|
Na podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih
službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8), 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09,
51/10),
Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08),
Uredbe
o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 61/11),
Uredbe
o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06,
106/01, 110/07, 67/11 (68/11 – popr.)),
Uredbe o ravnanju z odpadnimi
nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08),
Uredbe o ravnanju z
biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
(Uradni list RS, št. 39/10),
Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadov
in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Uradni list RS, št.
97/06),
Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo
(Uradni list RS, št. 107/06, 100/10),
Odredbe o ravnanju z ločeno
zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki (Uradni list RS, št. 21/01),
Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09),
Odloka o gospodarskih javnih
službah v Občini Tolmin (Primorske novice Uradne objave, št. 21/2008) in
21. člena
Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11) je
Občinski svet Občine Tolmin na 11. seji dne 29. 11. 2011 sprejel |
|
O D L O K |
|
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tolmin |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) Ta odlok obravnava način in pogoje opravljanja obvezne
gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju:
javna služba) na območju Občine Tolmin tako, da določa: |
|
– prostorsko in organizacijsko zasnovo opravljanja javne
službe, |
|
– vrsto in obseg storitev javne službe,
|
|
– vrste komunalnih odpadkov,
|
|
– ravnanje z odpadki,
|
|
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
|
|
– vire financiranja javne službe,
|
|
– obračun storitev ravnanja z odpadki,
|
|
– nadzor nad izvajanjem odloka.
|
|
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
2. člen |
|
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
|
|
– povzročiteljem odpadkov izboljšati dostop do storitev
javne službe, |
|
– zagotoviti učinkovito zajemanje in ločeno zbiranje
posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja
odpadkov, |
|
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
|
|
– uveljavitev načela "stroške plača povzročitelj
odpadkov", |
|
– izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z
njimi, |
|
– izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno
ravnanje z njimi, |
|
– sprejemljivost ukrepov za okolje,
|
|
– preprečevanje neorganiziranega in divjega odlaganja
odpadkov, |
|
– zagotoviti oddajo odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na
odlagališču komunalnih odpadkov, |
|
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih
programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
3. člen |
|
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji
pomen: |
|
Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju
lokalne skupnosti kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in
sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter
storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, in
so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni (v nadaljevanju:
odpadki). |
|
V ločeno zbrano frakcijo odpadkov, ki so primerni za
ponovno uporabo oziroma predelavo, štejejo odpadki iz gospodinjstva in
proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem
procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr.
papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče
izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov.
Ločeno se zbira tiste odpadke, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče
tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi zmanjšanja izrabe
kapacitete urejenih odlagališč odpadkov (v nadaljevanju: ločeno zbrani
odpadki). |
|
V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma
biorazgradljivih odpadkov štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni,
če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v
to frakcijo odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z
vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki
biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki). |
|
V ločeno zbrano frakcijo kosovnih odpadkov štejejo večji
odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi
embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi
gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali
teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za
odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki). |
|
V ločeno zbrano frakcijo nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev štejejo tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah
redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in
nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca
javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in
nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila,
baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter
drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v
gospodinjstvih in so navedeni v Prilogi 2 tega odloka (v nadaljevanju:
nevarni odpadki). |
|
Mešani odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni
odpadki, torej tisti odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v
gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz
prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče. |
|
Odpadna embalaža, ki je odpadek, je odpadna prodajna ali
sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu, ali kot po
naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji,
obrti, storitveni ali drugi dejavnosti. |
|
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, odvoz, predelavo,
skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega
ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi. |
|
Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi
imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje in
predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. |
|
Kompostnik je zabojnik na vrtu ali kompostna posoda za
kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih
odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega
vpliva na okolje. |
|
Ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in
opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno
zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo
izvajalcu javne službe. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski
zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov in
predstavljajo občinsko infrastrukturo. |
|
Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen
za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer
povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu javne službe.
|
|
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in
opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno
zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov iz širše okolice le-te
prepuščajo izvajalcu javne službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen
kot zbiralnica nevarnih odpadkov. |
|
Poslovna površina je uporabna površina, ki predstavlja
tisti del neto tlorisne površine stavbe, ki ustreza namenu in uporabi
stavbe po slovenskem standardu SIST ISO 9836. |
|
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak
pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani
na njihovi podlagi. |
|
4. člen |
|
Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov, za
izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju
objektov, kjer bodo nastajali odpadki. |
|
II. PROSTORSKA IN ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
5. člen |
|
(1) Občina Tolmin (v nadaljevanju: občina) zagotavlja
javno službo v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v
obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. |
|
(2) Z infrastrukturnimi objekti in opremo, ki služi
izvajanju javne službe na celotnem območju občine gospodari Komunala
Tolmin, Javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec). |
|
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
6. člen |
|
(1) Javna služba obsega ravnanje z odpadki.
|
|
(2) Ravnanje z odpadki zajema:
|
|
– zbiranje, odvoz in odlaganje mešanih odpadkov,
|
|
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov z ekoloških
otokov, |
|
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
|
|
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
|
|
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
|
|
– kompostiranje bioloških odpadkov,
|
|
– obdelavo odpadkov,
|
|
– oddajanje mešanih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
|
|
– oddajanje ločeno zbranih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
|
|
– sortiranje in tehtanje odpadkov,
|
|
– odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh
postopkov, |
|
– nadzor odlagališča po zaprtju,
|
|
– ekološko obveščanje in osveščanje občanov.
|
|
(3) Izvajalec javne službe lahko opravlja javno službo s
podizvajalci, s katerimi mora imeti sklenjene podizvajalske pogodbe. |
|
7. člen |
|
Izvajalec določa projektne pogoje, izdaja soglasja k
projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora. |
|
8. člen |
|
Izvajalec v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka
sprejme Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične
normative za ravnanje z odpadki. |
|
9. člen |
|
(1) Povzročitelj odpadkov je vsak pravni subjekt, ki na
območju občine povzroča nastajanje odpadkov: |
|
– fizične osebe v gospodinjstvu;
|
|
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki,
ki samostojno opravljajo dejavnost, in razpolagajo s poslovnimi
prostori; |
|
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških
objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so
namenjeni občasni rabi; |
|
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori;
|
|
– lastniki ali najemniki kmetijskih gospodarstev, kadar
količina odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov
gospodinjstva iz 45. člena tega odloka; |
|
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice,
sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste,
ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno); |
|
– lokalna turistična organizacija in turistična društva,
kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah; |
|
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne
prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge
nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne
rabe. |
|
(2) Za potrebe izvajanje tega odloka je gospodinjstvo
oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem,
dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do
izvajalca javne službe gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki
je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno
odgovorna. |
|
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z
več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe
plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se
povzročajo odpadki. |
|
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor
(v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja
odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe
stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu to sporočiti. V nasprotnem
primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec. |
|
(5) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe
objekta povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z
odpadki, razen v izjemnih primerih kot so šolanje v tujini, zdravljenje,
prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj
neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti
podprt s pisnimi dokazili. |
|
(6) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni
obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, npr.
vodovodni priključek, električni priključek. |
|
IV. VRSTE ODPADKOV |
|
10. člen |
|
(1) Odpadki so razvrščeni v skladu z Uredbo o ravnanju z
odpadki v klasifikacijsko skupino odpadka 20 01 in 20 03, vključno s
klasifikacijsko skupino 15 01, kot je prikazano v Prilogi 1, ki je
sestavni del tega odloka. |
|
(2) Določbe tega odloka ne veljajo za:
|
|
– greznične gošče,
|
|
– nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v
industriji in obrti, |
|
– živalske odpadke,
|
|
– gradbene odpadke in ruševine, vključno z odpadnimi
materiali pri gradnji cest, |
|
– ostale odpadke, ki so v klasifikacijskem seznamu
odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov opredeljeni kot
nekomunalni odpadki. |
|
Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi
predpisi. |
|
V. ZBIRANJE ODPADKOV |
|
11. člen |
|
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v
razsutem stanju v namenske zabojnike za odpadke, katerih vrsto in
število določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja
odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov. |
|
(2) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino
zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec določi ustrezno povečanje
prostornine zabojnikov za odpadke. |
|
(3) Izvajalec praviloma v breme javne službe nabavi in
namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in
obnavljanje. |
|
(4) Izvajalec vodi namenske zabojnike za odpadke v
evidenci osnovnih sredstev. |
|
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se v
primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega
ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov s stroški popravila
ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov. |
|
(6) Zabojniki za odpadke so lahko nameščeni za posameznega
povzročitelja odpadkov ali za več povzročiteljev odpadkov skupaj. V
večnamenskih stavbah, kjer se opravlja dejavnost z različno količino in
strukturo odpadkov, lahko odredi izvajalec posamične zabojnike za
posamezne povzročitelje odpadkov. |
|
(7) Lokacija postavitve zabojnikov za odpadke se določi
skladno s 14. členom tega odloka. |
|
12. člen |
|
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih
prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja
prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za
zbiranje odpadkov in z izvajalcem skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po
končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne
poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z
izvajalcem predhodno dogovorjeno odjemno mesto ter o tem obvestiti
izvajalca. |
|
(2) Izvajalec mora proti plačilu organizatorja prireditve
zbrane odpadke odpeljati v skladu z rednim razporedom odvozov odpadkov
oziroma skladno s sklenjenim dogovorom. |
|
(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo
tabora skleniti z izvajalcem pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s
katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki. |
|
(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije
priglasiti izvajalcu najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem
skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja
stroškov. |
|
a) Zbiranje mešanih odpadkov |
|
13. člen |
|
(1) Za zbiranje mešanih odpadkov se uporabljata dva
sistema: |
|
– zbiralni sistem: povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo
v tipizirane zabojnike, ki so locirani v neposredni bližini nastanka
odpadkov, in |
|
– prinašalni sistem: zbirno oziroma odjemno mesto je
namenjeno več povzročiteljem odpadkov skupaj, kateri odpadke odlagajo v
skupne tipizirane zabojnike. |
|
V prinašalni sistem so vključena tudi naselja oziroma
njihovi deli, kjer zbiralni sistem ni možen ali ekonomsko upravičen.
|
|
(2) Oba sistema zbiranja mešanih odpadkov sta namenjena
za: |
|
– gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,
|
|
– gospodinjstva v večstanovanjskih objektih,
|
|
– kmetijska gospodarstva,
|
|
– obrt, industrijo in poslovne prostore,
|
|
– pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte. |
|
14. člen |
|
(1) Zbirno mesto za mešane odpadke je ustrezno urejen
prostor, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema zbirajo mešane
odpadke v tipiziranih zabojnikih. |
|
(2) Odjemno mesto je mesto, kjer morajo povzročitelji
odpadkov določiti ustrezen prostor za odlaganje tipiziranih zabojnikov
za odpadke. |
|
Odjemno mesto je praviloma na funkcionalni površini
objekta in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo. Lokacija
odjemnega mesta je lahko oddaljena praviloma največ 10 metrov od
transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste), ki
mora biti širine najmanj 3 metre in proste višine najmanj 4 metre.
|
|
(3) Med odjemnim mestom in mestom vozila ne sme biti ovir,
kot so robniki, stopnice, zidovi, ograje. |
|
(4) Zbirna in odjemna mesta določa izvajalec v soglasju s
povzročitelji odpadkov. V primeru, da med izvajalcem in povzročiteljem
odpadkov ni soglasja glede lokacije zbirnega in odjemnega mesta, ju
določi pristojni oddelek občinske uprave v sodelovanju z izvajalcem in
povzročiteljem odpadkov. |
|
(5) Zbirna in odjemna mesta, locirana na funkcionalni
površini objekta, so dolžni urediti, vzdrževati in čistiti povzročitelji
odpadkov. |
|
15. člen |
|
(1) Povsod, kjer je možno, morata biti zbirno in odjemno
mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov
dolžni pravočasno dostaviti tipizirane zabojnike z mešanimi odpadki na
dan odvoza na odjemno mesto oziroma do linije odvoza komunalnega vozila
in jih po izpraznitvi še isti dan vrniti na zbirno mesto. |
|
(2) V primeru slepe ceste, mora biti zagotovljeno primerno
in varno obračališče za vozila izvajalca. Na zahtevo povzročitelja
odpadkov izvajalec lahko izjemoma izprazni zabojnik tudi ob cestah in
poteh, ki niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in
zanesljiv dovoz vozil izvajalca. Izvajalec ne odgovarja za povzročeno
škodo na teh voziščih, razen v primeru, da je le-ta povzročena iz
malomarnosti. |
|
16. člen |
|
Ob določanju lokacij za zbirna in odjemna mesta je treba
upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in
požarno-varstvene predpise. Zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati ali
ogrožati prometa na javnih površinah. |
|
17. člen |
|
Če je zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno
oviran dostop za smetarska vozila, mora investitor del na svoje stroške
zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu. V tem
primeru je dolžan obvestiti izvajalca in povzročitelje odpadkov o
spremenjenem odjemnem mestu. |
|
18. člen |
|
(1) Zbirna in odjemna mesta so dolžni vzdrževati
povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh
mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest. V primeru, kadar se
zabojniki za zbiranje mešanih odpadkov nahajajo na zbirnih mestih, ki
predstavljajo občinsko infrastrukturo, je za vzdrževanje teh mest
pristojen izvajalec. |
|
(2) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke
tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje
dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke
in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno
mesto, ga je dolžan tudi očistiti. |
|
(3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni
poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do odjemnih mest. Povzročitelji
odpadkov so dolžni zapirati pokrove zabojnikov na zbirnem in odjemnem
mestu. |
|
19. člen |
|
Povzročitelji odpadkov morajo mešane odpadke odlagati na
zbirnih mestih v: |
|
1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240, 500,
700, 900 in 1100 litrov, |
|
2. tipizirane velike zabojnike volumna 5–7 m3. |
|
20. člen |
|
(1) V zabojnike za mešane odpadke je prepovedano odlagati:
|
|
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
|
|
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati,
kolesa, vozila, stanovanjska oprema), |
|
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
|
|
– odpadke v tekočem stanju,
|
|
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
|
|
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne,
reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke
naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so
klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
|
|
– poginule živali, kože in klavnične odpadke,
|
|
– odpadno embalažo,
|
|
– odpadno električno in elektronsko opremo,
|
|
– gume in pnevmatike,
|
|
– odpadne nagrobne sveče,
|
|
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru
nastanka, |
|
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov
(trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati
na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke
odpadke. |
|
(2) Odpadke in njim podobne odpadke iz industrije, obrti
in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so
opredeljeni kot nevarni odpadki, navedeni v Prilogi 2 tega odloka, je
prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke. |
|
(3) Ustreznost vsebine odpadkov v zabojniku se preverja
tako, da se na odjemnem mestu pred izpraznitvijo naredi pregled
odpadkov. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine ugotovi
neustreznost le-te, izvajalec ni dolžan izprazniti zabojnika za odpadke,
ampak povzročitelja odpadkov na primeren način pisno opozori (npr.
opozorilo na zabojniku), zakaj zabojnik ni izpraznjen. Če povzročitelj
tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko
izvajalec ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške
sortiranja odpadkov skladno s cenikom. Izvajalec mora nespoštovanje
navodil za odlaganje prijaviti medobčinski inšpekciji. |
|
b) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka |
|
21. člen |
|
(1) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se izvaja
po programu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca
potrdi pristojni občinski organ. |
|
(2) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po
vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
Izvajalec je dolžan povzročitelje odpadkov obvestiti o načinu ločenega
zbiranja odpadkov, kot je opredeljen v členih od 13 do 18 tega odloka. |
|
22. člen |
|
(1) Gospodinjstva so dolžna izločati biološke odpadke in
jih obdelovati v lastnih kompostnikih. Tista gospodinjstva, ki biološke
odpadke ne kompostirajo, le-te oddajo v namenske zabojnike. Če oddajajo
odpadke v te zabojnike v vrečkah, morajo biti vrečke biološko
razgradljive. Gospodinjstva, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo
izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o
kompostiranju. |
|
(2) V zabojnike za biološke odpadke se zbira sadje,
zelenjava, jajčne lupine, ostanki hrane, vrtni odpadki (npr. cvetje,
trava), lesni odpadki (npr. žagovina, lubje, veje), papirnate vrečke in
drugi biološki odpadki. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine
zabojnikov za odpadke ugotovi neustreznost le-te, se postopa v skladu z
določbo tretjega odstavka 20. člena tega odloka. |
|
23. člen |
|
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili
izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike,
nameščene na ekoloških otokih. |
|
(2) Namenski zabojniki so namenjeni zbiranju:
|
|
– papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo
iz papirja ali lepenke, |
|
– odpadne embalaže iz stekla,
|
|
– odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov,
|
|
– tekstila iz umetnih in naravnih vlaken.
|
|
(3) Stroški ureditve ekoloških otokov ter nabave in
postavitve zabojnikov na ekoloških otokih se financirajo iz sredstev
proračuna občine. |
|
(4) Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti
izvajalec. |
|
24. člen |
|
Ločeno se zbirajo naslednje frakcije:
|
|
– v zabojniku za papir se zbirajo časopisi, revije,
prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir,
pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali
kartonska embalaža; |
|
– v zabojniku za steklo se zbirajo vse vrste praznih in
čistih steklenic in kozarcev živil, pijač, kozmetike ter vsa ostala
steklena embalaža vseh barv brez pokrovov in zamaškov; |
|
– v zabojniku za plastiko in embalažo se zbirajo plastenke
in plastična embalaža, čiste plastenke čistil, trda plastika, plastična
folija, plastični zamaški, kartonska embalaža za tekočine (tetrapak),
pločevinke živil in pijač, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke
in folije, embalaža za tekoča živila; |
|
– v zabojniku za tekstil se zbirajo vse vrste tekstila iz
umetnih in naravnih vlaken, razen obutve. |
|
25. člen |
|
Lokacije za ureditev ekoloških otokov določita izvajalec
in pristojna krajevna skupnost s soglasjem pristojnega oddelka občinske
uprave po predhodno pridobljenem mnenju sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu. Pri določitvi lokacije se upošteva kriterij lastništva
zemljišča. Če ni možno določiti lokacije na zemljišču javno dobro ali v
lasti občine, je lokacija s pisnim soglasjem lastnika lahko tudi
funkcionalno zemljišče ali skupno funkcionalno zemljišče objekta. V
primeru, da se o predvideni lokaciji ni možno sporazumeti,
najustreznejšo lokacijo določi predstavnik pristojnega oddelka občinske
uprave. |
|
26. člen |
|
Izvajalec je dolžan voditi kataster ekoloških otokov in ga
enkrat letno preveriti ter spremembe posredovati občini. V katastru
morajo biti navedene lokacije ekoloških otokov, število in vrste
namenskih zabojnikov ter pogostost odvoza in količine odpeljanih
odpadkov. |
|
27. člen |
|
Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne
sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih. |
|
28. člen |
|
(1) Na območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno
organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno
prilagojeno in opremljeno mobilno postajo. Zbiranje poteka v skladu z
določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen
način. |
|
(2) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati
pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo
oziroma odstranjevanje. |
|
(3) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in
odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim
prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
29. člen |
|
(1) Na območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno
organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje poteka
v skladu z določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na
krajevno običajen način. |
|
(2) V zabojnike za kosovne odpadke se odlaga pohištvo,
bela tehnika, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme,
predmeti iz pločevine, kovine in lesa. |
|
30. člen |
|
(1) Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor
za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov,
nevarnih odpadkov in kosovnih odpadkov. Izvajalec pri prevzetih odpadkih
izvede predelavo z namenom odpreme v nadaljnjo predelavo ali
odstranjevanje. |
|
(2) Zbirni center je urejen tudi kot zbirno mesto odpadne
električne in elektronske opreme, kjer se te frakcije začasno
skladiščijo. |
|
(3) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost
razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov, če
to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te
dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca pooblaščene osebe.
|
|
(4) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in
čistočo zbirnega centra. |
|
31. člen |
|
(1) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem
odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
|
|
(2) Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, lahko na
zbirnem centru brezplačno odda ločeno zbrane odpadke, kosovne odpadke in
nevarne odpadke. Odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca.
|
|
(3) V zbirnem centru lahko odpadke, navedene v prejšnjem
odstavku tega člena oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki
posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem
primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom.
|
|
(4) V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca
zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj
odpadkov zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan
sprejeti. |
|
(5) V zbirnem centru lahko povzročitelji odpadkov proti
plačilu oddajo gradbene odpadke in odpadke, ki vsebujejo azbest. Občina
lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se
uredi s pravilnikom. |
|
32. člen |
|
(1) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
|
|
– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja
ali lepenke; |
|
– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno
embalažo iz stekla; |
|
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in
sestavljenih materialov; |
|
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin;
|
|
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa;
|
|
– oblačila in tekstil;
|
|
– odpadna električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje
nevarnih snovi; |
|
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine
16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,
določenem v Uredbi o ravnanju z odpadki; |
|
– kosovni odpadki;
|
|
– izrabljene gume;
|
|
– drobni gradbeni odpadki;
|
|
– biološki odpadki in
|
|
– nevarni odpadki.
|
|
(2) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v
zbirnem centru, in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra.
|
|
(3) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je
dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če
tega ne stori, se o dejanju obvesti medobčinsko inšpekcijo. |
|
33. člen |
|
Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec v
dogovoru s pristojnim oddelkom občinske uprave. Povzročitelji odpadkov
lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja. |
|
VI. ODVOZ ODPADKOV |
|
34. člen |
|
(1) Redni odvoz odpadkov opravlja izvajalec skladno z
letnim razporedom odvoza odpadkov in programom ločenega zbiranja
odpadkov. Razpored odvoza mora biti optimalen glede stroškov odvoza in
izveden s tehnologijo in pogostostjo, ki ne povzroča motečih vplivov na
okolje. |
|
(2) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi
otoki tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz
odpadkov. |
|
(3) Pristojne občinske službe imajo pravico zahtevati
večjo pogostost odvoza in v tem primeru izvajalcu kriti dodatne stroške
izvajanja. Večjo pogostost odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj
odpadkov proti plačilu. |
|
(4) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej
urejenimi komunalnimi vozili. Odpadki z ekoloških otokov, kosovni
odpadki ter nevarni odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom. |
|
35. člen |
|
V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile
(sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu
(prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov
oziroma dela prostih dni je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v
petih delovnih dneh po prenehanju navedenih vzrokov. |
|
VII. ODLAGANJE ODPADKOV |
|
36. člen |
|
(1) Izvajalec mora obdelane odpadke odlagati samo na
urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča. |
|
(2) Odlagališče odpadkov vzdržuje in ureja izvajalec v
skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča. |
|
(3) Obratovalni čas odlagališča določi izvajalec. Vstop na
odlagališče je dovoljen samo v času obratovanja in v spremstvu
pooblaščene osebe izvajalca. |
|
37. člen |
|
(1) Odlagališča odpadkov, za katere niso bila izdana
ustrezna dovoljenja (v nadaljevanju: divja odlagališča), se sanirajo v
skladu z odločbo pristojnega inšpektorja. |
|
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati
izvajalcu, ali druge odpadke, izven za to določenih odlagališč oziroma
za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. V
primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se
za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so
odloženi odpadki. Slednje velja, če lastnik zemljišča v roku 15 dni od
dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje
moral izvedeti, stanja ni prijavil medobčinski inšpekciji. Če pa
lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti oziroma je lastnik zemljišča v
roku prijavil stanje medobčinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za
odstranitev odpadkov iz občinskega proračuna. |
|
VIII. OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV ODPADKOV |
|
38. člen |
|
(1) Pravilno odlaganje odpadkov je za povzročitelje
odpadkov obvezno. |
|
(2) Povzročitelji odpadkov morajo:
|
|
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali na
prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza nevarnih odpadkov,
|
|
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na
prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza kosovnih odpadkov,
|
|
– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno
zbiranje odpadkov, |
|
– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke
odpadke, |
|
– oddajati mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje
odpadkov, |
|
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova,
lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh
zapadlih obveznosti, |
|
– redno plačevati storitve javne službe. |
|
39. člen |
|
(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, so dolžni izvajalcu
predajati ločeno zbrane biološke odpadke in mešane odpadke, lahko pa se
z izvajalcem dogovorijo tudi za predajo ostalih ločeno zbranih odpadkov.
|
|
(2) Nabava, namestitev, vzdrževanje in obnavljanje
zabojnikov za odpadke je breme pravnih oseb, samostojnih podjetnikov
posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, in so
njihova last. |
|
40. člen |
|
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in
odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno
prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka
povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe
nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem
dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za
zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek
izvajanja storitev javne službe. |
|
(2) Povzročitelj odpadkov je dolžan najkasneje v petih
dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi
podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe. |
|
(3) Če se ugotovi, da je povzročitelj odpadkov izvajalca
oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz
prejšnjega odstavka, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna
razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne
službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval
pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja
tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso
poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč
zaračunane storitve javne službe, če mu povzročitelj odpadkov ni
pravočasno sporočil nastalo spremembo. |
|
41. člen |
|
(1) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven zabojnikov za
odpadke, brskanje po zabojnikih za odpadke in razmetavanje odpadkov iz
zabojnikov za odpadke. |
|
(2) Če odpadki niso odloženi v skladu s tem odlokom, ali
se odlagajo izven namenskih zabojnikov za odpadke, lahko medobčinska
inšpekcija z odločbo zahteva odstranitev odpadkov. |
|
(3) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen
sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja. |
|
IX. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
42. člen |
|
Javna služba se financira iz:
|
|
– cene storitev javne službe,
|
|
– proračuna občine,
|
|
– drugih virov. |
|
X. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI |
|
43. člen |
|
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi
povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in
sicer s prvim dnem naslednjega meseca: |
|
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
|
|
– po dnevu vselitve v stavbo oziroma rojstva,
|
|
– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,
|
|
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest,
uporabo, najem ali upravljanje. |
|
(2) Obračun storitev javne službe ravnanja z odpadki
izvaja izvajalec. |
|
44. člen |
|
(1) Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od
občasnih povzročiteljev odpadkov se določijo na osnovi programa in
stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
|
|
(2) Ceno storitev ravnanja z odpadki sprejme občinski svet
občine ob upoštevanju tarifnega sistema in veljavnih predpisov, ki
urejajo to področje. Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi
izvajalec. |
|
45. člen |
|
(1) Enota količine storitev javne službe ravnanja z
odpadki je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo
izvajalcu. Sodilo za razdelitev količine storitev na povzročitelja
odpadkov je velikost zabojnika in število odvozov, pri čemer se za
gospodinjstva upošteva, da ena oseba povzroči 245 l oziroma 24 kg
odpadkov na mesec. V to količino so všteti tudi biološki odpadki, ki se
ne kompostirajo, in ne presegajo določene količine bioloških odpadkov,
upoštevane pri izračunu cene storitve ravnanja z odpadki. |
|
(2) Podlaga za obračun storitev javne službe je:
|
|
– za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih
odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena, pri
čemer se odvoz bioloških odpadkov, ki presega določeno količino iz
prvega odstavka tega člena, obračunava po dejanski količini povzročenih
odpadkov; za dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini
Tolmin, začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu
(od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila
stroškov ravnanja z odpadki za to obdobje ob predložitvi potrdila o
šolanju in začasnem prebivališču in se začne izvajati v naslednjem
mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil; preostali čas v letu se
obračun izvaja na način, določen za gospodinjstva; |
|
– za uporabnike počitniških objektov ter občasno
naseljenih oziroma uporabljenih objektov: pavšalno določena količina
oddanih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena;
|
|
– za lastnike ali najemnike kmetijskih gospodarstev, kadar
količina odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov
gospodinjstva iz prve alineje drugega odstavka tega člena: pavšalno
določena količina oddanih odpadkov, ki ustreza enkratnemu odvozu 120 l
posode na teden; |
|
– za apartmaje in turistične sobe z zmogljivostjo do 14 ležišč: pavšalno
določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s številom ležišč, pri
čemer se za vsako ležišče upošteva količina za eno osebo iz prvega
odstavka tega člena in obdobje treh mesecev;
|
|
– za apartmaje in turistične sobe: število nočitev po dejanski
zasedenosti ležišč, pri čemer se upošteva, da posameznik povzroči 0,8 kg
odpadkov na nočitev; |
|
– za apartmaje in
turistične sobe z zmogljivostjo nad 14 ležišč: sklenitev pogodbe o
ravnanju z odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od začetka
opravljanja dejavnosti, upoštevaje dejansko količino povzročenih
odpadkov; |
|
– za poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih
prostorov praviloma v skladu z naslednjo razpredelnico ali sklenitev
pogodbe o ravnanju z odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od
začetka opravljanja dejavnosti, upoštevaje dejansko količino povzročenih
odpadkov: |
|
+-------------------------------+------------------------------+ |
|
| Poslovna površina |
Velikost posode | |
|
+-------------------------------+------------------------------+ |
|
| 0–30 m2 | 120 l
x 0,5 odvoza/teden | |
|
+-------------------------------+------------------------------+ |
|
| 31–60 m2 | 120
l x 1 odvoz/teden | |
|
+-------------------------------+------------------------------+ |
|
| 61–100 m2 | 240
l x 1 odvoz/teden | |
|
+-------------------------------+------------------------------+ |
|
– za poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih
prostorov površine nad 100 m2 in kampe, hotele, turistične točke,
planinske koče, osebe, ki upravljajo javne površine, ipd.: sklenitev
pogodbe o ravnanju z odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od
začetka opravljanja dejavnosti, upoštevaje dejansko količino povzročenih
odpadkov. |
|
46. člen |
|
Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe,
samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno
opravljajo dejavnost iz pete, šeste in sedme alineje drugega odstavka
45. člena tega odloka, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med
povzročiteljem odpadkov in izvajalcem. |
|
47. člen |
|
(1) Povzročitelj odpadkov plačuje storitev po tem odloku
mesečno na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Povzročitelj odpadkov
mora plačati račun najpozneje v 8 dneh po njegovi izstavitvi.
|
|
(1) Vsak povzročitelj odpadkov plačuje storitev po tem odloku mesečno na
podlagi izstavljenega računa izvajalca, razen imetnikov apartmajev in
turističnih sob, ki plačujejo storitev po tem odloku enkrat letno za
obdobje od 1. 9. preteklega leta do 31. 8. tekočega leta, na podlagi
izstavljenega računa izvajalca v mesecu oktobru tekočega leta.
Povzročitelj odpadkov mora plačati račun najpozneje v 8 dneh po njegovi
izstavitvi. |
|
(2) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati
vse z veljavno zakonodajo predpisane elemente. |
|
48. člen |
|
(1) Račun mora povzročitelj odpadkov plačati v navedenem
roku. Povzročitelj odpadkov lahko izvajalcu sporoči pisni ugovor na
obračun, najkasneje v 8-ih dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec
je dolžan pisno odgovoriti na ugovor v roku 15-ih dni. |
|
(2) V primeru, da povzročitelj odpadkov ne poravna računa
v postavljenem roku in računu ne ugovarja, ga je izvajalec dolžan
opomniti. |
|
(3) Če povzročitelj odpadkov ne plača računa niti v 15-ih
dneh po izdanem opominu, mu izvajalec izstavi opomin pred tožbo in
opozori povzročitelja odpadkov na posledice neplačila. |
|
49. člen |
|
(1) Izvajalec izstavi račun povzročitelju odpadkov.
|
|
(2) V večstanovanjskem objektu izda izvajalec račun
upravniku stavbe ali fizični osebi, katero določijo stanovalci v primeru
stavb brez upravnika. Izvajalec lahko izda račune tudi posameznim
povzročiteljem odpadkov. |
|
50. člen |
|
Kolikor se povzročitelj odpadkov in izvajalec dogovorita o
storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem
odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega mesta), je
plačilo povzročitelja odpadkov v tem delu prihodek javne službe. |
|
51. člen |
|
Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu
javne službe pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javne
službe za obračun iz drugega odstavka 45. člena tega odloka, in sicer:
|
|
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu
bivanja na območju občine, |
|
– podatke o nosilcih gospodinjstev,
|
|
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških
objektov, |
|
– podatke o površinah poslovnih objektov,
|
|
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,
|
|
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti, |
|
–
podatke o številu nočitev posameznih imetnikov apartmajev in turističnih
sob za obdobje enega leta, in sicer od 1. 9. preteklega leta do 31. 8.
tekočega leta. |
|
XI. NADZOR |
|
52. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja
medobčinska inšpekcija, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo
strokovni nadzor. |
|
XII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
53. člen |
|
(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec,
če: |
|
– ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti
odstavek 23. člena), |
|
– ne vodi katastra ekoloških otokov (26. člen),
|
|
– ne organizira dvakrat letno zbiranja nevarnih odpadkov
(prvi odstavek 28. člena), |
|
– ne organizira dvakrat letno zbiranja kosovnih odpadkov
(prvi odstavek 29. člena), |
|
– ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno
zbiranje odpadkov (četrti odstavek 30. člena), |
|
– ne odvaža odpadke v skladu s sprejetim letnim načrtom
ali ne prazni vseh namenskih zabojnikov, ne glede na njihovo
napolnjenost (prvi odstavek 34. člena), |
|
– ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne
odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov
(drugi odstavek 34. člena), |
|
– odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena
(četrti odstavek 34. člena), |
|
– ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v petih
delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (35. člen).
|
|
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje odgovorna oseba izvajalca,
ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
54. člen |
|
(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, kot povzročitelj odpadkov, če: |
|
– se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki
(prvi odstavek 38. člena), |
|
– ne dostavi zabojnika z mešanimi odpadki na odjemno mesto
ali je po izpraznitvi isti dan ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek
15. člena), |
|
– ne omogoči dostopa do odjemnega mesta (drugi odstavek
14. člena), |
|
– ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (prvi odstavek
18. člena), |
|
– ne odlaga odpadkov v razsutem stanju v namenske
zabojnike za odpadke (prvi odstavek 11. člena), |
|
– ne odlaga bioloških odpadkov v skladu s prvim odstavkom
22. člena tega odloka, |
|
– ne odlaga odpadnih nagrobnih sveč na zbirnih mestih v
namenske zabojnike (27. člen), |
|
– brska po zabojnikih in razmetava odpadke iz zabojnikov
ter jih neustrezno sežiga (41. člen), |
|
– ne sklene pogodbe za odvoz odpadkov (peta, šesta in
sedma alinea drugega odstavka 45. člena), |
|
– ne sklene pogodbe za odvoz odpadkov (peta in šesta alinea drugega
odstavka 45. člena), |
|
– odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za mešane odpadke
(prvi odstavek 20. člena), |
|
– ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike
na ekoloških otokih (23. člen), |
|
– ne odloži odpadkov na zbirnih centrih v zabojnike za
ločeno zbiranje odpadkov (drugi odstavek 31. člena), |
|
– odlaga odpadke v naravi na nedovoljen način (drugi
odstavek 37. člena), |
|
– ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na
pravilen obračun storitev javne službe, ter o spremembah teh podatkov
(40. člen). |
|
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(3) Z globo 200 EUR se kaznuje fizična oseba, ki kot
povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
55. člen |
|
(1) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje organizator
kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za
ravnanje z odpadki v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega odloka.
|
|
(2) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena kaznuje odgovorna oseba organizatorja. |
|
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator
taborov v naravi, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu s tretjim
odstavkom 12. člena tega odloka. |
|
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator
čistilne akcije, če ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega
odloka. |
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
56. člen |
|
(1) Do sprejema novih cen ravnanja z odpadki se stroške
ravnanja z odpadki obračunava na dosedanji način. |
|
(2) Na območjih, kjer določb tega odloka še ni možno
upoštevati v celoti, se ravnanje z odpadki prilagodi dejanskemu stanju,
ki ga je potrebno uskladiti z določili tega odloka v štirih letih po
sprejemu tega odloka. |
|
57. člen |
|
Povzročitelji odpadkov iz drugega odstavka 45. člena tega
odloka, ki na dan uveljavitve tega odloka z izvajalcem nimajo sklenjene
pogodbe o ravnanju z odpadki, morajo pogodbo o ravnanju z odpadki
skleniti v skladu s tem odlokom v roku dveh let od uveljavitve tega
odloka. |
|
58. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tolmin (Primorske novice Uradne
objave, št. 19/2000). |
|
59. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 007-0001/2011 |
|
Tolmin, dne 30. novembra 2011 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Tolmin |
|
Uroš Brežan l.r. |
|
|
|
Priloga 2: Nevarne frakcije |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tolmin (Uradni
list Republike Slovenije, št. 44/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ne
glede na določbo 3. člena tega odloka bo izvajalec imetnikom apartmajev
in turističnih sob v mesecu oktobru 2014 izstavil račun za obdobje od 1.
1. 2014 do 31. 8. 2014.
7. člen
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|