Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10 – Odl. US), 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 11. redni seji, dne 20. oktobra 2011, sprejel naslednji

O D L O K

o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega

pomena na območju Občine Sveta Trojica

v Slovenskih goricah

1. člen

S tem odlokom Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

2. člen

Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno – zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.

3. člen

Nepremični kulturni spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju Zavod).

Vsak opis spomenika vključuje:

- identifikacijo spomenika;

- opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;

- varstveni režim spomenika.

4. člen

Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.

Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:

- arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;

- stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarskoproizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;

- parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);

- stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;

- spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;

- drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;

- naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami.

Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;

- kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.

- ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti

5. člen

Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:

A). Arheološki spomeniki

EŠD: 1050 Ime enote: Gočova – Gomila I

Naselje: Gočova ; Lokacija : Parc. št.: 849/1, 850/4, 850/5, 850/7, 850/8 vse k.o. Gočova

Utemeljitev razglasitve: Na robu gozda vzhodno od ceste Nadbišec - Gočova se nahaja posamična neopredeljena, delno razkopana gomila, s premerom 15 metrov in višino 1,1 metra.

S svojo dominantno lego na gočovskem platoju predstavlja pomemben vizualni prostorski marker v rimskodobni kulturni krajini.

Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1054 Ime enote: Gočova – Gomila II

Naselje: Gočova ; Lokacija : Parc. št.: 947/1 k.o. Gočova

Utemeljitev razglasitve: Na robu gozda na zahodnem robu Gočovskega grebena se nahaja posamična prekopana rimska gomila, višine 0,3 m in premera 5 m. Leta 1962 je bil v njej odkrit žgan grob. S svojo lego na samem robu gočovskega poselitvenega jedra predstavlja pomemben vizualni marker v organizaciji rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1051 Ime enote: Gočova – Rimska gomila ob cesti Gočova - Nadbišec

Naselje: Gočova ; Lokacija : Parc. št.: 930/27 in 930/44 k.o. Gočova

Utemeljitev razglasitve: Na robu gozda zahodno od ceste Nadbišec - Gočova se nahaja posamična neopredeljena, delno razkopana gomila, s premerom 13 metrov in višino 0,8 metra. S svojo dominantno lego na gočovskem platoju predstavlja pomemben vizualni prostorski marker v rimskodobni kulturni krajini.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1016 Ime enote: Gočova – Rimskodobno gomilno grobišče Podgradnom

Naselje: Gočova ; Lokacija : Parc. št.: 220/6, 220/11, 220/12, 220/13 vse k.o. Gočova

Utemeljitev razglasitve: V gozdu z ledinskim imenom Podgradnom nad dolino Pesnice je skupina desetih, delno poškodovanih gomil, z višinami 0,5 do 1,5 in premeri 7,5 do 12 metrov.

Gre največje grobišče gočovskega poselitvenega jedra, s čimer predstavlja pomemben posvečen prostor v rimskodobni kulturni krajini.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 28783 Ime enote: Gočova – Rimskodobno gomilno grobišče Gočovski vrh

Naselje: Gočova ; Lokacija : Parc. št.: 220/7, 220/9, 220/16, 220/20-del, 220/26, 907/2-del ob 220/7, 908/1, 908/2, vse k.o. Gočova

Utemeljitev razglasitve: V gozdu na spodnjem položnem delu zahodnega pobočja Gočovskega vrha nad dolino Pesnice, je skupina osmih, delno poškodovanih gomil, z višinami 1,2 do 2,0 metra in premeri 10,0 do 15,0 metrov. Dve od njih sta bili arheološko raziskani. V njih so našli grobnice iz kamnitih plošč in rimskodobno lončenino. Gre za drugo večje grobišče gočovskega poselitvenega jedra, s čimer predstavlja pomemben posvečen prostor v rimskodobni kulturni krajini.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1022 Ime enote: Osek – Rimska naselbina in kamnolom

Naselje: Osek; Lokacija : Parc. št.: 849, 856/1, 859/2, 859/3, 857, 858, 1093/1, 1124, 1125/1, 1125/2, 1125/3, 1125/4, 1125/6, 1125/7, 1126/1, 1126/2, 1132 vse k.o. Osek Utemeljitev razglasitve: Na njivah na blagem pobočju na južni strani naselja Osek so ostanki rimskodobnega naselja. Pri površinskem pregledu so bili najdeni odlomki lončenih posod, pri arheološki raziskavi pa ostanki lončarske peči. Na zahodnem pobočju grebena na robu gozda so v zaraslih jarkih vidni sledovi antičnih odkopov školjčnega apnenca. Skupaj s pripadajočim gomilnim grobiščem Osek – Rimsko gomilno grobišče (EŠD 1023) predstavlja pomemben element rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:1023 Ime enote: Osek – Rimsko gomilno grobišče

Naselje:Osek ; Lokacija : Parc. št.: 848/1 k.o. Osek Utemeljitev razglasitve: V gozdu na južnem robu grebena, vzhodno od potoka Drvanja, nad domačijo Poličevih, je skupina 50 rimskodobnih gomil, z višinami 0,2 do 2,5 metra in premeri 3,2 do 10,8 metrov. Skupaj s pripadajočo naselbino in kamnolomom (EŠD 1022) predstavlja pomemben element rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1057 Ime enote: Spodnja Senarska – Rimska gomila

Naselje: Spodnja Senarska ; Lokacija : Parc. št.: 411/1 k.o. Spodnja Senarska Utemeljitev razglasitve: V gozdu severno od lovskega doma se nahaja rimskodobna gomila, premera 12 m in višine 0,5 m.

S svojo lego na samem robu oseškega poselitvenega jedra predstavlja pomemben vizualni marker v organizaciji rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD 9911 Ime enote: Spodnja Senarska – Rimske ostaline

Naselje: Spodnja Senarska ; Lokacija : Parc. št.: 595/1 in 595/2 k.o. Spodnja Senarska Utemeljitev razglasitve: V obcestnem jarku in ob njem proti vzhodu so bili najdeni fragmenti lončenine, ki kažejo na rimskodobno poselitev zemljišča. Gre za naselbinske ostanke manjšega formata, katerih poznavanje in varovanje pomembno dopolnjuje razumevanje pestrosti rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1028 Ime enote: Spodnja Senarska – Rimske stavbe

Naselje: Spodnja Senarska ; Lokacija : Parc. št.: 561, 558, 559, 640 do 693/2, 695/2, 696, 697, 694/2, 737-del vse k.o. Spodnja Senarska.

Utemeljitev razglasitve: Na položnem pobočju nad reko Pesnico zahodno od vasi, južno od ceste proti Lenartu, so bili na njivah odkriti ostanki zidanih stavbnih ostalin in lončenih posod, ki nakazujejo obstoj rimskodobne naselbine. S svojo lokacijo v osrednjem delu pesniške doline pomembno dopolnjuje organizacijo rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in

zatiranje škodljivcev - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1029 Ime enote: Spodnja Senarska – Rimski gomili

Naselje: Spodnja Senarska ; Lokacija :Parc. št.: 348/1 in 348/2 k.o. Spodnja Senarska Utemeljitev razglasitve: Na vrhu gozdnatega grebena severno od vasi se tik ob gozdni cesti nahajata dve neopredeljeni gomili.

Prvo , s premerom 11 m in višino 0,5 m je usek ceste do polovice uničil. Premer druge je 8 m, višina 0,5 m. S svojo dominantno lego na sredi med rimskodobnimi naselbinami v Oseku, Spodnji Senarski in Zgornjem Porčiču predstavlja pomemben vizualni prostorski marker v rimskodobni kulturni krajini.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1064 Ime enote: Zgornje Verjane – Rimska gomila

Naselje: Zgornje Verjane Lokacija : Parc. št.: 271 k.o. Spodnja Senarska

Utemeljitev razglasitve: Na spodnjem delu ozkega grebena, ki se rtasto spušča proti jugovzhodu v dolino potokov Ročice in Drvanje je na ploskem hrbtu v gozdu posamezna gomila s premerom 11 do 15 m in višino 0,3 m. S svojo lego na samem robu oseškega poselitvenega jedra predstavlja pomemben vizualni marker v organizaciji rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega režima; Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD: 1027 ; Ime enote: Zgornji Porčič – Rimska stavba

Naselje: Zgornji Porčič ; Lokacija : Parc. št.: 637, 638, 675/1 vse k.o. Stari Porčič Utemeljitev razglasitve: Na kopastem južnem delu grebena nad Senekovičevo domačijo so na njivi ostanki rimskodobnega zidanega objekta z večinoma že odkopanimi temelji. Po ljudskem izročilu naj bi tu stal grad Burgstall. S svojo vzvišeno lego nad pesniško dolino nakazuje posebni pomen te naselbine v okviru rimskodobne poselitve osrednje pesniške doline.

Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

B). Stavbe

EŠD: 25516 ; Ime enote: Gočova – Hiša Gočova 7

Naselje: Gočova ; Ulica: Hišna številka: 7 ; Lokacija: Parc. št.: *22 del k.o. Gočova Utemeljitev razglasitve: Hiša stoji ob cesti v severnem delu vasi. Pritlična, delno podkletena, na L oblikovana stavba s petosno vhodno fasado je krita s strmo opečno dvokapno streho.

Ohranjena je še prvotna notranjščina stavbe. Vhod v hišo, ki je nameščen v srednji osi stavbe, vodi skozi kamnit, polkrožno zaključen portal, ki je datiran z letnico 1832 in v temenskem sklepniku označen z No.7, V.F. Vhodna vrata so dvokrilna, kasetirana Okna so nova, plastična, nekoliko manjša od prvotnih dvokrilnih, deljenih na polja in opremljenih s križi in polkni. Stavba je tipična kmečka hiša iz prve polovice 19.stoletja, osiromašena z novimi, neustreznimi okni.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda .

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 25517 ; Ime enote: Gočova – Hiša Gočova 26

Naselje: Gočova ; Ulica: ; Hišna številka: 26 ; Lokacija: Parc. št.: *2/1 del k.o. Gočova Utemeljitev razglasitve: Pritlično, s cestne strani sedemosno, v celoti podkleteno hišo pokriva strma dvokapna opečna streha.

Vhod v hišo vodi preko kamnitega dvoramnega stopnišča v srednjo osi stavbe. Pravokotno oblikovan kamniti portal je na prekladi datiran z letnico 1896. Dvokrilna vrata so obložena s pločevino in opremljena z originalnima oblikovanima kljukama..

Fasada je bogato členjena. Členijo jo okenske obrobe, pilastri med okenskimi osmi, šivani vogalni robovi, profiliran podstrešni zidec ter poudarjen portal. Talni zidec je kamnit. Notranjščina hiše ima tradicionalno razporeditev: na sredi sta veža in kuhinja, levo in desno so razporejene sobe in shramba. Kletni prostori so obokani. Stavba, nekoč gostilna, ki stoji ob cesti v jugovzhodnem delu vasi in je ostanek nekoč večje domačije je tipična kmečka hiša iz druge polovice 19.stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 1090 ; Ime enote: Osek v Slovenskih goricah – Domačija Bunderla

Naselje: Osek v Slovenskih goricah ; Ulica: ;Hišna številka: 72 ;Lokacija: Parc. št.: *131/1, *131/2, *132/1, *132/2, 1009, 1019, 1021, 1022, 1023/1, 1025/1, 1027/2 del, 1083/1 del, 1096 del k.o. Osek

Utemeljitev razglasitve: V razloženem naselju nad cesto stoji domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša, svinjaki in veliko gospodarsko poslopje. Stavbe pokrivajo strme dvokapne opečne strehe. Hiša je pritlična, delno podkletena šestosna stavba.

Razporeditev prostorov je tradicionalna, nekoliko posodobljena.

V srednji osi sta veža in kuhinja, levo in desno so razporejene sobe in shramba, ki je danes preurejena v sanitarije. Vhod v hišo vodi skozi kamnit, segmentno zaključen portal, poudarjen s temenskim sklepnikom. V njem je vklesana letnica 1830 in No 1, G.R.. Nad portalom pa je zapisano: 19 JMC 37, prenovila. Vhodna vrata so dvokrilna, kasetirana, v zgornjem delu zastekljena in zamrežena. Okna so opremljena s starimi okenskimi mrežami in polkni, okenska krila pa so že novejša. V čelnem zatrepu je med okni novejša poslikava sv. Florjana s sončno uro, na mestu nekdanje freske istega svetnika s sončno uro. Gospodarsko poslopje je večje, zidano, delno leseno poslopje, ki je v delu podkleteno z obokano kletjo. V klet vodi kamnit, polkrožno zaključen portal z letnico 17 I.K. 87. Ob hiši stoji zidan svinjak. Poslopja so odraz nekoč velike kmetije iz druge polovice 18. in prve polovice 19. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopij, njenih gradbenih substanc ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD:24329 Ime enote: Spodnja Senarska – Domačija Spodnja Senarska 34

Naselje: Spodnja Senarska; Hišna številka: 34 ; Lokacija:

Parc. št.: *35, 38/1 del, 38/2 k.o. Spodnja Senarska Utemeljitev razglasitve: Domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje s svinjaki in kovačija stojijo v gruči na robu naselja. Vsa poslopja so zidana iz kamna in jih pokrivajo strme dvokapne opečne strehe. Hiša je pritlična, delno podkletena, na vhodni strani petosna stavba. Vhod v hišo vodi skozi kamnit pravokotno oblikovan portal, ki je na prekladi datiran z letnico 18 G.N. 75. Okna so dvokrilna, deljena na polja in zaščitena s kovanimi mrežami ter opremljena s polkni. Fasada je členjena z vogalnimi robovi, poudarjenim portalom in zatrepnimi obrobami. Notranjščina je tradicionalno razporejena: v srednji osi stavbe sta veža in kuhinja, desno in levo so razporejene sobe in shramba. V bivalni sobi »hiši« z lesenim tramovnim stropom stoji krušna peč. Gospodarsko poslopje in kovačija sta tipična objekta z ohranjeno opremo in orodjem. Domačija je še ena redkih v celoti ohranjenih kompleksov iz druge polovice 19. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopij, njihovih gradbenih substanc ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 1092 Ime enote: Spodnja Senarska – Hiša Spodnja Senarska 14

Naselje: Spodnja Senarska; Hišna številka:14 ; Lokacija: Parc. št.: *17 del k.o. Spodnja Senarska Utemeljitev razglasitve: V jedru gručastega naselja stoji ob cesti pritlična, podkletena sedem osna hiša, krita s strmo opečno dvokapno streho. Fasado členijo bogate okenske obrobe, poudarjeni vogali in profiliran podstrešni venec. Njena tlorisna razporeditev je ostala v osnovi tradicionalna, notranjščina je prenovljena, nekoliko posodobljena, podstrešje pa izrabljeno za stanovanje. V srednji osi, kjer sta bili veža in kuhinja je danes hodnik in garderoba, »prednja hiša« in »štibl« služita danes kuhinji, jedilnici in dnevnemu prostoru, »zadja hiša« pa spalnici. Shramba je preurejena v sanitarije. Na podstrešju so otroške sobe. Hiša je v celoti podkletena z obokanimi kletmi. Vhod v hišo je vodil skozi kamnit, pravokotno oblikovan portal. Portal je bogato ornamentiran, na prekladi je vklesana letnica 1907. Masivna lesena vhodna vrata so kasetirana in bogato rezljana. Danes je komunikacija v hišo skozi vhod na zadnji strani hiše. Ohranjena hiša je del večje domačije iz začetka 20. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 28782 Ime enote: Spodnja Senarska – Hiša Spodnja Senarska 19

Naselje: Spodnja Senarska ; Hišna številka: 19 ; Lokacija: Parc. št.: *16 del k.o. Spodnja Senarska Utemeljitev razglasitve: V jedru gručastega naselja stoji, pravokotno na cesto stoji pritlična, podkletena sedemosna hiša, krita s strmo opečno dvokapno streho. Fasado členijo okenske obrobe, zatrepne obrobe, obroba za fresko ter profiliran podstrešni venec.

Okna so dvokrilna, deljena s prečkami na polja in zaščitena s kovanimi mrežami in polkni. Vhod v hišo vodi preko kamnitih stopnic in skozi kamnit, pravokotno oblikovan portal. Masivna lesena vhodna vrata so kasetirana in rezljana, stari kljuki pa oblikovani.

Njena tlorisna razporeditev notranjščine je tradicionalna, v celoti ohranjena. V srednji osi sta veža in kuhinja, levo in desno so razporejene sobe in shramba. V »hiši« stoji krušna peč. Klet je obokana. Na zadnji strani hiše je nameščen kamnit izlivnik vode, ki vodi skozi ostenje iz kuhinje. Ob hiši na isti strani stoji tudi vodnjak. Ohranjena hiša, v kateri je bila nekoč gostilna, o čemer priča napis nad vhodnim portalom, je tipična kmečka hiša iz druge polovice 19. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 1093 Ime enote: Spodnja Senarska – Hiša Spodnja Senarska 32

Naselje: Spodnja Senarska; Hišna številka: 32 ; Lokacija: Parc. št.: 25/2 del k.o. Spodnja Senarska.

Utemeljitev razglasitve: V okviru domačije, večjega gospodarskega poslopja in nove stanovanjske hiše je v jedru naselja ohranjena stara hiša. Hiša je pritlična, delno podkletena sedem osna stavba, krita s strmo opečno dvokapnico. Notranjščina ima tradicionalno razporeditev prostorov. Klet je obokana. Vhod v hišo vodi skozi kamnit, pravokotno oblikovan portal nameščen v srednji osi. Ravna kamnita preklada portala nosi letnico 18 GMW 70. Vhodna vrata so dvokrilna, kasetirana in rezljana. Prvotna stara okna s kovanimi mrežami in polkni so zamenjala nova, moderna okna. Nekoč členjeno fasado in s pilastri poudarjen glavni vhod je zamenjala gladka fasada. Pred glavnim vhodom je lesen z opeko krit nadstrešek. Stavba, tipična kmečka hiša iz druge polovice 19. stoletja je z modernizacijo zunanjščine osiromašena.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 7092 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 3

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš: Trojiški trg 3 ; Lokacija: Parc. št.¸*30/1, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Pritlično, 5 x 3 - osno hišo na gornjem delu trškega jedra, pokriva dvokapnica naklona cca 45 stopinj.

Hiša, ki je grajena v kombinirani tehniki kamna in opeke, je delno podkletena. Klet je obokana. Prvi del kleti, ki je obokana z banjo sosvodnico, je namenjen shranjevanju vina, drugi del kleti z obokom z oprogami, je namenjen shranjevanju pridelkov. Vhod s kamnitim portalom v centralni osi poudarja profilacija krogov v vertikalah in temenik v osi. Plastična enokrilna okna obrobljajo gladke in široke obrobe s temeniki. Okna ščitijo kovinske bele mreže. Tloris pritličja z osmimi prostori je delno spremenjen.

Zraven hiše je gospodarsko poslopje, ki stoji pravokotno na cesto.

Na krajši ulični strani so uvozna dvokrilna lesena vrata v gospodarsko poslopje, nad njimi pa enokrilna lesena vratca, ki so verjetno služila za shranjevanje sena. V zatrepu je okrogla zračna lina. Gospodarsko poslopje predstavlja primer izredno lepega in kvalitetnega gospodarskega poslopja, ki s stanovanjsko hišo tvori celovito stanovanjsko gospodarsko enoto.

Tipičen primer kvalitetne trške stanovanjske enodružinske hiše, katere nastanek sega 350 let nazaj, v današnji podobi pa je iz 19. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7093 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 26

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš: Trojiški trg 26 ; Lokacija: Parc.št. 310, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Enonadstropna, 5 x 3 osna hiša na kulseverni strani trga je na vogalu poudarjena z mnogokotnim pomolom.

Pokriva jo piramidasta streha. Profilacija je omejena na pomol, okna in venčni zidec med pritličjem in nadstropjem. V osi hiše sta balkona na trški in dvoriščni strani. V notranjosti nadstropja je še ohranjeno originalno stavbno pohištvo, ki ga je potrebno le obnoviti. Prav tako vzpostavimo primarno stopnišče in ohranimo primarni tloris ter dostope na balkona. Stavba predstavlja kvaliteten primer arhitekture iz druge tretjine 20. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7094 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 4

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš: Trojiški trg 4 ; Lokacija: Parc.št. 156/6, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Enonadstropno, podkleteno, 8 x 3 osno hišo ob razširjenem delu ceste, pokriva dvokapnica naklona 45 stopinj. S trikotnikom poudarjen rizalit v centralni osi je štiriosen. Močan venčni zidec loči pritličen trgovski del hiše, ki je že delno predelan, od gornjega stanovanjskega dela.. Poudarjena in umetelna profilacija v pritličju se v nadstropju omeji na šivane robove med okenskimi osmi v rizalitu ter polja nad in pod okni. Vhoda v tretji in šesti osi fasade krasita kamnita portala z rezljanimi lesenimi vratnicami. Pritlične in kletne okenske odprtine ter štiri okna rizalita nadgrajujejo kamniti okviri. Pritličje in nadstropje je bilo degradirano med nedoslednimi obnovami.

Stavba, ki predstavlja bogat primer trške, enonadstropne hiše iz sredine 19. stoletja, ima v trškem jedru dominanten položaj in je bila pred podržavljanjem v lasti družine Cvetko, ki je imela v njej trgovino vse do leta 1948. V današnji podobi je stavba iz sredine 19. stoletja. Nekdanje gospodarsko poslopje, ki je bilo porušeno med prizidavami, je nadomestil neprimeren stanovanjski objekt.

Na severni strani gospodarskega dvorišča je gospodarski objekt z letnico 1933.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7095 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 7

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah; Ulica in hš: Trojiški trg 7 ; Lokacija: Parc.št. *27, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: 7 x 3 osna, enonadstropna hiša ima vhod v centralni osi skozi kamniti portal z cvetličnim vzorcem okrašenimi vratnicami. Stavbo pokriva dvokapnica značilnega naklona 45 stopinj. Okna in vhod v stavbo so v pritličju poudarjeni z gladkimi obrobami. V nadstropju okna krasijo maltaste profilirane obrobe in dekorativna parapetna polja. Pritličje je v celoti predelano, v nadstropju pa je ohranjen primarni tloris in vratnice s podboji. Na dvoriščni strani je gostinskemu objektu prizidan novejši in neprimerno oblikovan prizidek. V današnji podobi je stavba iz druge tretjine 19. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulseverni turni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7096 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 25

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš: Trojiški trg 25 : Lokacija: Parc. št. *2/1, * 2/2 , k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Pet osno nadstropno hišo ob cesti pokriva klasična dvokapnica s čopoma naklona 45 stopinj. V centralni osi je postbaročen ornamentiran portal s prstanoma in sklepnikom.

Fasada pritličja je poudarjena z vodoravnimi fugami. V nadstropju so okenske osi ločene s plitvimi pilastri. Notranjost pritličja je obokana, strop nadstropja je raven. Dvojno stopnišče na glavni fasadi je neprimerno oblikovano. V današnji podobi je stavba iz sredine 19. stoletja.

Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7097 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 8

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš: Trojiški trg 8 ; Lokacija: Parc.št.*25, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Pet osna nadstropna stavba v začetku zazidalnega niza treh hiš pokriva dvokapna streha značilnega 45 stopinjskega naklona. Pritličje s postbaročnim portalom v centralni osi je rustikalno obdelano z maltastimi polji po vzgledu kamnitih detajlov. Levo od portala je polkrožen portal s kovinskimi vratnicami. Glavni vhod v osi stavbe s kamnoseško izdelanim polkrožnim portalom krasijo kvalitetne rezbarsko izdelane vratnice s steklenimi polji, ki jih ščitijo kovane mreže. V temeniku portala je izpisana hišna številka objekta, ki jo je leta 1886 kupil lastnik usnjarne in jo še dozidal. Okna v stanovanjskem nadstropju so okrašena z maltastimi ušesastimi okviri s temenikom, okensko polico in parapetnimi polji. Okenske osi v nadstropju poudarjajo parapetna polja. V notranjosti je bila hiša predelana, staro dotrajano leseno stapnišče je bilo nadomeščeno z novim.

Sanirano in restavrirano je kvalitetno stavbno pohištvo. V nadstropju so ohranjeni kvalitetni detajli originalnih niš s pečmi in krasen poslikan strop iz druge polovice 19. stoletja. V sklop spomenika sodi tudi gospodarsko poslopje. V današnji podobi je stavba iz zadnje četrtine 19. stoletja, ko jo je povečal in prenovil lastnik usnjarne, domnevno pa sega nastanek stavbe v obdobje izgradnje cerkve v 17. ali 18. stoletje.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7098 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 9

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš: Trojiški trg 9 ; Lokacija: Parc.št. *24, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Petosna delno podkletena nadstropna stavba ima portal v glavni osi. Pokriva jo dvokapna streha naklona okoli 40 stopinj. Fasada je v prvem nadstropju okrašena z dekorativnima šivanima roboma. Fasado členijo še zidni venec med pritličjem in prvim nadstropjem , okenske obrobe, police in podstrešni venec. Pritličje fasade je bilo pri zadnji obnovi nekvalitetno obnovljeno, saj je bila odstranjena primarna fasadna profilacija.

V pravokotnem preprosto oblikovanem kamnitem portalu je izpisana letnica 1849 in inicialki V.T. Stopnica in podest, ki vodita do portala sta novejšega datuma. Vratnice v portalu so novejšega datuma in neprimerne. Tlorisa pritličja in nadstropja sta predelana. Ohranjena je kvalitetna peč. V sklop spomenika sodi tudi gospodarsko poslopje, ki je delno podkleteno. Vinska klet je obokana in grajena s kamnom in opeko. Pri naslednji prenovi je potrebno ponovno rekonstruirati primarno profilacijo v pritličju fasade. Stavba je v današnji podobi iz sredine 19. stoletja.

Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7099 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Trojiški trg 10

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah; Ulica in hš.: Trojiški trg 10 ; Lokacija: Parc.št. * 23/2, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Petosna nadstropna hiša ob cesti ima v pritličju trgovino z lesenimi opaži. Hišo pokriva streha naklona okoli 38 stopinj. Fasada prvega nadstropja je popolnoma uničena in brez primarne profilacije. Tloris pritličja in nadstropja sta popolnoma predelana. V sklop spomenika sodi tudi gospodarsko poslopje. Stavba je v današnji podobi iz začetka 20. stoletja, čeprav je v osnovi verjetno bila zgrajena vsaj v 18. stoletju, ko se je ob povečanju cerkve formirala trška arhitektura.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7100 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Domačija Trojiški trg 22

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš.: Trojiški trg 22 ; Lokacija: Parc. št. *4, *21, 306/1 del, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Mogočno enonadstropno prosto stoječo hišo ob cesti, ki stoji že nekoliko izven trškega jedra, pokriva strma dvokapnica s čopoma. Od baročnega portala je ostal samo temenik z letnico 1788. Polja v nadstropju so osno deljena s širokimi baročnimi oprogami. Nad okni je baročna profilacija v obliki školjke. V pritličju okna poudarjajo gladke obrobe s temenikom v osi. V notranjosti zgradbe so v pritličju ohranjeni vsi oboki, le da so na hodniku in v kuhinji pokriti s spuščenim stropom.

V nadstropju so ravni stropovi, ki so okrašeni z baročnimi štukaturnimi okviri. Na drugi strani ceste je baročno gospodarsko poslopje, ki ga prav tako varujemo, saj predstavlja neločljiv del celote. Stavba iz leta 1788 je nedvomno starejšega datuma, kar nakazuje banja s sosvodnicami v pritličju stavbe. Predstavlja najkvalitetnejši objekt v zaščitenem trškem jedru.

Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7101 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Villa Juliana

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš.: Trojiški trg 12 ; Lokacija: Parc.št. *20 k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Pritlično in delno podkleteno vilo pokriva streha naklona 45 stopinj. Klet je obokana. Ima dve okenski osi in vhod z dvoriščne strani, ki jo v maniri vil iz časa okoli 1900 krasi lepo rezljan leseni zatrep in podaljšana streha z dekorativno leseno tramovno konstrukcijo. Fasado členijo rustikalni šivani robovi, vodoravne fuge, okna pa obrobe s temenikom. Pokončna okna so opremljena s kovinskimi mrežami in lesenimi polkni.

Vhod v klet vodi z dvoriščne strani skozi lesene lopute v nivoju talne površine, do vhoda v klet pa kamnite stopnice. Kletna lesena vrata so kasetirana. V kleti je ohranjen primer stare hladilne omare, v stanovanjskem delu pa originalno staro pohištvo iz leta gradnje (postelje, nočne omarice, kredenca). Stavba predstavlja lep primer tirolskega stila vile iz okoli 1900.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7102 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Hiša Cesta Maksa Kavčiča 2

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš.: Cesta Maksa Kavčiča 2 ; Lokacija: Parc.št. 129/3, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Vogalna pritlična hiša na L ima široki zalomljeno stranico v kateri je bil nekdaj vhod v trgovino.

Objekt pokriva strma dvokapnica. Na delu poslopja ob cesti, ki vodi v Lenart je pravokotno oblikovan glavni kamniti portal. Fasado krasi profilacija okoli oken in konkavni podstrešni venec.

Na daljši fasadi ob cesti proti Oseku, ki predstavlja kasnejši prizidek k primarni zgradbi ob cesti za Lenart, je poudarjen talni zidec s kletnimi okenskimi odprtinami, ki jih zakrivajo kletne lopute.

Vratna odprtina na zalomljeni stranicami z nekdanjim vhodom v trgovino poudarjata še dva pilastra ob straneh. Trinajst osno pritlično gospodarsko poslopje pod hišo, ki je locirano pravokotno na cesto za Osek, pokriva dvokapnica naklona 45 stopinj. Okenske osi so med seboj ločene s plitkimi pilastri, ki se naslanjajo na rahlo izstopajoči talni zidec. Pod streho gospodarskega poslopja je konkavni podstrešni venec. Z glavnim objektom, v katerem je sedaj gostilna, tvori gospodarsko poslopje notranje dvorišče.

Hiša je bila zgrajena 1838 in je bila obnovljena leta 1999. Vsi pomembni detajli notranjosti so bili uničeni v nekvalitetni predelavi v drugi polovici 20. stoletja. Skupaj z gospodarskim poslopjem tvori stavba, v kateri je bila nekdaj trgovina, pomemben urbanistično arhitekturni poudarek na koncu naselja.

Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 13400 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Samostan sv. Trojice

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš.: Meznaričeva ulica 8, ; Lokacija: Parc. št.: *1, 43, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Dvonadstropen samostan predstavlja del kompleksa katerega neločljiva celota predstavlja tudi cerkev na katero se samostan naslanja. Samostan skupaj s cerkvijo predstavlja pomemben arhitekturni objekt na dominantni geografski točki. Na dvoriščni strani je samostan nadstropen, na strani proti naselju pa dvonadstropen. Mogočna cerkvena ladja z dvema baročnima stolpoma in nižjim pravokotnim prezbiterijem z zvonikom je prislonjena k samostanski zgradbi s katero tvori veliko samostansko dvorišče. Najlepša je podoba samostana in cerkve v smeri proti trgu, od koder vodijo do cerkve dvojne kamnite stopnice. Široko vhodno cerkveno pročelje in veličasten samostanski objekt sta odraz baročnega zanosa in samozavesti.

Glavni vhod v samostan je iz dvoriščne strani. Dvoriščno fasado glavnega samostanskega trakta krasijo baročne kamnoseško izdelane okenske odprtine, ki so v pritličju opremljene z izstopajočimi kovanimi baročnimi mrežami. Vhod v samostan vodi skozi kvaliteten kamnoseško izdelan portal iz leta gradnje samostana..

Na trški strani so ohranjeni kamniti kamnoseški okviri le v prvi etaži, ki na dvoriščni strani predstavlja pritlično etažo.

Notranjščino samostana povezujejo razsežni hodniki, ki vodijo v vse stanovanjske in dve kletni etaži prostrane nadstropne kleti.

Spodnja klet je bila leta 2011 obnovljena v skladu s primarno podobo iz okoli leta 1700. V bivalnem delu samostana je še v celoti ohranjena primarna tlorisna zasnova z prostranimi hodniki in primarnim baročnim stopniščem ter bivalnimi sobami, prostori za druženje, kuhinjo, refektorijem etc.. Od vseh bivalnih prostorov najbolj izstopa refektorij v katerem je pod opleskom še ohranjena primarna baročna poslikava stropa, prekrasen kamniti portal iz 1692 z rozeto grofov Trauttmannsdorf, ki so financirali izgradnjo samostana in so pokopani v cerkvi, ter sprejemnica za stranke v katerem je odlično ohranjena baročna omara iz okoli 1700. Na mestu današnje cerkve je bila leta 1631 postavljena lesena kapela sv. Duha, vendar so že v letih 1636 – 1643 sezidali cerkev Sv. Trojice, od katere sta še ohranjena sedanji zahodni zvonik in približno tretjina stavbe. Samostanski kompleks ob cerkvi je začel nastajati po letih 1663, ko so kraj prevzeli avguštinci. Na bakrorezu iz konca 17. stoletja je videti samostan kot podkleteno dvonadstropno stavbo z južnim in vzhodnim traktom, ki pa se ni dotikal cerkve. Verjetno gradnja sega v leto 1692 o čemer priča letnica na portalu. Od prvotnega samostanskega kompleksa je ostalo enajst okenskih osi vzhodnega trakta, ki so ga po sredini 18. stoletja z vstavitvijo dveh okenskih osi povezali s cerkvijo in enotno fasadirali.

Južni trakt je v sedanji podobi iz leta 1888, ima pa še originalno zasnovo, kar dokazuje njegov talni zidec. Po razpustitvi avguštinskega samostana leta 1787 so ga od leta 1812 upravljali svetni duhovniki, leta 1854 pa so ga prevzeli frančiškani, ki ga vodijo še danes. Leta 1692 so avguštinci sezidali samostan, leta 1735 – 40 pa cerkev povečali in ji 1780 prizidali dva zvonika. Zaradi dotrajanosti južnega samostanskega krila so v 19. stoletju le tega porušili in ga leta 1888 s pomočjo faranov postavili na novo.

Samostan skupaj s cerkvijo predstavlja izjemno krajinsko sliko v osrednjih Slovenskih goricah.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 3464 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Trojice

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica in hš.: Meznaričeva ulica 8 ; Lokacija: Parc. št.: *1, 43, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Na mestu današnje cerkve je bila leta 1631 postavljena lesena kapela sv. Duha, vendar so že v letih 1636 – 1643 sezidali cerkev Sv. Trojice, od katere sta še ohranjena sedanji zahodni zvonik in približno tretjina stavbe. Leta 1692 so avguštinci prizidali samostan, leta 1735 – 40 pa cerkev povečali in ji 1780 prizidali dva zvonika. Cerkev skupno s samostanom predstavlja pomemben arhitekturni objekt na dominantni geografski točki. Mogočna cerkvena ladja z dvema baročnima stolpoma in nižjim pravokotnim prezbiterijem z zvonikom je prislonjena k samostanski zgradbi s katero tvori veliko samostansko dvorišče. Najlepša je podoba cerkve proti trgu, od koder vodijo do nje dvojne kamnite stopnice. Široko vhodno pročelje je odraz baročnega zanosa in samozavesti. Ladja predstavlja enoten dvoranski prostor, s petimi pari plitvih kapel in empor. Ta členitev se nadaljuje v prezbiterij iz katerega vodita portala v loretsko kapelo in zakristijo z oratorijem. Ladjo in prezbiterij pokrivajo stropne freske Jakoba Brolla ter Osvalda in Egidija Biertija iz Gumina (1882-84). Notranjščina cerkve predstavlja kljub večkratnim prezidavam enoten prostor. Empore v cerkvi so značilnost božjepotnih cerkva. Bogata baročna oprema se zliva s cerkvijo.

Glavni oltar iz 1725 – 57 kaže močne vplive M.Schotinga, kar velja tudi za šest stranskih oltarjev. Oltarje krasijo med drugim tudi plastike Jožefa Strauba iz leta 1756 (sv. Janez Nepomuk) in slike, med katerimi je tudi Kremser Schmidtova iz okoli 1760.

Baročna cerkev sv. Trojice nedvomno predstavlja enega lepših primerov baročne arhitekture na izpostavljeni legi nad jezerom. S svojo baročno opremo oltarjev pa nedvomno predstavlja sam vrh štajerskega baroka.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 7091 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah – Hiša Mariborska 22

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Ulica: Mariborska , Hišna številka: 22 ; Lokacija: Parc. št.: 23/2 del k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Pritlična, delno podkletena v črki L oblikovana hiša krita s strmo dvokapno opečno streho stoji ob cesti v naselju. Vhodna fasada je šest osna. Vhod v hišo vodi skozi kamnit pravokotni portal v tretji osi, ki ga dopolnjuje profiliran pravokotnik z rastlinsko dekorativno ornamentiko in žensko glavico.

Druga dolga fasada je sedem osna, kjer je na mestu četrte okenske ose v profiliranem okvirju freska Marije. Zatrepna fasada je tri osna. Okna so pokončna, dvokrilna, krila deljena na tri polja. Okna so zaščitena z mrežami in opremljena s polkni. Pod okni so police, parapeti pa so poudarjeni z vegetabilno dekoracijo.

V vogalu rusticiranega talnega zidca je nameščena letnica 1904. Hiša je odraz trškega stavbarstva. iz začetkov 20.stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti oz. stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 25537 Ime enote: Zgornje Verjane – Domačija Heric

Naselje Zgornje Verjane ; Hišna številka: 16 ; Lokacija: Parc. št.: *19, 126 del, 127, 140/2 del, 141 del, k.o. Zgornje Verjane.

Utemeljitev razglasitve: Domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje stoji ob cesti v osrednjem delu razloženega naselja. Hiša je pritlična, delno podkletena sedem osna stavba, krita s strmo opečno dvokapno streho. Vhod v hišo vodi preko kamnitih stopnic skozi pravokotno oblikovan kamnit portal. Vhodna vrata so novejša. Okna so dvokrilna deljena s prečkami ter zaščitena s kovanimi mrežami in opremljena z okovjem za polkna. Fasado členijo pilastri med okenskimi osmi ter zatrepne obrobe. Talni zidec je kamnit. Tradicionalno razporejena notranjščina je prenovljena. Klet je obokana. Gospodarsko poslopje s strmo dvokapno opečno streho in značilnim hodnikom je oblikovano na L. Pred njim stoji latnik-brajda. Kmečka hiša in gospodarsko poslopje sta tipična objekta, ki tvorita domačijo druge polovice 19.stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopij, njenih gradbenih substanc ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 25538 Ime enote: Zgornje Verjane – Hiša Zgornje Verjane 3

Naselje: Zgornje Verjane ; Hišna številka: 3 ; Lokacija: Parc. št.: *4/1 k.o. Zgornje Verjane

Utemeljitev razglasitve: V okviru Horvatove domačije je ob novi hiši ohranjena še stara hiša. Hiša je pritlična, delno podkletena  pet osna stavba, krita s strmo opečno, čopasto dvokapno streho. Razporeditev notranjščine je tradicionalna, še primarno ohranjena. V srednji osi sta »priklet« (veža) in kuhinja s kuriščem za krušno peč in zidanim štedilnikom levo sta »prednja hiša« s krušno pečjo in »štibl«, desno sta »kamra«, obokan prostor in »zadnja hiša«. Večja klet je obokana. Vhod v hišo je v srednji osi skozi kamnit polkrožno zaključen portal. Do njega vodijo široke kamnite stopnice. Vhodna vrata so dvokrilna, kasetirana. Okna, deljena na polja so zaščitena s križi in opremljena s polkni. Fasada je enostavna, zaglajena, poudarjena le z gladkimi okenskimi obrobami in vogali. Stavba je tipična kmečka hiša iz druge polovice 19. stoletja.

Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 25539 Ime enote: Zgornje Verjane – Hiša Zgornje Verjane 18

Naselje: Zgornje Verjane ; Hišna številka: 18 ; Lokacija: Parc. št.: 172 del k.o. Zgornje Verjane.

Utemeljitev razglasitve: Pritlična, delno podkletena petosna hiša, krita s strmo opečno dvokapno streho s širokim enostranskim napuščem, stoji ob cesti v osrednjem delu razloženega naselja.

Vhod v hišo vodi preko treh širokih kamnitih stopnic, skozi kamnit, pravokotno oblikovan portal v srednji osi stavbe. Portal je na prekladi datiran z letnico 1856 in označen z No. 26 in črkama J in D. Vhodna vrata so dvokrilna, kasetirana, bogato oblikovana in opremljena z originalnima kljukama. Okna so opremljena s kovanimi križi in polkni. Fasado členijo okenske obrobe in pilastri med okenskimi osmi ter rustika talnega zidca. Notranjščina je tradicionalna. Veža in kuhinja v srednji osi ter levo in desno sobe ter shramba. Hiša, ki stoji v okviru domačije je tipična kmečka stavba iz druge polovice 19. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

C). Spominski objekti ali kraji

EŠD: 24341 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah – Spomenik padlim domačinom

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Lokacija: Parc. št. 306/1 del, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Na osrednjem trgu v Sveti Trojici, ob nekdanjem zdravstvenem domu, stoji spomenik padlim domačinom, delno izdelan po načrtih arhitekta Plečnika. Na rahlo dvignjenem otočku, ki ga obdaja kamnita ograja in polkrožno zaključena ploščad, je postavljen kamnit obelisk, ki je sestavljen iz treh kamniti sklopov, ki se končujejo s peterokrako zvezdo, po predvidenem načrtu naj bi tu stal golob. Na spodnjem delu spomenika je na čelni strani vklesano posvetilo, na stranskih pa imena desetih padlih domačinov. Spomenik je izdelan iz pohorskega granita.

Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.

EŠD: 24339 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Poličeva kapela

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah , Lokacija: Parc. št. 115/2 del k.o. Stari Porčič.

Utemeljitev razglasitve: Neogotska kapela iz druge polovice 19. stoletja stoji v neposredni bližini domačije Cesta Maksa Kavčiča 5. Kapela s strmo streho in dvema izzidanima trikotnima čeloma ob strani ima na vhodni strani masiven neogotski zvonik.

Nad gotsko zaključenim vhodom je gotska roža in maltasta podoba angela z napisnim trakom.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanje vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD: 1082 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Znamenje Sv. Janeza Puščavnika

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah; Lokacija: Parc.

št. 67 del, k.o. Gradišče v Slovenskih goricah.

Utemeljitev razglasitve: Plastika sv. Janeza Puščavnika je

locirana na širokem podstavku z napisom v nemščini. Svetnik drži v levi roki knjigo, desna roka sloni na prsih. Oblečen je le v kožo in kratko tuniko. Kip sv. Janeza iz leta 1848 predstavlja nadaljevanje poznobaročne tradicije 19. stoletja. Čeprav so gube že otrdele in ni več baročne dinamike in njene visoke kvalitete, spada plastika med pomembna figuralna znamenja 19. stoletja.

Opis varstvenega režima; Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- ohranjanj vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, so omejeni in dovoljeni ob soglasju Zavoda;

- v območju spomenika je omejeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Takšni posegi so možni ob soglasju Zavoda in prostorsko izvedbenimi pogoji Občine.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

D). Naselja in njihovi deli EŠD: 1040 Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Trško jedro

Naselje: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ; Lokacija: Parc. št.:*1, *2/1, *2/2, *4, *5, *6, *7, *19, *20, *21, *22, *23/2, *24, *25, *27, *28, *30/1, *31/2, *32/1, *32/2, *33/2, *35, *63, *65, 11/1, 13/1, 13/2, 14/2, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23/1, 23/2, 23/3, 25, 26/1, 26/2, 27/1, 27/2, 28, 29, 31, 32, 33/1, 33/3, 34/1, 34/2, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4, 39/1, 40/1, 40/3, 40/4, 41, 42, 43, 44/1, 45, 46/1, 47/1, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 59, 60, 61/1, 61/2, 62, 63, 66/1, 66/2, 67, 69-del, 129/1, 129/3, 130/6, 130/7, 130/8, 130/9, 131/2, 132, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4, 133/5, 134/1, 134/2, 134/3, 135/2, 135/3, 136/1, 136/3, 136/4, 137/1, 137/4, 138, 140, 141, 142, 143/1, 151, 152/1, 152/2, 152/3, 153, 156/2, 156/3, 156/4, 156/5, 156/6, 156/7, 156/8, 156/9, 156/10, 156/11, 156/12, 156/13, 160, 172/5, 298 del, 300, 303 del, 305/1, 306/1, 309, 310, 313, 314, vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah; in :

parc. št. 123, 124/1, 124/2, 125, 126, 127, 129, 130, 131/1, 131/2, 132, 133, 134, 135, 136/3, 136/4, 139, 140, 141, 142/1, 144, 145, 147/1, 147/36, vse k.o. Stari Porčič.

Utemeljitev razglasitve: Naselbina pod samostanom je nastala na stičišču cest iz Ptuja, Maribora in Radgone. Od konca 17. do konca 18. stoletja je bila tu osrednja slovenjegoriška božja pot.

V tem času se je naselje razvilo v večjo tržno oblikovano vas, ki je leta 1872 dosegla status trga. Promet, sejmarstvo in romanja so kraju po jožefinski prekinitvi zaradi reform ponovno pomagali do blaginje, vendar pa je trg pozneje razvojno zaostal zaradi odsotnosti industrije. Urbano kompozicijo kraja sestavljata mlajše trško jedro z lijakasto razširjenim cestiščem in pretežno strnjeno pozidavo v severni polovici naselbine ter starejša vaška parcelacija s posamično gradnjo v južni polovici naselja.  Samostanski kompleks na njunem stičišču ju s svojo gmoto povezuje in obenem krajinsko poudarja. V trškem jedru je ohranjenih nekaj klasicističnih hiš z gospodarskimi poslopju v ozadju, ki pa počasi izgubljajo svojo primarno funkcijo. Skupaj s samostanskim kompleksom trško naselje predstavlja enega najkvalitetnejših trških naselij v širšem prostoru.

Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;

- strokovno vzdrževanje in ohranjanje vseh neokrnjenih urbanističnih prvin: ohranjanje značilne tlorisne zasnove in parcelacije, zazidalni raster, višinske gabarite, historično obliko stavb in streh, nepozidane in zelene površine;

- podrejanje vsake rabe in posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti in spomeniške pričevalnosti območja;

- prepoved novogradenj, nadzidav in adaptacij, razen z namenom sanirati in rekonstruirati spomeniško območje in njegove dele;

- sestavni del urbanistične zasnove zavarovanega območja so tudi zelene površine, ki se morajo ohranjati v nespremenjenem obsegu in obliki - možno je redno vzdrževanje in nadomestne saditve;

- posegi v zaščiteno namembnost, tlorise in gabarite so možni zgolj v okviru vzdrževalnih posegov, ki pa morajo biti enotno zasnovani in izvedeni;

- park pred kompleksom samostana s cerkvijo in ostale zelene površine se varujejo v kompoziciji vrtnoarhitekturne zasnove, njegove strukturne poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti, skulpture) in naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vsa vegetacija, topografija - relief).

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

- povečevanju pričevalnosti urbanističnega spomenika;

- predstavitvi kulturnih vrednot;

- učno demonstracijskemu delu in znanstveno raziskovalnemu delu;

stanovanjski, kulturni, poslovni, storitveni dejavnosti

6. člen

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

7. člen

Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

8. člen

Meje območij kulturnih spomenikov so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.

Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod in Občina.

9. člen

Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka.

10. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.

11. člen

S tem odlokom preneha veljati za območje Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Lenart (Uradni list RS, št. 24/1992 in 13/1998 ).

12. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 622-1/2009

Datum: 20. oktober 2011

Župan

Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Darko Fras, univ. dipl. prav., s. r.