.

Organi občine in upravni organi imajo v pečatu še posebno svojo oznako.

9. člen

V občini so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:

- Alojz Hohkraut, 

- center,

- Franc Fakin,

- Franc Salamon,

- Ivan Keše,

- Fric Keršič,

- Klek,

- Zasavje,

- Čeče,

- Dobovec.

zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo nove krajevne skupnosti ali četrtne skupnosti.

Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejemajo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volilcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.

Prebivalci lahko po poprej ugotovljenem interesu na zborih z referendumom določijo območja četrtnih skupnosti. Glede ugotovitve rezultata na referendumu in veljavnost referenduma veljajo določila prejšnjega odstavka.

10. člen

Krajevna skupnost oziroma četrtna skupnost lahko nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, kadar v prometu nastopa s sredstvi, ki niso del občinskega premoženja oziroma proračuna.

Krajevna skupnost oziroma četrtna skupnost zlasti:

- sprejema plan razvoja krajevne skupnosti ter pripravlja letni proračun in zaključni račun krajevne skupnosti ,

- daje mnenja k ukrepom za zaščito okolja in sodeluje pri organizaciji in izvedbi dejavnosti za varstvo okolja,

- daje mnenja o rabi prostora in mnenja k  prostorskim izvedbenim aktom, ki se nanašajo na področje krajevne skupnosti,

- daje mnenja k programom varstva narave, kulture in zgodovinske dediščine

- pospešuje kulturo, prosvetno ter športno dejavnost v krajevni skupnosti,

- pridobiva lastna sredstva za delo in razvoj krajevne skupnosti,

- evidentira, zbira, obravnava in posreduje občinskim službam pobude in potrebe krajanov,

- spodbuja razvoj obrtne, gostinske in turistične dejavnosti v krajevni skupnosti,

- daje pobude za vzdrževanje in modernizacijo lokalnih, krajevnih in gozdnih cest ter sodeluje pri izvajanju teh del,

- sodeluje pri izvrševanju ukrepov požarne varnosti.

Statut krajevne skupnosti podrobneje določa organizacijo in pristojnosti krajevne skupnosti.

11. člen

Občinski svet lahko s sklepom prenese določene zadeve iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevnim skupnostim oziroma četrtnim skupnostim. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

12. člen

Občinski svet lahko predhodno dobi mnenje organov krajevne skupnosti ali četrtne skupnosti kadar določa o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.

13. člen

Občina Trbovlje se lahko povezuje v pokrajino.

Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti.

II. NALOGE OBČINE

14. člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom zlasti pa:

1. na področju normative urejanja:

- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,

- sprejema občinski proračun in zaključni račun,

- sprejema načrt razvoja občine,

- sprejema prostorske plane,

- predpisuje lokalne davke,

- ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,

- določi organizacijo in način dela v vojni,

- ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,

- ureja javni red v občini,

- ureja delovanje občinske uprave,

- ureja občinske javne službe,

- ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,

- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;

2. pospešuje:

- službe socialnega skrbstva, predšolska varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,

- vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,

- razvoj športa in rekreacije;

3. na področju upravljanja:

- upravlja občinsko premoženje,ž

- upravlja lokalne javne službe,

- upravlja javna in druga podjetja,

- upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,

- upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,

4. s svojimi sredstvi:

- gradi lokalne javne ceste in javne poti,

- pospešuje kulturo, društvo, vzgojno in knjižnično dejavnost,

- gradi komunalne objekte in naprave,

- gradi stanovanja,

- zagotavlja delovanje lokalnih služb,

- zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in občine uprave,

- zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,

- zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),

- zagotavlja požarno varnost, opravlja pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,

- zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti oziroma četrtnih skupnosti v skladu s sprejetimi programi;

5. vzdržuje:

- lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,

- vodovodne in energetske komunalne objekte,

6. s svojimi ukrepi:

- spodbuja in omogoča gospodarski razvoj občine,

- pospešuje razvoj športa in rekreacije,

- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter urejeno zbiranje in odlaganje odpadkov ter druge dejavnosti, ki se tičejo varstva okolja;

7. zagotavlja in organizira:

- nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,

- izvensodno poravnavo sporov;

8. razpolaga in pridobiva:

- z vsemi vrstami premoženja,

- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine,

- z vsemi vrstami premoženja v lasti občine;

9. sklepa:

- pogodbo o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin v lasti občine, o koncesijah,

- o uporabi javnega dobro in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.

10. na področju urejanja in izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so pristojnost občine:

- spremljanje nevarnosti, obveščanja in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,

- organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom zvez,

- zagotavljanje zvez za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim sistemom zvez,

- načrtovanje za izvajanje zaščitnih ukrepov,

- izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,

- organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite,

- organiziranje  in opremljanje organov, enot in služb civilne zaščite, ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoči občini,

- zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastavitev v primeru naravnih in drugih nesreč,

- izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,

- organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,

- usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami,

- odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.

Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami in lahko v ta namen tudi zadržuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev pred naravnimi in drugimi nesrečami.

15. člen

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

- volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,

- občinsko upravno nadzorstvo,

nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in nadzorstvo nad izvajanjem javnih prireditev,

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

- ugotavljanje javnega interesa za razglasitev za potrebe občine,

- določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,

- odločanje o rabi prostora,

- gasilstvo kot obvezno lokalno službo,

- varstvo naravne in kulturne dediščine,

- ukrepe za zaščito okolja,

- sprejemanje  prostorskih izvedbenih aktov,

- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

- mrliško ogledno službo,

- določanje lokalnih javnih služb,

- organizacijo dimnikarske službe,

- oskrbo naselij  s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

- pospeševanje  razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne in kulturne krajine,

- varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom,

- urejanje lokalnega prometa,

- ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,

- javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,

- upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,

- določanje pogojev za oddajo in najem objektov in drugega premoženja v lasti občine,

- organizacijo komunalnega redarstva ter skrb za red v občini.

16. člen

Občina upravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalca zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.

17. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:

- davek od premoženja,

- davek na dediščine in darila,

- davek na dobitek od iger na srečo,

- davek na promet nepremičnin,

- določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

- takse in prispevke.

III. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

18. člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Organ občine je tudi občinska volilna komisija.

Župan na prvi seji občinskega sveta obvesti občinski svet ali bo svojo funkcijo opravljal profesionalno ali neprofesionalno. Župan opravlja svojo funkcijo praviloma profesionalno.

Člani ostalih organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.

19. člen

Organi občine se volijo za štiri leta.

20. člen

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta, ampak ga v tem času nadomesti naslednji kandidat z iste liste kandidatov.

21. člen

Delo občinskih organov je praviloma javno. Izključitev javnosti določa poslovnik o delu občinskega sveta.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in komisij ter odborov občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občinski organi obveščajo javnost o svojem delu. Za obveščanje so pooblaščeni predsednik občinskega sveta, župan, predsednik nadzornega odbora ali od njih pooblaščene osebe.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne, v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

22. člen

Občinski organi so sklepni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

2. Občinski svet

23. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

- sprejema statut občine,

- sprejema odloke in druge občinske akte,

- sprejema poslovnik za svoje delo,

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

- potrjuje začasne nujne ukrepe,

- sprejema občinski proračun in zaključni račun,

- imenuje člane nadzornega odbora,

- imenuje stalna in občasna delovna telesa sveta,

- imenuje občinsko volilno komisijo,

- imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

- voli in razrešuje na predlog župana enega ali več podžupanov,

- nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja sklepov občinskega sveta,

- na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,

- na predlog župana imenuje tajnika občinske uprave,

- odloča o odtujitvi in obremenitvi nepremičnin,

- razpolaga z drugim premoženjem občine, če za to ni pooblaščen župan,

- odloča o najemu občinskega posojila in dajanju poroštev,

- razpisuje referendum,

- daje pobudo za skice zborov občanov,

- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, javna podjetja in javne gospodarske službe,

- daje koncesije,

- določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

- daje soglasja k prevzemu opravljanja državnih nalog,

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

- daje mnenja k imenovanju načelnika upravne enote,

-  imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

- imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

- določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,

- imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,

- odloča o podelitvi občinskih priznanj,

- imenuje ali razrešuje ali daje soglasja k imenovanju ali razrešitvam direktorjev javnih podjetij, javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodov,

- razpolaga z drugim premoženjem občine, če za to s tem statutom ni pooblaščen župan.

24. člen

Občinski svet daje tudi mnenja k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.

Občinski svet odloča tudi o vseh, na občino prenešenih pristojnosti iz državnih pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

25. člen

Občinski svet ima 27. členov.

26. člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne ali enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

27. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.

28. člen

Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta.

Predsednik občinskega sveta sklicuje svet in vodi njegove seje. Pri tem mu pomagata oba podpredsednika. Eden od podpredsednikov (po dogovoru) sklicuje svet in vodi sejo v primeru odsotnosti predsednika.

Podpredsednika občinskega sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu, ga nadomeščata v odsotnosti v okviru pooblastila, ki ga daje predsednik občinskega sveta ali v primeru zadržanosti predsednika občinskega sveta.

Strokovno ali administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njihovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Občinski svet za opravljanje teh del lahko na predlog predsednika sveta imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja v občinski upravi.

29. člen

Kandidata za predsednika občinskega sveta predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

Predsednik sveta je lahko razrešen na podlagi najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.

Na enak način kot predsednik se volita in razrešujeta tudi podpredsednik sveta.

30. člen

Članu občinskega sveta preneha mandat:

- če izgubi volilno pravico,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,

- če po treh mesecih po podelitvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo članov občinskega sveta,

- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

- če odstopi.

Članu občinskega sveta se preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. 

Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primeru prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če tega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju od količnika v volilni enoti.

31. člen

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, pobudo enega od podpredsednikov, mora pa jih sklicati tudi na zahtevo četrtine članov sveta in nadzornega odbora.

Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.

Predsednik mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat v mesecu.

32. člen

Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali statut določata drugačno večino.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le kadar tako določa zakon ali statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.

33. člen

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.

3. Župan

34. člen

Občina ima župana in enega ali več podžupanov.

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli na predlog župana občinski svet z večino glasov vseh članov. Podžupan mora biti občan občine Trbovlje.

35. člen

Župan predstavlja in zastopa občino.

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje določitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta.

Župan razpolaga s premoženjem občine, razen za katero je pooblaščen občinski svet, vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in statut.

Župan ima pravico se udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven in nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za  oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan obvesti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan razpolaga s premoženjem občine v vrednosti za katero še ni potreben javni razpis. Župan ne sme razpolagati s premoženjem, za katerega je pristojen občinski svet.

Župan skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred nevarnimi in drugimi nesrečami, sprejema načrt zaščite in reševanja, skrb za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, skrbi za obveščanje prebivalstva o nevarnostih, stanju, varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih. Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe Civilne zaščite. Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu.

36. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga v primeru njegove odsotnosti nadomešča.

Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.

4. Nadzorni odbor

37. člen

Nadzorni odbor:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

- nadzoruje finančno poslovanje.

Nadzorni odbor šteje sedem članov, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov. Na prvi seji nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, pri čemer upošteva tudi predloge zainteresiranih organizacij v občini in občanov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

5. Skladi

38. člen

V občini so s posebnim odlokom ustanovljena sklad  stavbnih zemljišč, stanovanjski skladi in sklad za financiranje programa varstva okolja. Občinski svet lahko po potrebi ustanovi še druge sklade.

IV. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA

39. člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.

Občinski svet ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna telesa. Člani komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov in sicer na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisija in odbori štejejo po 7 članov, lahko pa v svoje delo vključijo tudi strokovnjake s posameznih področij.

40. člen

Svet ima naslednje komisije kot stalna delovna telesa:

A) komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je pristojna za:

- obravnavo vseh vprašanj v zvezi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,

- pripravo predlogov in mnenj v zvezi z volitvami, imenovanji ter razrešitvami, o katerih odloča svet občine razen, če ni za odločanje o teh zadevah izrecno pooblaščen kak drug organ,

- pripravljanje predlogov za občinski svet za imenovanje predsednikov občine v organe javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina in v organe drugih institucij, če je z zakonom ali kakšnim drugim aktom tako določeno,

- oblikovanje predlogov za sestavo odborov in komisij, ki jih imenuje občinski svet ter drugih delovnih teles občinskega sveta,

- pripravlja predlog mnenja k imenovanju načelnika upravne enote,

- predlaga svetu predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

- predlaga svetu člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

- obravnavo predlogov za imenovanje direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij ter oblikovanje mnenj v zvezi s tem za občinski svet ,

- sprejema aktov o plačah in drugih prejemkih ter nadomestilih za občinske funkcionarje,

- izvajanje drugih nalog, ki jih naloži občinski svet;

B) statutarno-pravno komisijo, ki je pristojna za:

- strokovno spremljanje izvajanja občinskega statuta in poslovnika za delo občinskega sveta ter strokovno pripravo predlogov za spremembe in dopolnitve navedenih aktov, ki jih posredujejo pooblaščeni predlagatelji,

- na zahtevo občinskega sveta daje mnenja o skladnosti posameznih aktov občinskega sveta oziroma njihovih določil z ustavo in zakoni,

- na podlagi sprememb zakonov, ki  so temelj statuta občine in poslovnik za delo občinskega sveta predlaga uskladitev teh aktov  z veljavno zakonodajo,

- za občinski svet pripravlja predloge obveznih razlag statuta občine, poslovnika občinskega sveta in aktov, ki jih sprejema občinski svet,

- strokovno sodeluje pri pripravi programov občinskega sveta za  sprejemanje aktov občinskega sveta,

- predlaga prečiščena besedila aktov, ki jih sprejema občinski svet,

- strokovno tolmači statut občine in poslovnik občinskega sveta,

- za občinski svet pripravlja predloge mnenj oziroma soglasij k statutom in drugim aktom javnih podjetij in javnih zavodov,

- opravlja druge naloge, ki jih naloži občinski svet;

C) komisija za občinska priznanja, ki je pristojna za:

- pripravo in izvedbo razpisa za podelitev občinskih priznanj,

- pripravo predloga za podelitev občinskih priznanj za občinski svet,

- vodi evidenco podeljenih občinskih priznanj,

- opravlja druge naloge, ki ji jih občinski svet,

- daje mnenja in predloge občinskemu svetu za podelitev državnih odlikovanj in priznanj;

Č) komisija za prošnje in pritožbe ter druge vloge občanov, ki je pristojen za:

- obravnavo prošenj, pritožb in drugih vlog občanov, s katerimi se le-ti določenih nepravilnosti pri izvajanju aktov, ki jih sprejema občinski svet, obračajo na občinski svet ali župana,

- predlaga pristojnim organom občine v rešitev vlog  občanov ter o tem obvešča vlagatelje vlog,

- proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki so jih občani vložili na organe izven občine, pa so jih le-ti posredovali v reševanje pristojnim občinskim organom,

- obvešča občinski svet o problematiki, ki jo s svojimi vlogami posredujejo občani komisiji in po potrebi tudi predlaga občinskemu svetu proučitev posamičnega akta občinskega sveta z vidika njegove zakonitosti,

- sodeluje z istovrstnimi organi izven občine zaradi usklajenega obravnavanja in reševanja vlog občanov,

- opravlja druge naloge, ki jih naloži občinski svet.

D) komisija za varstvo okolja, urejanja prostora in infrastrukturo, ki je pristojna za:

- oblikovanje predlogov in dajanja mnenj za komunalno urejanje občine,

- oblikovanje predlogov in dajanja mnenj o prostorskem razvoju občine ter spremljanje priprave prostorskih in izvedbenih dokumentov,

- oblikovanje predlogov in dajanje mnenj k izvedbami projektom predvidenih investicij, ki se izvajajo v občini,

- oblikovanje predlogov in dajanje mnenj o dodeljevanju koncesij  in izbiri koncesionarjev,

- spremljanje stanja na področju varstva okolja v občini ter oblikovanje predlogov in mnenj na osnovi določil zakona o varstvu okolja, ki spadajo v pristojnost občine,

- spremljanje izvajanja sanacijskega programa občine ter oblikovanje predlogov dodatnih ukrepov za njegovo izvajanje,

- opravlja druge naloge, ki jih določi občinski svet,

E) komisija za gospodarstvo in proračun, ki je pristojna za :

- oblikovanje mnenj in predlogov za spodbujanje podjetništva in zagotavljanja deleže občinskih sredstev v teh projektih,

- oblikovanje predlogov za promocijo občine,

- oblikovanje pobud in predlogov za uvajanje dejavnosti, pomembnih za gospodarski razvoj,

- dajanje spodbud in predlogov za vključevanje podjetniških programov v programe občine in države,

- obravnavo osnutka proračuna in zaključnega računa,

- spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem ter pripravlja mnenja in predloge o pridobitvi in odsvojitvi nepremičnin ter njihovi obremenitvi,

- pripravlja predloge in mnenja za razvoj podeželja ter razvoja kmetijske in turistične dejavnosti,

- opravlja druge naloge, ki jih določi občinski svet.

41. člen

Občasna telesa oblikujejo občinski svet za obravnavo posamičnih zadev s posebnim sklepom s katerim določi sestavo in pristojnosti začasnega telesa ter rok, v katerem naj začasno telo obravnav in pripravi predlog za občinski svet.

V. ORGANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI

42. člen

Organ krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je svet krajevne skupnosti oziroma mestne četrti.

Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti za štiri leta.

43. člen

Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost oziroma mestna četrt.

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način občinskega sveta.

Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

44. člen

Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovemu delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.

45. člen

Svet krajevnih skupnosti in mestnih četrti predstavlja interese krajevne skupnosti v občini in interese mestnih četrti.

Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti.

Vsaka krajevna skupnost in mestna četrt izvoli v svet po enega predsednika.

46. člen

Svet daje mnenja občinskemu svetu, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah in njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti in mestnih četrti, zlasti po zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občin.

Svet lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in določi o spremembi statuta ali odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v 15-tih dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.

VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV

47. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum ali ljudska iniciativa.

48. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, ali  pa za eno ali več mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti.

49. člen

Zbor občanov v občini lahko razpravlja o:

- sprememba statuta občine,

- povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

- lokalni problematiki,

- delo  občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,

- poročilih občinskih organov o njihovem delu,

- spremembah območja občine,

- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

50. člen

Zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti lahko:

- razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,

- razpravlja o delu svojega sveta oz. njegovem poročilu,

- razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,

- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

51. člen

Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti  pa tudi na pobudo najmanj  pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

52. člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev referenduma je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

53. člen

Postopek za referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o lokalnih volitvah.

54. člen

Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti ali mestni četrti.

Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

55. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. 

VII. OBČINSKA UPRAVA

1. Organizacija občinske uprave

56. člen

S tem statutom se določajo temeljna načela organizacije občinske uprave.

Občinska uprava je organizirana v upravnih organih po resorskem načelu, ki opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti občine.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana.

57. člen

V občini Trbovlje vodi upravo in skrbi za neposredno izvajanje njenih nalog tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana za štiri leta imenuje občinski svet.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

58. člen

Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.

59. člen

Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu in svetu.

60. člen

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.

61. člen

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne prisotnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

62. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

63. člen

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po Zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

64. člen

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

65. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim za zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

Administrativna dela v organih in službah občine lahko upravljajo delavci s srednjo izobrazbo.

66. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oz. njegov organ v sestavi.

67. člen

O izločitvi iz upravnega postopka župana odloča občinski svet.

O izločitvi iz upravnega postopka tajnika odloča župan.

O izločitvi iz upravnega postopka uradne osebe odloča tajnik.

2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

68. člen

Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojne ministrstva tudi nadzorstva nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzora po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

69. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da upava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.

VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

70. člen

Na območju občine Trbovlje se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:

a) obvezne lokalne javne službe:

- oskrba s pitno vodo,

- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

- ravnanje s komunalnimi odpadki,

- odlaganje ostankom komunalnih odpadkov,

- javna snaga in čiščenje javnih površin,

- urejanje lokalnih cest,

- urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

- urejanje ulic, trgov in nekategoziranih cest v mestu Trbovlje, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,

- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka in varstva pred požarom,

- gasilstvo;

b) izbirne lokalne službe:

- urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem pokopališču v Gabrskem, Dobovcu in Partizanskem vrhu ter urejanje starega pokopališča pri Kobacu,

- pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem,

- urejanje in vzdrževanje javnih tržnic,

- oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije,

- oskrba s plinom iz lokalnega omrežja, ki zajema distribucijo plina iz lokalnega omrežja,

- urejanje javnih parkirišč,

- javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih.

Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine, razen, če ni z aktom občinskega sveta drugače določeno.

71. člen

Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave, lahko pa se javna služba zagotavlja tudi z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

72. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Občina z odlokom ustanavlja javna podjetja in javne zavode.

IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

73. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredelijo dve tretjini članov sveta.

74. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

75. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavlja bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

76. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

77. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

78. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačana do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča svet z večino glasov vseh članov.

79. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi za vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letni dosežek prihodkov iz bilance prihodkov za zadnje leto.

80. člen

Rezerva se uporablja:

- za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,

- za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,

- za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz prve in tretje alinee prvega odstavka odloča župan.

Z odlokom občine je lahko določeno, da  župan  odloča o uporabi sredstev za namene iz prve alinee prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

81. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto z večino glasov vseh članov.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideno in doseženi prihodki, predvideni in doseženi prihodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.

Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

82. člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

83. člen

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

84. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

O soglasju odloča občinski svet z večino glasov vseh članov.

Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

85. člen

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

- davek na dediščine in darila,

- davek na dobitke od iger na srečo,

- davek na promet nepremičnin,

- upravne takse,

- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.

86. člen

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

- davek od premoženja,

- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sorazmerni del stroškov komunalnega urejanja zemljišča,

- krajevne takse,

- komunalne takse,

- pristojbine,

- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

- odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,

- prihodki uprave,

- drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

87. člen

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

88. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

89. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov članov občinskega sveta.

90. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

91. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih zadevah.

92. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

93. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

94. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.

Občinski proračun se sprejema po postopku, ki je v statutu določen za sprejem odlokov.

2. Postopek za sprejem odloka

95. člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, ali najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.

96. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno tveganja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

97. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

98. člen

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

Prostorske izvedbene akte sprejema občinski svet v drugi obravnavi s tem, da prvo obravnavo o teh aktih razpiše župan.

99. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov sveta.

v drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka, razen, če svet za posamezni akt ne odloči drugače. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

100. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj samo z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

101. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

102. člen

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

103. člen

Statut, odloki, in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).

3. Posamični akti občine

104. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

105. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

106. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

107. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občine posega v njeno pristojnost.

108. člen

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi  upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

109. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

110. člen

Občina Trbovlje se lahko poveže z drugimi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva in urejanja lokalnih zadev širšega pomena.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

Na podlagi odločitev občinskih svetov se pokrajina ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom.

O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

111. člen

Na pokrajino se lahko prenesejo zadeve širšega pomena z naslednjih področij:

- graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena,

- graditev in vzdrževanje objektov in funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih nalog republike na teh področjih,

- odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov, kontrola in urejanje odplak in druge oblike varstva okolja z napravami regionalnih zmogljivosti,

- pospeševanje razvoja gospodarstva, zlasti pa kmetijstva, obrti in turizma na področju pokrajine,

- organiziranje in vzdrževanje dejavnosti, služb in naprav, s katerimi se lahko zagotavlja pomoč občinam pri opravljanju njihovih nalog in pomoč pri krepitvi lokalne samouprave v občinah pokrajine,

- izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Občina Trbovlje daje soglasje pri urejanju zadev, ki se kot prenešene zadeve širšega pomena lahko opravljajo v pokrajini.

112. člen

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

113. člen

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezi dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

XIII. SPREMEMBE STATUTA

114. člen

Pobudo, da se lahko začne postopek za spremembo statuta občine lahko da vsak član občinskega sveta, predsednik sveta, župan in občinski odbor ter svet krajevnih in četrtnih skupnosti.

115. člen

O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta občine odloči občinski svet na svoji seji.

116. člen

Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta, pripravi statutarno-pravna komisija občinskemu svetu osnutek sprememb in ga predloži občinskemu svetu. Občinski svet na svoji seji določi osnutek sprememb statuta in ga da v javno razpravo.

Po končani razpravi pripravi statutarno-pravna komisija predlog statuta.

117. člen

O predlogu sprememb statuta odloča občinski svet na svoji seji. Spremembe statuta so sprejete, če zanje glasuje dvotretjinska večina vseh članov občinskega sveta.

Podrobnejši postopke ureja poslovnik o delu občinskega sveta.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

118. člen

Statut je sprejet, ko ga z dvotretjinsko večino sprejme občinski svet, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem vestniku Zasavja.

Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati statutarni sklepi, sprejeti na 1. seji občinskega sveta 19.12.1994.

119. člen

Vsa imenovanja ter oblikovanja organov in delovnih teles, ki niso bila opravljena po začasnem poslovniku, se izvedejo v dveh mesecih po uveljavitvi statuta.

Številka: 10800-1/95

Datum: 15.5.1995 

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

Slavko POTRATA

s.r.