Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 79/99 z vsemi spremembami in dopolnitvami), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 21. redni seji dne 13. 12. 2017 sprejel

O D L O K 

o proračunu Občine Kranjska Gora za leto 2018 

1. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

(vsebina odloka) 

S tem odlokom se za proračun Občine Kranjska Gora za leto 2018 (v nadaljevanju: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

2. VIŠINA IN SESTAVA PRORAČUNA 

2. člen 

(sestava proračuna) 

Proračun sestavljajo: splošni del (bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja), posebni del proračuna (finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov) in načrt razvojnih programov (projekti).

Finančni načrti neposrednih uporabnikov so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, le-te pa so razdeljene na podskupine kontov in konte določene s kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku na se objavita na spletni strani Občine Kranjska Gora.

3. člen 

(višina splošnega dela proračuna) 

Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

Proračunski primanjkljaj bo pokrit iz ocenjenih presežkov preteklih let.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 

4. člen 

(izvrševanje proračuna) 

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

5. člen 

(namenski prihodki in odhodki proračuna) 

Namenski prihodki proračuna (po prvem odstavku 43. in 80. člena ZJF):

– donacije,

– namenski prejemki proračunskega sklada,

– prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov,

– prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,

– prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,

– prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,

– najemnina od oddaje stvarnega premoženja v najem,

– odškodnine iz naslova zavarovanj.

Poleg teh pa so namenski prihodki tudi:

1. prihodki od požarne takse,

2. prihodki od turistične takse,

3. prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest,

4. prihodki od počitniške dejavnosti,

5. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,

6. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.

6. člen 

(prerazporejanje pravic porabe) 

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

Župan lahko v skladu zakonom o javnih financah in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa. Med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe župan lahko prerazporedi pravice porabe, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena.

Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb ter računom financiranja ni dovoljeno.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.

7. člen 

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica pride iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

8. člen 

(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) 

Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika samostojno poveča vrednost projekta iz načrta razvojnih programov največ do 20 % vrednosti projekta. O povečanju vrednosti projekta nad 20 % odloča občinski svet. Ne glede na prvi stavek tega odstavka pa lahko župan spremeni vrednost projekta za več kot 20 %, če sprememba projekta ni višja od 30.000,00 eur glede na sprejeti načrt razvojnih programov.

Projekti, ki niso uvrščeni v načrt razvojnega programa tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se v 30 dneh od uveljavitve proračuna brez soglasja občinskega sveta uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta.

Novi projekti se lahko uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta samo na podlagi odločitve občinskega sveta. Vso investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan.

9. člen 

(proračunski sklad) 

V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, ki se določa s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 50.000,00 €.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 100.000,00 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z aktom o proračunu, odloča občinski svet s posebnim odlokom.

10. člen 

(splošna proračunska rezervacija) 

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.

Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacij se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika proračuna.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 

11. člen

(odpis dolga) 

Župan lahko odpiše ali delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati (77. čl. ZFJ). Skupna letna višina odpisanih dolgov je 1.000,00 eur. Kot dolgovi se po zakonu o javnih financah ne štejejo dolgovi do države oziroma občine iz naslova obveznih dajatev.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 

12. člen

(obseg zadolževanja in poroštev) 

Zadolževanje občine je možno na način in v skladu s 85. členom zakona o javnih financah ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.

Občina se v letu 2018 ne bo zadolževala in ne bo izdala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnega podjetja, zato se le ti v letu 2018 ne morejo zadolževati.

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

13. člen

(začasno financiranje) 

V kolikor bo v letu 2019 potrebno začasno financiranje občine, se za čas začasnega financiranja uporablja ta odlok in sklep o začasnem financiranju, ki ga izda župan.

14. člen 

(uveljavitev odloka) 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2018.

Št. 410-001/2017-2

Kranjska Gora, dne 13. decembra 2017

Župan 

Občine Kranjska Gora 

Janez Hrovat l.r.