Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Ur. I. SRS št. 18/84), 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. I. RS št. 48/90) m 22. člena Statuta občine Zagorje ob Savi (Ur. vestnik Zasavja št. 6/95) je Občinski svet na seji dne 12. novembra 1998 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH  UREDITVENIH  POGOJIH ZA DEL OBČINE ZAGORJE OB SAVI - PUP 2

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu PUP) za del območja občine Zagorje ob Savi z oznako PUP2, ki je s planskimi akti občine opredeljeno za urejanje s PUP in, ki jih je izdelal Razvojni center - Planiranje d.o.o. Celje pod številko 545/95 v novembru 1998.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor

- pogoje za celotno območje PUP2

- podrobnejše pogoje za ureditvena območja naselij Čemšenik, Mlinše in Šentlambert

Izvzeta so območja, ki se po določilih prostorskega plana občine urejajo z drugimi prostorskimi izvedbenimi akti:

- ureditvena območja naselij Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake (urbanistične zasnove naselij - uz)

- območja, ki se urejajo z ureditvenimi načrti (un) za: odlagališče jalovine Suhi potok, sanacijo površin rudnika Zagorje (območja: Ruardi-Cilenca, Orlek in Podstrana ter jame Loke v Kisovcu) in kamnolom Borovnik v Kisovcu

- območje krajevne skupnosti Podkum, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji z oznako PUP1.

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih PUP2

- obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev PUP2

- kartografski del s pregledno karto v merilu 1:50.000, prikazom namenske rabe prostora in varovanimi območji ter infrastrukturne ureditve na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000

- podrobnejše   prostorske   ureditvene   pogoje   za ureditvena območja naselij Čemšenik, Mlinše in Šentlambert z obrazložitvijo in grafičnimi prikazi v merilu 1:2500

- soglasja in pogoje pristojnih organov in organizacij

- strokovne podlage s področja varstva naravne in kulturne dediščine za območje PUP 2 (LRZVNKD 1993 in 1996)

II. UREDITVENO OBMOČJE PUP2

4. člen

Območje urejanja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega celotno območje občine Zagorje ob Savi severno od Save (z izjemo območij, ki so navedena v 2. členu tega odloka), to so območja katastrskih občin: k.o. Šentlambert, k.o. Šemnik, k.o. Zabava, k.o. Kandrše, k.o. Kolovrat, k.o. Hrastnik pri Trojanah, k.o. Brezje, k.o. Čemšenik, k.o. Ržiše, k.o. Jesenovo, k.o. Kotredež, k.o. Potoška vas, k.o. Zagorje, k.o. Loke pri Zagorju in k.o. Izlake.

Ureditveno območje PUP2 zajema območja krajevnih skupnosti: , Senožeti-Tirna,            Mlinše-Kolovrat, Šentgotard, Čemšenik, Kotredež (del), Ravenska vas, Loke-Kisovec (del), Izlake (del) in Jože Marn (del).

5. člen

Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP2 po krajevnih skupnostih:

območje krajevne skupnosti Senožeti-Tirna

vključuje naselja: Senožeti, Šentlambert, Jarše, Borje, Mošenik, Tirna, Kolk, Jablana, Požarje, Rovišče in Golče z opredeljenimi ureditvenimi območji naselij z oznako A1 - A13:

druga ureditvena območja so:

•          območji počitniških hiš:

• športnorekreacijsko območje - smučišče Marela s sedežnico (oznaka RO)

območje krajevne skupnosti Mlinše - Kolovrat

vključuje naselja: Mlinše, Zabava, Log pri Mlinšah, Zvarulje, Dolgo brdo, Vrh pri Mlinšah, Breznik, Briše, Kostrevnica, Ravne pri Mlinšah, Kandrše - del, Kolovrat, Medija, Borje pri Mlinšah, Razpotje - del z opredeljenimi ureditvenimi območji naselij pod oznako B1 - B22:

ter ureditvena območja počitniških hiš z oznako P:

ter ureditveno območje pokopališča pri Kolovratu z oznako po

območje krajevne skupnosti Šentgotard

vključuje naselja: Šentgotard, Jelenk, Blodnik, Polšina, Hrastnik pri Trojanah, Jelševica - del z opredeljenimi ureditvenimi območji naselij z oznako C1 - C3:

območje krajevne skupnosti Čemšenik

vključuje naselja: Čemšenik, Dobrljevo, Brezje, Razbor pri Cemšeniku, Ržiše, Zabreznik-del, Jesenovo, Znojile in Vrhe-del z opredeljenimi ureditvenimi območji naselij pod oznako D1 - D10:

ter ureditveni območji počitniških hiš z oznako P:

območje krajevne skupnosti Kotredež

vključuje   naselja:   Kotredež,   Rove,   Potoška   vas, Prapreče-del in Zavine-del z oznako E1 - E4:           

območje krajevne skupnosti Ravenska vas

Vključno naselje Ravenska vas z ureditvenimi območji pod oznako F1 – F5

območje krajevne skupnosti Loke - Kisovec (del)

Vključuje naselja: Čolnišče, Kisovec, Vrh, Loke-del, Zavine-del in Šemnik-del z opredeljenimi ureditvenimi območji naselij znotraj PUP2 z oznako G1 - G6:

ter industrijsko območje Siporeks z oznako I.C.

Rekreacijsko območje - smučišče Marela je delno tudi na območju te krajevne skupnosti.

območje krajevne skupnosti Izlake (del)

vključuje naselja:_v Orehovica, Podlipovica, Izlake, Razpotje-del, Šemnik-del, Zabreznik-del z opredeljenimi ureditvenimi območji naselij znotraj PUP2 pod oznako H1 - H8:

ter ureditveno območje pokopališča v Izlakah z oznako po.

območje krajevne skupnosti Jože Marn (del)

zajema skrajni jugozahodni del izven ureditvenega območja naselja Zagorja ob Savi (pretežno gozd in manjša razpršena poselitev naselja Družina) vključuje odlagališče komunalnih odpadkov pri IGM -predvidena sanacija.

III. SKUPNA MERILA IN POGOJI

6. člen

Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za celotno območje iz 4. člena tega odloka; dodatni in podrobnejši pogoji so podani za ureditvena območja naselij Čemsenik, Mlinše in Šentlabert v poglavju IV. tega odloka.

1. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR

7. člen

Obravnavano območje PUP2 vključuje glede na namen in varovanja naslednje površine:

• območja za poselitev

• ureditvena območja naselij

• druga ureditvena območja:

- industrijsko območje

- območja počitniških hiš

- pokopališče

- odlagališče komunalnih odpadkov

- stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje

- območja za šport in rekreacijo

- smučišče Marela s sedežnico

- športno igrišče

- kmetijska zemljišča  (prvo  in   drugo  območje kmetijskih zemljišč)

- gozdove (lesnoproizvodne in varovalne)

- vodne vire, vodnogospodarske ureditve

- rudnine

- naravno in kulturno dediščino

- infrastrukturo

Vsa zgoraj našteta območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva iz 3. člena tega odloka, kjer so prikazana tudi ogrožena območja:

- poplavna območja

- pogojno stabilna (potencialno plazljiva) območja

8. člen

1.1. Pogoji glede vrste posegov v prostor

Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:

redno vzdrževanje in adaptacije obstoječih objektov

urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve

za prometno, komunalno in energetsko omrežje ter za omrežje zvez so dopustna obnovitvena dela, rekonstrukcije in odstranitve.

9. člen

Poleg določil iz 8. člena tega odloka so po posameznih območjih dovoljeni naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju 10. člena ter vseh ostalih določil tega odioka.

a) na območjih poselitve:

v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka (oznaka A-G):

- novogradnje stanovanjskih objektov, gospodarskih objektov kmetij, objektov za oskrbne, storitvene, obrtne in turistične dejavnosti brez kvarnega vpliva na   naravno   in   bivalno   okolje   (dopolnilna   in nadomestna gradnja),

- dozidave   in   nadzidave  obstoječih  objektov ter spremembe    namembnosti   objektov   ali    delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, turizma, oskrbne, storitvene oziroma obrtne dejavnosti brez emisij,

- gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljisča obstoječih površin,

- urejanje prostih površin.

 v industrijskem območju "Siporeks" (oznaka I)

- novogradnje in zunanje ureditve za razvoj obstoječe tehnologije

- vsaka   nova   tehnologija   oziroma   sprememba obstoječe je dopustna le na osnovi presoje vplivov na okolje ter s soglasji vseh pristojnih organov in organizacij.

v ureditvenih območjih počitniških hiš (oznaka P)

- novogradnje počitniških hiš

- dozidave   obstoječih   objektov   ter   spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za bivalne prostore. na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (oznaka u)

- novogradnje - dopolnilna in nadomestna gradnja v okviru     opredeljenih     stavbnih     zemljišč     iste namembnosti   kot   je   namembnost   obstoječih objektov

- dozidave   in   nadzidave  obstoječih  objektov ter spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe    turistične    dejavnosti,    za    stanovanja, kmetijstva in gospodarske dejavnosti.

b) izven opredeljenih območij poselitve pod a)

na kmetijskih in gozdnih zemljiščih:

- v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki y dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih  zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi kot so opisani za stavbna zemljišča na območju   razpršene   gradnje   (brez   dopolnilne gradnje).

- posamične  novogradnje za objekte  in   naprave posebnega družbenega pomena (za infrastrukturo, turistično, lovsko ali rekreacijsko dejavnost), če ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega akta in z upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka.

- na drugem območju kmetijskih zemljišč:

- novogradnje   v   okviru    domačije   za    potrebe povečane kmetijske proizvodnje tako, da je z novimi objekti   zagotovljena   strnjena   celota   z   ostalimi objekti domačije

- izjemoma so možne novogradnje izven opredeljenih stavbnih zemljišč razpršene gradnje in to samo na vmesnem   prostoru   med   obstoječimi   stavbnimi zemljišči, katerih razdalja ne presega 30 m in po predhodni strokovni oceni.

To določilo velja le s ciljem strnitve stavbnih zemljišč v gručasto stavbno skupino, ne velja pa za posege na   varovanih   območjih naravne   in    kulturne dediščine, vedutno izpostavljenih legah, ob glavnih prometnicah  in  v smislu  nadaljevanja obcestne zazidave; združevanje zaselkov ni dopustno obvezno je ohranjanje zelenih pasov kot zaščite odprte krajine.

10. člen

Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 9. člena tega odloka

- Novogradnja v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje je možna   le   kot   zapolnitev   znotraj   zaokroženih območij.

- Dopolnilne gradnje so možne do intenzivne izrabe, ki   ne   presega   40   %   pozidave   napram   60 %, nepozidanega funkcionalnega zemljišča.

- Gradnje objektov oziroma ureditve prostorov za oskrbne, obrtno-proizvodne storitvene ali družbene dejavnosti so  dovoljene  na  podlagi  predhodne strokovne      osnove      iz      urbanističnega      in okoljevarstvenega vidika; investitor mora obvezno predložiti presojo vplivov na okolje.

- Gradnja pomožnih objektov (garaže, shrambe in drugo) v kolikor jih ni mogoče urediti v sestavi obstoječih   objektov,   je    možna   le   v   okviru funkcionalnih    zemljišč    stanovanjskih    objektov oziroma   kmečkih   gospodarstev   po   predhodni strokovni presoji.

- Gradnja nadomestnih objektov:

- je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen. Pogoji gradnje za nadomestne   objekte   so   enaki   kot   za   druge novogradnje,

- je možna na istem mestu kot je stari objekt ali v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču po predhodni strokovni oceni; stari objekt je obvezno porušiti

1.2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča

11. člen

- Funkcionalno   zemljišče   obstoječih   objektov  je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.

- Pri določanju velikosti gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati značilnosti obstoječe parcelacije in, da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca poselitve, namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju   predvidenega   razvoja.   Pri   tem   je zagotoviti sanitarnotehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje  v  zvezi   z   dovozi   in   drugimi   utrjenimi površinami okrog objektov.

- Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljisča največ 700 m².

- Za    kmetije    je    potrebno    zagotoviti    velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno   obsegu    proizvodnje   in    kmetijske mehanizacije.

- Za   zaščitene   kmetije   je   potrebno   zagotavljati možnost prilagajanja velikosti funkcionalnih zemljišč in objektov skladno z razvojem kmetijske pridelave in dopolnilnih dejavnosti na teh kmetijah.

- Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino in     na opredeljenih   krajinskih   območjih   je   potrebno podrediti zahtevam in pogojem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine

- Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji ob  upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe ter je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.

1.3. Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih

12. člen

- kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte,

- za agrooperacije, ki presegajo 0,5 ha površine je potrebno izdelati ureditveni načrt,

- pri urejanju kmetijskih zemljišč se naj upoštevajo značilnosti kulturnih teras (vzporedno s plastnicami razporejene obdelovalne površine), ki so še posebej izrazite,

- na   varovanih   krajinskih   območjih   po   določilih poglavja   1.7  tega  odloka   se   morajo   značilne kulturne terase ohraniti in vzdrževati,

- v čim večji meri se naj ohranjajo sadovnjaki v zaselkih in ob domačijah (prevladujejo tepke in orehi)   kot   izrazita   kategorija   kulturne   krajine; potrebno    jih    je    ohraniti    oziroma    ustrezno nadomestiti z uporabo avtohtonih visokodebelnih sadnih sort; zaradi ohranjanja kulturne krajine je dovoljeno ob kmetijah, zaselkih in vaseh obnavljati visokodebelne sadovnjake ali posamezna drevesa (jablane, hruške, češnje in orehi),

- preprečevati   je   potrebno   zaraščanje   travnatih površin ob gozdovih,

- upoštevati je vodnogospodarske pogoje, da v pasu 5 m od zunanjega roba potokov ni možno intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in, da je potrebno ob vodotokih gojiti primerno obvodno zarast zaradi varovanja brežin pred erozijo.

1.4. Merila in pogoji urejanja na območjih gozdov

13. člen

- Gozdovi se urejajo z določili Zakona o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti.

- Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov, ki so kot obvezno izhodišče prostorskega plana  Republike Slovenije  in prostorskega plana občine opredeljeni v PUP2, mora biti v skladu z določili odlokov o razglasitvi varovalnih gozdov (Reber, Čemšeniška planina, Zasavska gora, Savska reber, Grebenje, Vinska skala, Iskrajnca - Zelena trava, Hrastelova skala, Marela, Na Skalah). Predlagana območja gozdov po gozdnogospodarskem načrtu območja Ljubljana za varovalne gozdove je potrebno čim prej razglasiti z odloki zlasti z namenom varpvanja pred erozijo, snežnimi plazovi in zasipavanjem, ohranitve tal in naravne vegetacije ter krepitev varovalnih funkcij gozdov.

- Ravnanje z gozdovi na območjih naravne dediščine je potrebno prilagoditi predpisanim režimom za naravno dediščino.

Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Obstoječi gozdni rob se mora ohraniti, zato je pri novogradnjah upoštevati oddaljenost    objektov gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.

• Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah; prometnice, na katere so priključene transportne poti in, ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.

1.5. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja ter urejanja na ogroženih območjih

14. člen

Vodni viri

Za posege v vodovarstvena območja zavarovanih vodnih virov Šemnik, Strahovlje, Ribnik, Rove in Kotredež (opredeljena so v kartnem gradivu PUP2) je treba upoštevati določila odloka (Ur. vestnik Zasavja st. 5/84).

Obvezno je zavarovati vse evidentirane vodne vire z večjo izdatnostjo, prioritetno pa vodne vire načrtovanih obnov vodovodnih sistemov: Šentlambert, Tirna, Mlinše, Vidrga, Čemšenik, Čolnišče, Šentgotard.

15. člen

Varstvo pred visokimi vodami in erozijo; pogoji gospodarjenja na ogroženih območjih

pogojno stabilna območja

Pretežni del območja PUP2 je zaradi geološke sestave tal in reliefne razgibanosti slabo stabilen s potencialno plazljivimi območji, ki so prikazana v kartnem gradivu PUP2. Na pogojno stabilnih območjih je obvezno upoštevati naslednje pogoje:

• za vse posege predhodno pridobiti geomehansko mnenje in  geotehnično  poročilo ter pri  izvedbi novogradenj ali drugih posegov v prostor strogo upoštevati geomehanske in geološke pogoje,

• upravljalci in uporabniki  so dolžni pred zasipavanjem razmočenih zemljišč odvesti talne
vode, pobočne kotanje pa drenirati in izravnati tako, da  voda   ne   bo   mogla  zastavljati  in  zamakati zemljišča,

• brez varstvenih posegov ni dovoljeno:

- preusmerjanje voda z okoliških na potencialno labilna zemljišča,

- zadrževanje voda, zlasti pa terasiranje in drugi načini obdelovanja, ki bi pospešili zamakanje zemljišča,

- poseganje, ki bi povzročilo dvig gladine talnice, (gradnje   nepropustnih  opornih   in   podpornih objektov)

- prerazdeljevanje   zemeljskih   gmot   ali   druge dodatne obremenitve,

- iztrebljanje tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo površinsko plazenje zemljišč

• na    zavarovanih    območjih    varovalnih    gozdov upoštevati določila odlokov in čim prej zavarovati po gozdnogospodarskih načrtih predlagane gozdove za varovalne z namenom varovanja pred erozijo, snežnimi plazovi in zasipavanjem, ohranitve tal in naravne vegetacije ter krepitev varovalnih funkcij gozda.

• sanacija labilnih in  plazljivih terenov ter strmih nestabilnih pobočij, se posebej njihovo pravilno odvodnjavanje se mora obvezno izvajati v skladu z geomehanskim mnenjem; z izbiro nagibov brežin usekov in nasipov naj bo zagotovljena njihova varnost, njihovi vrhnji obronki pa naj bodo primerno zaobljeni (R v usekih najmanj 5 m), ev. drevje pa na primerni razdalji odstranjeno (preprečitev izruvanja drevja zaradi vetra, snega...)

poplavna območja; pogoji za posege v vplivnem območju vodotokov

• Za vse posege v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine zlivnih območij vodotokov je obvezno pridobiti predhodno vodnogospodarsko mnenje.

• Na   poplavnih   območjih   (prikazana   v   kartnem gradivu PUP), to je na zemljisčih ob:

- iztoku Kotredeščice v Medijo, Kotredeščici med rudniško deponijo in ribiškim  domom, Kotredeščici s pritoki od vključno Kotredeža do izvira v Znojilah,

-  Mediji nad tovarno Eti v Izlakah in celotni Mediji nad sotočjem s Kandrščico

-  Kandrščica in pritoku v Mlinšah ter pod in nad Vidrgo,

- Orehovici s pritoki nad Medijskimi toplicami,

- celotnim Lesjem grabnom,

- celotnim Konjskim potokom,

- celotni Kolovratščici

- pritokih Drtijščice v Kandršah

• se morajo upoštevati naslednji pogoji:

- posegi so dopustni le na osnovi predhodnega vodnogospodarskega mnenja in ob upoštevanju vodnogospodarskih pogojev,

- širitev   poselitve   ni   dovoljeno;    večino   teh nenaseljenih   poplavnih   površin   je   potrebno ohraniti kot manjša retenzijska območja, kjer se bo voda po večjih neurjih začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost poplavljanja naseljenih območij;    zagotoviti    bo    potrebno    omejeno gospodarjenje      s      prostorom,      predvsem ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih

- prioritetno   so    potrebne    vodnogospodarske ureditve na vodotokih, ki s poplavami ogrožajo ureditvena   območja   naselij   (Mlinše,   Vidrga, Medija, Rove, Kotredež, Jesenova žaga, Brise, Razpotje, Izlake ob Lesjem grabnu, Orehovica, Loke, Selo, Potoška vas) in obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje lokalno zavarovati

- vsi objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda (Q max) in morajo biti dimenzionirani tako, da bo pretočni profil imel še vsaj 50 cm rezervne površine za ev. plavajoče predmete, cevni prepusti pa min. 0,25 D rezervne površine.

- za odvod meteornih voda s komunikacij naj cevni prepusti ne bodo manjši od 50 cm, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Sicer pa morajo biti iztoki formirani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda, ampak jih razpršijo.

- kjer pričakujemo večjo  koncentracijo  hudournih voda, naj bodo cevni prepusti preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa formirani v obliki drče. Pri ev. večji prodonosnosti je treba razmisliti o izgradnji odgovarjajočih usedalnikov plavin.

nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku.

- pri    projektiranju   komunalnih   vodov   je   treba upoštevati  predpisane horizpntalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase raznih vodov morajo biti praviloma odmaknjene od vrha neurejene brežine struge vseh vodotokov vsaj 5,00 m, v konkavah pa vsaj 10,00 m. Vse manjše odmike je možno sprejeti le ob popolni zaščiti brežine in definiranju za vsako lokacijo posebej. Pri prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških strug je treba položiti le-te tako, da je teme vodov položeno cca 1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je treba v strugi vzpostaviti najmanj prvotno
stanje, z gradnjo načete brežine struge pa je treba zaščititi  (kamnita obloga,  kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje vodotoka je potrebno soglasje upravljalca vodotoka

- v pasu vsaj 5,00 m ob strugi, v konkavah pa vsaj 10,00 m, ni dovoljeno postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati materiala; ta pas mora biti stalno prehoden za vzdrževanje vodotoka

- zasipavanje strug  s  kakršnimkoli materialom ni dovoljeno

1.6. Pogoji za posege na delu območja pridobivalnega prostora rjavega premoga

16. člen

Pretežne površine pridobivalnega prostora rjavega premoga (obvezno izhodišče prostorskega plana R Slovenije) na območju občine Zagorje ob Savi se urejajo na podlagi sprejetih ureditvenih načrtov, le manjši zahodni del je vključen v ureditveno območje obravnavanega PUP2,  kjer je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

za vse posege, ki imajo značaj graditve, mora pristojna rudarska organizacija podati predhodno mnenje

adaptacije obstoječih objektov, rekonstrukcije in dograditve komunalnih naprav in napeljav, obnove cest in energetskega omrežja so dopustne le na podlagi  geomehanskih  pogojev,  geotehničnega poročila in pozitivnega mnenja pristojne rudarske organizacije.

Na zavarovanem območju pridobivalnega prostora rjavega premoga se znotraj območja PUP2 nahajajo naslednja ureditvena območja naselij: Zg. Zavme, Zavine, Strahovlje, Sp. Izlake, Zg. Izlake, Semnik in Medija - Valvazorjeva.

1.7. Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dedišcine

17. člen

Na območju PUP2 so opredeljena naslednja območja in objekti naravne dediščine:

(1.) NARAVNA DEDIŠČINA         

a) zavarovana in predlagana za razglasitev:

NS - naravni spomeniki

KP  -  krajinski  park  Čemšenik  (predlog  LZVNKD,

potrebna uskladitev s prostorskim planom Republike Slovenije)

b) varovana s planskimi usmeritvami

ND - območja in objekti geomprfološke, hidrološke, zoološke, botanične in dendrološke naravne dediščine

KO - krajinska območja

 R - območja rastlinskih vrst

(2) KULTURNA DEDIŠČINA

a) zavarovana in predlagana za razglasitev – kulturni spomeniki:

KD1, KD2, KD3: Grajski kompleks Medija, Gamberk in grad Kolovrat (zavarovani)

u -18 cerkev, dvora v Kolovratu in Peških Kandršah, ter 9 objektov etnološke dediščine (5 stanovanjskih, 3 kašče in 1 kozolec)

b) varovana s planskimi usmeritvami:
A - arheološka območja

UR - varovana naselja - urbanistična dediščina

u, e, z - posamični objekti umetnostno zgodovinske, etnološke in zgodovinsko - memorialne dediščine

18. člen

Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte naravne dediščine

Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravne dediščine je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Upoštevati se morajo varstveni režimi, ki so za vsako oštevilčeno naravno dediščino, opisani v strokovni podlagi LRZVNKD (1993,1996).

• naravni spomeniki (NS)

Na obravnavanem območju PUP2 so z odlokom razglašeni: geomorfološki naravni spomenik jama Štangovc in 10 dendroloških naravnih spomenikov

Za razglasitev je opredeljenih 27 naravnih spomenikov:

- Okameneli svatje (NS203 - 88), Znojilska baba (22), jame:  v Kolovratu  (41),  Tonkovem gozdu  (50), Lipovici (52), Brdajsova jama (112), Španova jama (113), Brinova jama (117), Blazetova jama (115) in jama v Stuncu (122) - vse za geomorfološki naravni spomenik.

- potok Medija do Muzeta z močvirnim delom (34) za hidrološki, zoološki in botanični naravni spomenik

- soteska Mošenika s slapom (118) za hidrološki, geološki,    geomorfološki    in    zoološki    naravni spomenik

- 5 dendroloških naravnih spomenikov: bukev na Lanišah (a), jeribiki in bukev pri planinski koči na
Čemšeniski planini (a, b), bukev na Črnem vrhu na Čemšeniški planini (d), ter smreka pod Ržišami (NS 598-66).

• varovano območje naravne dediščine – predlog strokovne   službe   LRZVNKD   za   krajinski   park Čemšenik (KP)

Območje severnega dela občine pod krajinsko dominanto Čemšeniško planino je varovano območje naravne dediščine s pretežno kultivirano naravno in visoko krajinsko oblikovno vrednostjo (predeli posebne naravne lepote in privlačnosti ter značilni primeri kulturne krajine) in predlagano za krajinski park po strokovni podlagi Ljubljanskega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Razglasitev bo možna po predhodni uskladitvi s prostorskim planom Republike Slovenije.

Z namenom, da se ohrani značilna krajinska slika območja, (kateri še posebej dajejo pečat krajinska območja med naseljema Šentgotard in Hrastnik pri Trojanah, južna pobočja pod zaselki Dobrljevo, Čemšenik in Razbor z njihovimi izrazitimi silhuetami kot tudi dominante cerkev), je potrebno upoštevati varstvene režime naravne dediščine po strokovni podlagi LRZVNKD.

• naravna dediščina (ND)

Na obravnavanem območju PUP2 je evidentiranih skupaj 104 območij in objektov naravne dediščine in zanje veljajo varstveni režimi kot so opisani v strokovni podlagi LRZVDK 1993, ki je sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev PUP2.

• krajinska območja (KO)

Na območju PUP2 izven krajinskega parka Čemšenik so opredeljena še naslednja varovana krajinska območja:

• krajinsko območje Kolovrat To je izredno pestro območje pri Kolovratu, ki ga na vzhodu      zaključuje zaselek Prevale, na jugu grad Kolovrat na gricu ter Strme njive sv. cerkvijo sv.Radegunde na zahodu

krajinsko območje pod Golčami in Hmelnim, ki ga predstavljajo vedutno izpostavljene kulturne terase skupaj z varovanima zaselkoma kot urbanistična dediščina

krajinsko območje pri Kandršah - Zale njive Kulturna krajina, torej tista, ki jo je človek s svojim delovanjem    preobrazil    (obdelovanje,    urejanje, naseljevanje) se ohranja tudi na vseh pobočjih pri zaselkih Žvarulje, Kandrše in Briše.

območja rastlinskih vrst (R)

Na evidentiranih petih območjih rastišč redkih rastlinskih vrst (R1-R5) pristojna naravnovarstvena služba izda navodila za poseg na rastišču.

19. člen

Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine

Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne m kulturne dediščine.

Upoštevati se morajo varstveni režimi kot so opisani v strokovni podlagi LRZVNKD 1993, 1996, ki je sestavni del teh prostorskih ureditvenih pogojev.

• kulturni spomeniki

Za kulturni spomenik so z odlokom že razglašena območja: Grajski kompleks Medija, Gamberk ter grad Kolovrat. Spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni na pokopališču

Zasavske gore je razglašen za zgodovinski spomenik.

Za razglasitev so predlagani naslednji objekti:

• umetnostno-zgodovjnska dediščina:

- ž.c.sv. Gotarda, Šentgotard (u2) ž.c. Marijinega  vnebovzetja, Čemšenik (u8), p. c. sv. Lenarta, Znojile (u 11 ), dvor Kolovrat 18 (u 17), ž. c. sv. Lovrenca, Kolovrat (u18),  p.c.sv.  Radegunde, Strme njive (u21), p.c. Imena Marijinega, Briše (u30), p.c.sv. Mohorja in Fortunata, Podlipovica (u37), p.c. sv. Nikolaja, Zabreznik (u43), p.c.sv. Duha, Raven (u48), p.c.sv. Jakoba, Kotredež (u50), dvor Peške Kandrše (u53), p.c.sv. Lenarta, Kandrše  (u57),  ž.c.  Marijinega  rojstva   (u63), p.c.sv. Ane, Šemnik (u66), r.c.sv. Petra, Golče (u90),   p.c.sv.   Lamberta,   Šentlambert   (u92), p.c.sv. Duha, Zavšenik (u98), p.c.sv. Primoža in Felicijana, Tirna (u 100), p.c.sv. Nikolaja, Čolnišče (u 107).

• etnološka dediščina:

- stanovanjski objekt Brezje 3 (e3)

- stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje, Žvarulje 21 (e 11)

- kašča, Žvarulje 20 (e 12)

- kozolec, Brezje 16 (e14)

- stanovanjski objekt in sušilica, Zg. Izlake (e 16)

- stanovanjski objekt, Zg. Zavine 17 (e25)

- kašča, Ravenska vas 42 (e32)

- kašča in pod pri domačiji Tirna 7 (e37)

- stanovanjski objekt, Golče (e39)

• arheološka dediščina (A)

Na območju PUP2 je evidentiranih 15 območij arheološke dediščine:

A1 - Šentgotard, A2 - Hrastnik pri Trojanah, A3 - Brezje, A4 - Suhi potok, A5 Zgornje Rziše, A6 - Gamberk, A7 -Sveta gora v Zasavju, A8 - Medija, A9 - Šemnik, A 11 -Vodice,A14-Rovišce,A15,16-Tirna, A17-Kolkin A18

• Borje.

Arheološka dediščina je zavarovana z I., II. oziroma III. varstvenim režimom, kot je opisano v strokovni

podlagi LRZVNKD 1993, 1996.

• urbanistična dediščina - varovana naselja (UR)

UR1 - Hmeljno pri Žvaruljah

je gručasto zasnovan in vedutno izpostavljen zaselek nad dolino Medije, ki se varuje z drugim varstvenim režimom.

UR2 - Golče

je vedutno izjemno izpostavljeno naselje z izrazito silhueto in dominantp, ki jo predstavlja cerkev; varuje se z drugim varstvenim režimom.

• umetnostno-zgodovinska dediščina (u)

Na območju PUP2 je evidentiranih 83 objektov umetnostnozgodovinske dediščine:

• cerkve:  Razbor,  Borje, Žvarulje, Ravenska vas, Jablana, Strme njive

•  dvor Zgornji Kolovrat št. 18

.76 kapelic in znamenj

• etnološka dediščina (e)

V okviru območja PUP2 je opredeljenih 35 objektov etnološke dediščine - stanovanjski, gospodarski objekti in domačije.

• zgodovinsko - memorialna dediščina (z)

Evidentirano je skupaj 63 zgodovinske dediščine, kamor sodijo spomeniki in spominske plošče, znamenja ter grobovi iz obdobja prve svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja.

2. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA  ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV

20. člen

Pogoji za ohranjanje kvalitetnih prvin kulturne krajine so:

- ohranjanje in vzdrževanje kulturnih teras

- varovanje gozdnega rpba v celoti

- ohranjanje   dendroloških  objektov v  naseljih   in njihovih funkcionalnih površinah, ki predstavljajo tradicionalen način urejanja prostora (posamezna drevesa, sadovnjaki)

- ohranjanje zelenih pasov med zaselki in na obrobjih ureditvenih   območij   naselij   za   zaščito   odprte kultivirane krajine

- vse prostprske dominante (vplivna območja cerkev) in razgledišča morajo ostati nepozidana.

21. člen

Urbanistični in arhitektpnski pogoji za stavbne dopolnitve, prenove objektov in zunanje urejanje stavbnih zemljišč.

lokacija, odmiki

• Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, zato je za vse novogradnje potrebno predhodno pridobiti geološke pogoje. Na pogojno stabilnih območjih, ki so prikazana v kartnem gradivu PUP2 pa je obvezno tudi geomehansko mnenje.

• Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno minimalno komunalno opremljenost  - dostop na javno cesto ter oskrbo z neoporečno pitno vodo in elektriko.

Najmanjši medsebojni odmik objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarnimi, požarnovarnpstnimi predpisi in pogoji osvetlitve; bivalni pogoji v neposredni sosesčini se ne smejo poslabšati.

• Odmik objekta od sosedove  parcele mora  biti minimalno 4 m,  za  manjši odmik je  potrebno pridobiti soglasje sosedov. Z načrtovanimi odmiki novogradenj    od    posestnih    mej    mora    biti zagotovljeno   vzdrževanje   objekta   tako,   da   ni motena sosednja posest ter, da so upoštevani sanitarni in požarnovarnostni pogoji.

• Pogoji  v zvezi  z odmiki  novogradenj od  cest, energetskih  in  komunalnih vodov so  podani v poglavju III. tega odloka.

• Pri lociranju objektov je poleg temeljih urbanistično- oblikovalskih določil o phranjanju značilnega vzorca poselitve   in   kontinuitete   arhitekturne   identitete okolja  (poglavje 4.5  odloka o  spremembah  in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1994)  upoštevati obstoječo tlorisno zasnovo  in gabaritno   podobno   posameznega  ureditvenega območja naselja ali stavbne skupine na območju razpršene gradnje:

- Značilna   in   prevladujoča  je   gručasta  oblika stavbnih   kompleksov   (na   primer   Čemšenik, Šentlambert, Golče), kjer se morajo nove stavbne dopolnitve z  lego  in  daljšo  stranico  objekta vzporedno s plastnicami terena vklopiti v stavbno gručo   "nepravilno".     Vsako  geometrijsko oblikovanje stavbnih skupin je v teh naseljih negativno.

- V zelo   redkih  zaselkih  z  netipično  gručasto zasnovo pa se morajo novogradnje prilagoditi obstoječim   gradbenim   linijam,   ki   potekajo vzporedno s plastnicami na pobočju.

- Za    ureditvena   območja    naselij    Čemšenik, Šentlambert   in   Mlinše   so  usmeritve    za urbanistično oblikovanje podane v poglavju IV. tega odloka.

- V ureditvenih območjih varovanih naselij Golče in Hmelno pri Žvaruljah,  ki  so  opredeljena kot urbanisticna dediščina, so posegi dovoljeni le v skladu s pogoji pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

- Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti    k    ohranjanju    kvalitetne    arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.

višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen

• Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objekov. Včim večji meri se naj upošteva kontinuiteta v oblikovanju stavbnih  kompleksov v  gruči  z  enako  velikimi stavbami.

• Tlorisne oblike novih objektov morajo biti izrazito podolgovate (razmerje stranic 1:1,8).

• Maksimalni višinski gabarit objektov je pritličje in izkoriščeno podstrešje. Kleti naj bodo v čim večji meri vkopane. Pri tem je skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini. Novogradnje na izpostavljenih legah ali grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.

• Lociranje in oblikovanje novogradenjje podreditiev.dominantam naselja (cerkev, drevo) tako v pogledu gabarita, volumna, oblikovanja in vedut.

• Površina   prizidave   objekta   praviloma   ne   sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je ohraniti razmerje tlorisnih stranic kot je opredeljeno v drugi alinei tega člena. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.

• Smer slemena  simetričnih  dvokapnih streh   naj poteka vzporedno s plastnicami terena oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme mora biti vzporedno z daljso stranico objekta.

streha, fasade

• Strehe morajo biti simetrične dvokapnice ev. s čopi z naklonom strešine okoli 40°. Izjemoma je možna maksimalna višina kolenčnega zidu na vzdolžni fasadi 1,5 m. Barva kritine naj bo temna (temno siva ali opečna) in jo je prilagoditi prevladujoči barvi kritine v zaselku. Salonitna strešina svetle barve ni dopustna. Strešna okna se naj praviloma oblikujejp s pravokotnim slemenom na strešino objekta ali naj bodo položena na strešino.

• Balkoni, terase se naj namestijo na vzdolžni fasadi (na čelni strani ni arhitekturna identiteta stavb tega območja);   manjše   okenske  odprtine   naj   bodo vertikalno podolgovate.

• Elementi fasad naj bodo: bel (zaglajen) omet in les v naravni barvi; lesen vertikalno položen opaž na čelnih fasadah do višine kapi, lesene balkonske ograje (poudarjena vertikalna smer), lesena okna in vrata.

gospodarski objekti

• morajo imeti podolžen tloris, višinski gabarit ne sme presegati   višine   sosednjih   objektov  in   morajo posnemati     osnovne     elemente     tradicionalne arhitekture  (leseni zatrepi,  fasade v kombinaciji ometa in lesa v vertikalnem rastru). Za smer slemena in oblikovanje strehe veljajo določila kot za druge novogradnje.

počitniški objekti

• Za lociranje in oblikovanje počitniških hiš veljajo ista določila kot za druge novogradnje, le da je obvezna etažnost: pritličje na nivoju terena in mansarda, klet pa se mora v celoti vkopati v teren. Objekti na pobočju, ki so delno vkopani oziroma je zadnja stena praviloma v celoti vkopana, imajo lahko nad kletno etažo le mansardo - kolenčni zid visok največ 1.5 m.

pomožni objekti

• Pomožni objekti (drvarnice, garaže, lope ....) kot jih opredeljuje Odlok o posegih v prostor in graditvi objektov    za    katere ni  potrebno    lokacijsko dovoljenje, št. 351-1/83 (Ur. vestnik Zasavja, št. 6/89) morajo biti kriti v predpisanem materialu in naklonu za obravnavano območje; fasada je praviloma v lesu, manjši del je lahko ometan. Locirati se ne smejo na vedutno izpostavljenih legah in na zunanjih robovih ureditvenih območij naselij ob varovanih kulturnih terasah.

ureditev okolice novogradenj

• Ureditev    okolice    objektov    mora    zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko dokumentacijo in odločbo.

• Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu in morajo biti po izvedbi maksimalno ozelenjeni. Izgradnja enotne škarpe zaradi popolne horizontalizacije terena ni dopustna.

• Ograjevanje parcel naj bo  praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višinj 1 m. Možna je kombinacija žive meje z lesenimi tramiči ali drugo v skladu z obstoječimi ureditvami okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m.

• Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

• Od   roba   cestnega   telesa   morajo   biti   ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti in ovirati pluženje.

• Ozelenitve  okolice  objektov se   naj   izvedejo  s krajevnimi   vrstami   vegetaci|e.   Okolica   naj   bo urejena   skladno   z   obstoječo   kulturno   krajino. Odprte zelene površine, osrednje peščeve površine (trgi} se ne smejo pozidati, urejajo se naj usklajeno v značilnem ambientu posameznega naselja.

3. MERILA   IN    POGOJI UREJANJA PROMETNE KOMUNALNE IN ENERGETSKE  INFRASTRUKTURE

22. člen

promet

Upoštevati je Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vransko - Blagovica Ur. list RS št. 18/96 (v kartnem gradivu PUP2 je povzeta trasa avtoceste in novega priključka regionalne ceste v Zasavje).

Načrtovane rekonstrukcije regionalnih in lokalnih cest se morajo izvajati na osnovi prostorskih izvedbenih aktov ob upoštevanju izboljšanja prometnih ureditev zlasti v ureditvenih območjih naselij (pločniki, avtobusna postajališča, ureditve križišč itd.).

Pri določanju lokacij novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov pd cest se morajo določati v skladu s predpisi in določili Zakona o cestah. Za gradnjo v varovalnih pasovih cest in za nove priključke je obvezno pridobiti soglasje upravljavcev cest.

Pri regionalnih cestah je upoštevati varovalni pas v širini 20 m, pri lokalnih 8 m in pri javnih poteh 6 m od roba cestnega sveta. Odmik objektov od dovoznih cest naj bo minimalno 5 m.

Za vse posege v varstvenem pasu I. glavne železniške proge je potrebno soglasje upravljavca železnice.

23. člen

vodooskrba

V naseljih krajevne skupnosti Ravenska vas in Kotredež, ki so vezana na javno vodovodno omrežje ter v Peških Kandršah, kjer je zgrajen novi vodovod je zagotovljena ustrezna vodooskrba in so možni dodatni vodovodni priključki v skladu s pogoji upravljalcev. Po končani izgradnji vodovodnega sistema Šentlambert bo zagotovljena kvalitetna in zadostna količina pitne in požarne vode z možno vodooskrbo tudi novogradenj v naseljih Šentlambert, Senožeti, Kolk, Jarše, Borje in Jablana.

Obvezno je obnoviti vse vodovodne sisteme na celotnem ostalem območju PUP2 z novimi zajetji vodnih virov, črpališči in vodohrani ter obnovo in dograditvijo lokalnih oziroma vaških vodovodnih omrežij z namestitvijo nadzemnih hidrantov za požarno varnost. Na obstoječa vodovodna omrežja v teh naseljih ni možno priključiti večjega števila novih uporabnikov, za posamične novogradnje je obvezno predhodno pridobiti soglasje upravljalca vodovoda in sanitarno soglasje.

Na celotnem obravnavanem območju je potrebno organizirati upravljanje vodovodnih sistemov skladno z občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah.

Usmeritve za urejanje vodovodnih sistemov v lokalnih središčih Mlinše, Šentlambert in Čemšenik so podane v poglavju IV. tega odloka ter prikazana v grafičnih prilogah PUP2.

24. člen

• odvajanje in čiščenje odplak

Dolgoročna rešitev za odvajanje in čiščenje odplak je izgradnja kanalizacijskih sistemov z lokalnimi čistilnimi napravami za posamezno naselje ali širša območja skupine naselij.

Prioritetno se morajo urediti kanalizacijski sistemi v lokalnih središčih Šentlambert, Mlinše in Čemšenik po usmeritvah, ki so podane v poglavju IV. tega odloka in grafičnih prilogah št. 4.

Do realizacije le-teh se morajo pri posegih v prostor upoštevati naslednji pogoji Uprave Republike Slovenije za varstvo narave:

• za odvod sanitarnih odpadnih voda je potrebno urediti zaprte večprekatne greznice na praznenje in jih locirati, da bodo dostopne z možnim priklopom na   krajevno   kanalizacijo.   Upoštevati   je   treba določbe "Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic" (Ur. list SRS št. 10/85) oziroma odplake razpršene gradnje tretirati po sodpbnejših principih študije o celostnem urejanju podeželja (individualne CN);

tehnološke odplake je obvezno očistiti posebej v skladu z vrsto onesnaževanja;

meteorne vode s streh in čiste površinske vode morajo biti kontrolirano odvedene v ponikovalnico ali   recipient,   onesnažene   meteorne   vode   pa obvezno preko lovilcev olj.

Posamezni objekti morajo biti višinsko zasnovani tako da bodo varni pred vplivom visokih voda z omogočeno odvodnjo  meteornih  vod  s funkcionalnih površin.

25. člen

• oskrba z električno energijo

Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo pretežno iz obstoječih trafopostaj. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljalec zgradil nove trafopostaje s pripadajočim visokonapetostnim priključkom in nn izvodi.

Za vse posege v varovalnih koridorjih daljnovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljalca elektroomrežja. Ti znašajo:

10-20    KV-20m (10+10m)
 35          KV-30m (15+15m)

110       KV-30m (15+15m)

Stavbe morajo biti od vodnika visokonapetostnega elektrovoda 10(20) KV v neodklonljivem položaju oddaljene minimalno 3,0 m ter minimalno 5,0 m od daljnovoda nad 20 KV.

Vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehničnih predpisov za graditev nadzemnih vodov, za križanja z obstoječimi DV nad 35 KV pa izdelan elaborat. Za izvedbo prestavitev daljnovodov je potrebno pri upravljalcu elektroomrežja naročiti elaborat prestavitve.

Vse stroške, ki bodo izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (morebitne prestavitve elektrpenergetskih objektov, povišanje stebrov itd.), je dolžan nositi povzročitelj posega.

Upravljalcu DV mora biti zagotovljen neoviran dostop do elektroenergetskih objektov in naprav z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinam stojnega mesta DV.

Za vsako spremembo namembnpsti objekta ali dela objekta, dozidavo in novogradnjo je potrebno pridobiti soglasje Elektro Trbovlje.

26. člen

plinovod

Preko območja PUP2 poteka magistralni plinovod R 25A od km 1+445 do km 14+570. Plinovod ima premer 200 mm in obratuje pod tlakom 50 bar.

Predviden je tovarniški priključek Siporeksa in vzporedni plinovod z obstoječim plinovodom R25A.

Za vse posege v 2 x 200 m zaščitnem pasu plinovoda (prikazano v kartnem gradivu PUP2) je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovodnega omrežja. V ožjem varstvenem pasu visokotlačnega plinovoda, to je 30 m na vsako stran od osi plinovoda je prepovedano graditi poslopja za stanovanje ali bivanje Ijudi. V 2 x 5 m pasu plinovoda se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljalca plinovoda.

27. člen

ogrevanje

Glede na pretežno podeželski prostor na območju PUP2 je možen način ogrevanja objektov le z individualnimi kurišči vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko dopustnega kuriva: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin oziroma premog, katerega energetsko-specifična vrednost gorljivega žvepla ne presega 0,7 g/MJ (sprejet odlok).

28. člen

ptt omrežje

Izgradnja in vzdrževanje ptt omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP.

Pri določanju tege objektov od ptt infrastrukture je potrebno upoštevati odmike in zaščitne ukrepe, ki jih predpiše Telekom Slovenije pri pridobitvi soglasja k lokaciji in gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte.

Za vsa zemeljska in gradbena dela je potrebno pridobiti ustrezno soglasje Telekom-a Slovenije, PE Trbovlje.

Telefonske priključke je potrebno predvideti v zemeljski izvedbi.

29. člen

odpadki

Za ravnanje z odpadki je potrebno upoštevati določila občinskega odloka o ločenem zbiranju in odvažanju odpadkov.

IV. PODROBNEJŠI PROSTORSKI  UREDITVENI POGOJI ZA LOKALNA SREDIŠČA ČEMSENIK, MLINŠE IN ŠENTLAMBERT

30. člen

ČEMŠENIK (oznaka D1)

• ureditveno območje naselja

• opis meje po parcelah

Ureditveno območje naselja Čemšenik v obsegu okoli 7,5 ha se nahaja v k.o. Čemšenik.

Meja ureditvenega območja poteka pretežno po zunanjem robu obstoječega strnjenega naselja, ki ga obdajajo varovana kmetijska zemljišca. V območje je vključena še prosta površina na pobočju severozahodnood cerkve do gozdnega roba ter južno od šole do krajevne ceste proti Razboru.

Severna meja poteka od zahoda (lokalna cesta št. 8101) proti vzhodu po južni meji parcel 27/1, 27/3, po vzhodni meji parcele 27/3 po južnih mejah parcel 924/5, 924/6, 924/18, obkroži parcelo 924/25 ter nadaljuje po južni meji parcele 924/16 do parcele 921. Tu meja obkroži šolsko igrišče (parcela 6/2) in krajši odsek krajevne ceste ob gozdu ter se na vzhodni strani objekta šole usmeri proti jugu preko parcele 7/2 do krajevne ceste proti Razboru in nadaljuje proti vzhodu po njenem severnem robu do srede parcele 100. Na vzhodu poteka meja preko parcele 160, po vzhodni nneji parcele 157/1 do lokalne ceste ter nadaljuje proti jugu po zahodni meji parcel 154 in 182, po severnem robu parcele 183/1, prečka parcelo 43/1, po južni meji parcele 43/2 in 45, nadaljuje po krajevni cesti do parcele 98/2 in jo obkrozi ter teče po južnem in zahodnem robu parcele 81 /3 po vzhodni meji parcel 56 in 33 do lokalne ceste na jugozahodu, kjer se usmeri proti gasilskemu domu do parcele 57/2 ter dalje po severni meji parcel 57/2 in 58 do parcele 29, kjer se po vzhodni meji te parcele priključi na cesto L 8101 v izhodiščni točki opisa.

• funkcije območja

(možni posegi poleg skupnih določil odloka o PUP2

- poglavje III.)

• Naselje   Čemšenik   ohranja   funkcijo   lokalno -oskrbnega središča.

• Vse   novogradnje   in   spremembe   namembnosti obstoječih  objektov  za  stanovanja,  oskrbne   in storitvene dejavnosti ter po predhodni oceni vplivov na okolje za obrtne dejavnosti morajo biti y skladu z vsebinsko specifiko posameznih opredeljenih con (v grafičnih prilogah območja pd 1-4):

- severozahodni del (območje št. 1) – pretežno stanovanjska gradnja z večjo prosto površino (0,5 ha)   za   dopolnilno  individualno  stanovanjsko zazidavo

- osrednji del (območje št. 2) - pretežno centralne dejavnosti  in  stanovanja,   ki   vključuje  šolski kompleks z igriščem in območje ob cerkvi, kjer so dopustne le ureditve zelenih in peš površin ter širitev pokopališča z izgradnjo mrliške veže

- vzhodni   del   (območje   št.   3)   -   novejša   - stanovanjska  zazidava   z   manjšo   dopolnilno gradnjo stanovanjskih objektov

- južno od lokalne ceste (območje št. 4) - kmečko- stanovanjska  zazidava   z   dopolnilno   gradnjo gospodarskih objektov kmetij in stanovanjskih objektov.

• pogoji  za   urbanistično  oblikovanje  območja  in arhitektonsko oblikovanje objektov

- ker se  naselje  nahaja  znotraj opredeljenega območja     naravne     in   kulturne     dediščine (predlagani krajinski park Čemšenik) je potrebno za vse posege soglasje pristojnega Zavoda za varstvo   naravne   in    kulturne   dediščine   ter upoštevati varstvene režime za kulturni spomenik župna cerkev, etnološko dediščino objekta Čemšenik 10 in 12, zgodovinsko dediščino - spomeniki NOV (pri cerkvi in spominska plošča na gasilskem domu) ter za dendrološko naravno
dediščino - lipe;

- upoštevati je treba značilno gručasto zasnovo naselja,  ohraniti    je    gručasto    razporeditev objektov po posameznih terasah, objekti se morajo locirati z daljšimi stranicami in slemeni v smen plastnic in se prilagajati konfiguraciji terena;

- zagotoviti je enoten višinski gjabarit objektov: v pobočje vkopana klet,  pritličje in izkoriščeno podstrešje; vse posege je gabaritno in oblikovno podrediti glavni dominanti naselja župni cerkvi; višinski gabarit obstoječih objektov na osrednji terasi okoli cerkve se ne sme povečati;

- tloris objektov mora biti podolžen v razmerju stranic   1:1,5-1,8 z  daljšo  stranico  in  smerjo slemena v smeri plastnic;

- obvezno je enotno oblikovanje streh: enak naklon strešin okoli 40°, simetrične dvokapne strehe ter opečna barva kritine;

- fasade   naj    bodo    izvedene   v   zaglajenem zidarskem ometu;

- izvedba balkonov je možna le po celotni dolžini vzdolžne fasade, balkoni na čelnih straneh niso dovoljeni; ograje naj bodo v leseni izvedbi z vertikalno položenimi deskami;

- dovozne ceste morajo biti prav tako speljane po plastnicah terena;

- okolico objektov je v čim večji meri zasaditi s sadnim drevjem;

- v delu območja novejše zazidave na vzhodu nad lokalno cesto, na vedutno izpostavljeni lokaciji morajo biti vsi posegi podrejeni cilju izboljšanja kvalitete  tega  območja  -  zamaskiranje  manj sprejemljivih    objektov    v    danem    prostoru dopolnilne    gradnje    locirane    kot    zaključki obstoječe skupine hiš pb upoštevanju pogojev v prejšnjih alinejah tega člena odloka; pb vzhodni meji zasaditi skupine sadnega drevja gručaste razporeditve;

- obvezna je ohranitev prostih zelenih površin okoli varovanih objektov kulturne dediščine (cerkev, stanovanjska hiša Čemšenik 12 in 10); obveznaje odstranitev  nedograjenega objekta  pri  cerkvi (oznake) z možnostjo nadomestne gradnje za potrebe cerkve in pokopališča v skladu s pogoji spomeniškovarstvene službe;

- varovati je kvalitetne zaključke naselja na južnem robu kulturne terase; gozdni rob mora ostati nedotaknjen  (že  načete   robove  je  urediti  in zasaditi z avtohtonimi grmovnicami);

- posegi izven določene ureditvene meje naselja niso dopustni, izjemoma za gospodarske objekte kmetij na jugozahodnem delu kmečko-vaškega območja (območje št. 4).

a) pogoji za komunalno urejanje območja

- zagotoviti je  posodobitev obstoječih cest ter urediti     dovozne     ceste     do     predvidenih novogradenj; v okviru ureditve pokopališča je nujno urediti centralno parkirišče;

-obvezna je   obnova   celotnega   vodovodnega sistema Čemšenik z novim zajetjem vodnega vira nad  šolo,  črpališčem  in  vodohranom  ter vodovodnim omrežjem (okvirnatrasa primarnega vodovoda je podana v grafični prilogi 4)  za zagotovitev sanitarno neoporečne in zadostne količine pitne vode z namestitvijo nadzemnih hidrantov za  požarno varnost.  Na obstoječe vodovodno omrežje ni mogoče priključiti večje število novih uporabnikov. Ža vsako posamično novogradnjo je potrebno predhodno pridobiti soglasje   upravljalca   vodovoda   in   sanitarno soglasje.

- dolgoročno je potrebno v ureditvenem območju lokalnega   središča Čemšenik  zgraditi
kanalizacijo z lokalno čistilno napravo, katere lokacija je možna na skrajnem južnem robu ureditvene     meje     naselja.  Do   izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne odplake obvezne    zaprte    večprekatne    greznice    na praznjenje;

- v zvezi z urejanjem elektro in ptt omrežja ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji podani za celotno območje PUP2 tega odloka.

31. člen

MLINŠE (oznaka B1I)

• ureditveno območje
opis meje po parcelah

Ureditveno območje naselja Mlinše v obsegu okoli 9,5 ha se nahaja delno v k.o. Kandrše in k.o. Zabava (razmejitev po potoku Kandrščica). Na območju k.o. Kandrše poteka meja od zahodnega vogala ureditvenega območja ob potoku Kandrščica proti severu in severovzhodu do lokalne ceste L 8122 po južni meji parcele 1051/1, zahodni meji parcele 1051/2, južni meji parcele 1048/3 do parcele 1048/4; nadaljuje po vzhodni meji te parcele, jo prečka, poteka po severni meji parcel 1095/2 in 10985/3 ter po vzhodni meji parcele 1059/3, po cesti do parcele 1058/2 in jo obkroži, proti SV precka parcelo 1061/2, nadaljuje po JZ meji parcele 1083/1 do krajevne ceste in po njej do parcele 1056/1 ter po njeni vzhodni meji do regionalne ceste R 366. Proti JZ poteka meja po južnem robu parcele 1064/1 do parcele 1064/2 in potoka Kandrščica ter ob njem do parcele 1054/1, kjer prečka potok.

Na območju k.o. Zabava nadaljuje meja od potoka po vzhodni meji parcele 52/4 do parcele 52/1, seka parcele 52/1 in 51, poteka po južni meji parcele 49 do parcele 43, nadaljuje po vzhodni meji te parcele proti jugu, jo prečka ter po vzhodni meji parcele 44 zaključi ob Kandrščici.

• funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve (možni posegi poleg skupnih določil odloka o PUP2 -poglavje III.)

• Naselje Mlinše ohranja funkcijo lokalno-oskrbnega središča.

• Vse   novogradnje  in   spremembe   namembnosti obstoječih  objektov za  stanovanja,  oskrbne  in storitvene dejavnosti ter po predhodni pceni vplivov na okolje za obrtne dejavnosti morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko posameznih opredeljenih con (v grafičnih prilogah območja od 1 do 4):

- centralno območje z obcestno zazidavo severno od  Kandrščice   (območje   št.   1)   -   centralne dejavnosti (oskrbne, storitvene in družbene) in stanovanja

- stanovanjska območja (2, 3 in 4) z večjo prosto površino za individualno stanovanjsko gradnjo na pobočju  južno   od   Kandrščice   (območje   4), možnostjo dopolnilne individualne stanovanjske gradnje    na    severovzhodnem    delu    naselja (območje 3) in manjše dopolnitve za zgostitev zazidave na skrajnem zahodnem delu severno od regionalne ceste (območje 2).

• Za  vse   posege  v dolinskem  svetu  ob  potoku Kandrščica je predhodno          pridobiti vodnogospodarsko mnenje;  na   poplavnem območju (opredeljeno je v grafičnih prilogah) se morajo upoštevati vodnogospodarski pogoji glede višinske   kote   objektov,   načina   odvodnjavanja terena, odmika od struge potoka itd.

• Za vsak poseg na varovanih objektih naravne in kulturne dediščine ter njihovih vplivnih območjih je potrebno  pridobiti  pogoje  in  soglasje   pristojne spomeniškovarstvene   službe.    Objekti    kulturne dediščine   so:   stanovanjski   objekt   Mlinše   16 (etnološka   dediščina)   in   kapelica,   zgodovinski spomeniki   pa   so:   grob   padlega   partizana  ter spominska plošča padlim v NOV. Objekti naravne dediščine so: lipa pri hiši Mlinše 21, divji kostanj na dvorišču hiše Mlinše 10 ter trta na hiši Mlinše 11.

• pogoji  za   urbanistično  oblikovanje  območja  in arhitektonsko oblikovanje objektov

• v centralnem delu naselja je za vse prenove ter novogradnje  upoštevati določila 21. člena tega odloka ter značilnosti obcestne zazidave območja: smer slemena vzhod - zahod, enoten višinski gabarit

P+1+IP   (brez   kleti);   barvo   kritine   prilagoditi prevladujoči opečni barvi; obvezne so prometne ureditve   (križišča,   pločniki   ob   regionalni  cesti, parkirišče)   in   zasaditev   drevoreda   ob   glavni prometnici;

• na še prostih površinah (okoli 0,9 ha) v okviru območij   3   in   4   morajo   biti   vse   novogradnje podolgovate tlorisne zasnove in locirane z daljšo stranico in smerjo slemena v smeri plastnic terena - vzporedno z regionalno cesto, maksimalni višinski gabarit je  v  pobočje  vkopana  klet,   pritličje  in mansarda    barvo    kritine    obvezne    simetrične dvokapnice   je   prilagoditi   okolnim   obstoječim objektom (svetlo siva barva kritine ni dopustna);

• oblikovanje  novogradenj in   prenove  se  morajo vkopati   v   enotno   vizualno   podobo   strnjenega naselja   in   upoštevati   kontinuiteto   kvalitetnega stavbnega kompleksa na jugozahodu z varovanim objektom kulturne dediščine; oblikovanje objektov mora biti v skladu z določili, ki veljajo za celotno območje PUP2.

b) pogoji za komunalno urejanje območja

• v centralnem območju naselja je potrebno izboljšati prometne  ureditve  (križišča  na  regionalni cesti, parkirišča, pločniki);

• obvezna je obnova vodovodnega sistema v naselju z   novim   zajetjem   in   črpališčem   obstoječega vodnega vira na skrajni zahodni meji ureditvenega območja ter dograditev vodovodnega omrežja z nadzemnimi   hidranti   za   požarno   varnost.   Na obstoječe vodovodno omrežje je možno priključiti dodatne individualne porabnike skladno s pogoji upravljalca;

• dolgoročno je v lokalnem središču Mlinše zgraditi kanalizacijsko omrežje z lokalno čistilno napravo ob Kandrščici vzhodno od ureditvenega območja. Do izgradnje le-te je za fekalne odplake obvezno urediti zaprte večprekatne greznice na praznenje;

• v zvezi z  urejanjem elektrp  in  ptt pmrežja ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji podani za

• celotno območje PUP2 tega Odloka.

32. člen

ŠENTLAMBERT (oznaka A1)

• ureditveno območje

Ureditveno območje naselja Šentlambert v obsegu okoli 4,5 ha se nahaja v k.o. Šentlambert.

Meja območja poteka od vzhodnega vogala na lokalni cesti 8119 proti jugu po zahodnih robovih parcel 698/1, 483/1 in 482 ter prečka parcelo 489/2, proti zahodu in jugu nadaljuje po severnih mejah parcel 485/4 in 483/1, prečka parcelo 464/1, po severnem robu parcele 463/1, zahodnem robu parcele 465/2 in 462 do parcele 461; vključi obstoječe pokopališče ob krajevni cesti ter proti severu teče po zahodnem robu te ceste do severne meje parcele 12 in po tej meji do parcele 13 ter dalje do parcele 14, prečka lokalno cesto in parcelo 28/2 in se pred parcelo 27 ponovno približa lokalni cesti ter po njenem severnem robu zaključi v izhodiščni točki opisa.

• funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve (možni posegi poleg skupnih določil odloka o PUP2 -poglavje III.)

• Naselje   Šentlambert   ohranja   funkcijo   lokalno- oskrbnega središča.

• Vse   novogradnje   in   spremembe   namembnosti obstoječih  objektov  za   stanovanja,  oskrbne   in storitvene dejavnosti ter po predhodni oceni vplivov na okolje za obrtne dejavnosti morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko posameznih opredeljenih con (v grafičnih prilogah območja od 1 do 3):

- kompleks cerkve in pokopališče (območje št. 1), kjer  na  opredeljenih  zelenih   površinah  okoli cerkve gradnja objektov ni dovoljena; predvidena je širitev pokopališča;

- osrednji del naselja z objekti centralnih dejavnosti in kmetij (območje št. 2), kjer je  v središču naselja možno    z    novogradnjami    in    preureditvami oziroma   nadomestnimi   gradnjami   dotrajanih objektov  za   dodatne   oskrbne   in   storitvene dejavnosti možno urediti center naselja;

- območje   stanovanj   in   kmetij   na   skrajnem vzhodnem in južnem delu naselja (območje st. 3), kjer je na še prosti površini (okoli 0,5 ha) možna dopolnilna gradnja  stanovanjskih objektov in objektov za potrebe kmetij.

- pogoji za  urbanistično oblikovanje območja  in arhitektonsko oblikovanje objektov

- obvezna je ohranitev zelenih površin okoli cerkve in ob lokalni cesti na vstopnem vzhodnem delu, za vse posege v zvezi s širitvijo pokopališča je potrebno pridobiti  pogoje   in      soglasje      pristojne spomeniškovarstvene   službe   (vplivno   območje kulturnega spomenika - župna cerkev Sv. Lamberta in Leonova kapelica pri cerkvi); phraniti je sedanjo rabo na kmetijskih zemljiščih v bližini cerkve;

- vse posege je gabaritno in oblikovno podrediti glavni dominanti naselja župni cerkvi;

posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni;

- v centralnem območju (2) je zagotoviti kvalitetnejši zaključek zazidave na zahodu pred kompleksom cerkve;  z ev.  novogradnjami je zagotoviti:  nižji višinski gabarit (skoraj v celoti vkopana klet, pritlična etaža in mansarda, naklon strešine 40° in opečna kritina); območje je v čim večji meri zasaditi s sadnim    drevjem    visokorastočih    vrst    zaradi maskiranja motečih objektov;

- na vzhodnem    območju    kmečko-stanovanjske zazidave (3) je obvezno ohraniti gručasto zasnovo posameznih skupin objektov, nižji višinski gabarit in sedanjo velikost in razmerje med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti;

- na prostih površinah predvidenih za dopolnilno stanovanjsko   individualno  gradnjo  je   zagotoviti enoten višinski gabarit posameznega niza objektov ter pri oblikovanju objektov upoštevati:

- da so vsi objekti podolgovate pravokotne tlorisne zasnove   in   locirani   z   daljšimi  stranicami  in slemeni v smeri plastnic terena,

- da je višinski gabarit objektov na pobočju ob dovozni cesti: v pobočje vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje ter

- zagotoviti nižji pritlični gabarit niza objektov na skrajnem južnem robu naselja na pretežno ravnem terenu,

- oblikovanje objektov mora biti v skladu z določili, ki veljajo za celotno območje PUP2;

• za posege na varovanih objektih naravne in kulturne dediščine,   ki   so:   župna   cerkev   in   kapelica (umetnostno-zgodovinska    kulturna     dediščina), skupni    grob    padlih    partizanov,   v    NOV    na pokopališču, spominska plošča - Šentlambert 12, spomenik v NOV in prvi svetovni vojni pri špli ter spominska plošča šestim v NOV padlim gasilcem (zgodovinsko-memorialna   dediščina)   ter   lipa  v križišču nasproti hiše št. 12 ter tepki pri cerkvi (naravna    dediščina)    -   je    potrebno    soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

c) pogoji za komunalno urejanje območja

• zagotoviti je posodobitev obstoječih cest ter urediti dovozne  ceste  do   predvidenih  novogradenj.  V okviru   širitve   pokopališča   je   potrebno   urediti parkirišča.

• ustrezna  vodooskrba bo  zagotovljena  z  novim vodovodnim sistemom Šentlambert, ki je v izgradnji (trasa vodovoda je podana v grafični prilogi 4). Za vsak novi vodovodni priključek je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.

• dolgoročno   je   potrebno   v   lokalnem   središču Šentlambert zgraditi kanalizacijo z lokalno čistilno napravo   pod   šolskim   igriščem.   Do   izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne odplake obvezne zaprte večprekatne greznice na praznjenje.

v zvezi z urejanjem elektra  in  ptt omrežja ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji podani za celotno območje PUP2 tega odloka.

V. KONČNE DOLOČBE

33. člen

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za del občine Zagorje pb Savi - PUP2 je stalno na vpogled vsem zainteresiranim na oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

34. člen

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 15/69) v delu, ki se nanaša na obravnavano območje PUP2.

35. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

36. člen

Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 35203-4/95

 Datum: 12.11.1998

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SCETA

OBČINE ZAGORJE OB SAVI

Janez  VOVK, DIPL.ING.RUD

s.r