Na podlagi 8. odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in 54. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2007 je Nadzorni odbor Občine Videm na  2. seji 22.3.2007 sprejel

POSLOVNIK

NADZORNEGA ODBORA OBČINE VIDEM

I.          SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom se ureja organizacija, naloge in način dela Nadzornega odbora Občine Videm (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini Videm.

2. člen

Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristransko, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom Občine Videm in tem poslovnikom.

3. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Po predhodni presoji lahko nadzorni odbor javnost izključi. Nadzorni odbor je dolžan varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu. Pri delu mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

4. člen

Sedež nadzornega odbora je v Vidmu, Videm pri Ptuju 54.

Nadzorni odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb občine Videm. V zgornjem polkrogu je napis “OBČINA Videm”, v spodnjem polkrogu pa napis “NADZORNI ODBOR”. Žig nadzornega odbora hrani občinska uprava.

5. člen

Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani  nadzornega odbora na svoji prvi seji.

6. člen

Naloga predsednika je:

• vodi in organizira delo odbora,

• predlaga dnevne rede, sklicuje in vodi seje,

• spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,

• podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,

• pripravi program dela nadzornega odbora in predlog potrebnih sredstev za posamezno proračunsko leto,

• sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,

• sodeluje na sejah občinskega sveta.

II.        NASTANEK IN SESTAVA NADZORNEGA ODBORA

7. člen

Nadzorni odbor ima pet članov, predsednika in štiri člane, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov za dobo 4 let. Mandat prične z dnem imenovanja nadzornega odbora na seji občinskega sveta Občine Videm.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

8. člen

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti , javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom. Nadzorni odbor lahko predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega odbora občinskemu svetu,

• če je njegov položaj v nasprotju z določili tega člena,

• če se trikrat zaporedoma ne udeleži seje in ne sodeluje pri delu nadzornega odbora,

• če nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi

9. člen

Nadzorni odbor ima tajnika, katerega določi župan izmed javnih uslužbencev v občinski upravi. Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

10. člen

Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do dela plače za opravljanje funkcije in povrnitve drugih stroškov v skladu s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradne objave Naš glas 1 letnik – junij 1999 in Uradni list RS št. 93/02 in 13/03).

11. člen

Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej občinskega sveta občine Videm.

III.       PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA

12 člen

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, župana, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

IV.       POSTOPEK IN NAČIN DELA

1.         Postopek nadzora

13 člen

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini.

Stranka v postopku (nadzorovana stranka) je uporabnik občinskih sredstev oziroma premoženja.

14 člen

Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore.

O izboru nadzorovane stranke se nadzorni odbor odloča samostojno. Nadzorni odbor izda o tem ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani stranki in pooblaščenim članom nadzornega odbora.

15 člen

Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim programom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.

16 člen

Občasne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni

presoji, lahko pa na podlagi pobude:

- občinskega sveta;

- župana;

- posameznega člana občinskega sveta;

- posameznega člana nadzornega odbora;

- civilne iniciative in občanov,

ki mora biti podana v pisni obliki.

17. člen

Ugotovitve, ocene, mnenja in predloge poročil pripravi član nadzornega odbora, ki ga je s sklepom za posamezno zadevo, v skladu z letnim programom nadzora oziroma v skladu s 14. členom tega pravilnika, zadolžil nadzorni odbor.

Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane stranke (organa ali organizacije z odgovornimi osebami).

18 člen

Nadzorovana stranka je dolžna nadzornemu odboru, na njegovo zahtevo, zagotoviti vso dokumentacijo in informacije v zvezi z nadzorom.

Nadzorovana stranka mora v roku, ki je določen v sklepu o izvedbi nadzora, nadzornemu odboru dostaviti vse dokumente iz prejšnjega odstavka, oziroma, če se nadzorni odbor tako odloči, omogočiti nemoten pregled dokumentacije v prostorih nadzorovane stranke.

19 člen

Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.

20. člen

O vsakem nadzoru se vodi register, v katerega se vlaga vse beležke in druge veljavne listine, predhodno poročilo, morebitni ugovor in dokončno poročilo.

21. člen

Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.

Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji in ga po podanih izjavah članov nadzornega odbora sprejme.

22. člen

Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana stranka ima pravico v roku petnajstih dni od dneva prejema predhodnega poročila pri nadzornem odboru vložiti pisni ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh po njegovem prejemu.

Če je ugovor zavrnjen ali do ugovora ni prišlo, sprejme nadzorni odbor dokončno poročilo, ki je identično predhodnemu poročilu.

Če je ugovoru ugodeno delno ali v celoti, nadzorni odbor o razveljavljenem delu ponovi postopek nadzora. Izvod dokončnega poročila se pošlje nadzorovani stranki, občinskemu svetu in županu.

23. člen

Če se nadzor nanaša na finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, nadzorni odbor v poročilu o predmetu nadziranja lahko poda mnenje, ki je lahko:

- pozitivno brez pridržkov,

- pozitivno s pridržkom ali

- negativno.

Mnenje s pridržkom in negativno mnenje morata biti obrazložena.

24. člen

Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov, navedeno v 107. Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99 in 30/02) ali nepravilnosti pri poslovanju župana, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

Hujše kršitve predpisov oziroma nepravilnosti so naslednje:

- če uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva

za namene, ki niso predvideni v proračunu,

- če uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi občinski svet,

- če uporabnik pri prodaji ali oddaji finančnega ali stvarnega premoženja ravna v nasprotju z zakonodajo,

- druge kršitve predpisov, ki se po presoji nadzornega odbora štejejo za hujše.

25. člen

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana stranka storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

26. člen

Nadzorovana stranka je dolžna spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

27. člen

Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.

Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da odpravi morebitna dejanja in ravnanja, ki niso v skladu s predpisi. Če nadzorovana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.

28. člen

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član NO. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora, ki o izločitvi izda poseben sklep, ki mora vsebovati odločbo o razrešitvi ter ime in priimek novega pooblaščenca nadzornega odbora za opravljanje nadzora.

29. člen

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

2.         Način dela

30. člen

Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje

predsednik nadzornega odbora:

- na lastno pobudo,

- na zahtevo večine članov nadzornega odbora,

31. člen

V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča na seji.

Za izredno sejo se lahko predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.

32. člen

Če predsednik po prejemu zahteve za sklic seje ne skliče v dvajsetih dneh redne in v petih dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi še treh članov nadzornega odbora.

33. člen

Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z gradivom vsaj pet dni pred sejo članom odbora. Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, mora gradivo posredovati predsedniku nadzornega odbora vsaj petnajst dni pred sejo.

34. člen

Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Ob odsotnosti predsednika in namestnika predsednika sejo vodi najstarejši član nadzornega odbora. Če sejo skliče vlagatelj zahteve iz 24. člena, jo tudi vodi.

35. člen

Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na njih. Evidenco udeležbe članov vodi tajnik nadzornega odbora.

36. člen

Na seji nadzornega odbora so lahko prisotne tudi druge osebe. Prisotne so na podlagi vabila predsednika ali z njegovim soglasjem.

3.         Potek seje

37. člen

Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih večina vseh članov nadzornega odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.

38. člen

Po ugotovitvi sklepčnosti predsedujoči da v obravnavo predlog dnevnega reda. Predsedujoči lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda. Vsak član nadzornega odbora lahko poda predlog za umik oziroma razširitev točk dnevnega reda. O predlogih odloči nadzorni odbor z večino opredeljenih glasov. Predsedujoči da nato na glasovanje dnevni red s sprejetimi predlogi v celoti.

39. člen

Nadzorni odbor nato preide k sprejemanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb, ali je sprejet z dopolnitvijo.

40. člen

Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih

točk, na začetku vsake točke lahko predlagatelj poda uvodno obrazložitev.

Po končani obrazložitvi predsednik povabi k razpravi, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok. Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oziroma po neuspešnem opominu vzame besedo.

O morebitnem ugovoru o odvzemu besede odloča nadzorni odbor.

41. člen

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.

Če je potrebno za razpravo dodatno gradivo, se razprava nadaljuje po pridobitvi le tega.

42. člen

Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:

1. ni več mogoče zagotoviti sklepčnosti,

2. je potrebno dobiti mnenje drugih organov,

3. tako sklene nadzorni odbor.

Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej. Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

43. člen

Predsednik skrbi za red na seji in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo. Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik. O morebitnem ugovoru, vloženem v roku 3 dni, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji. Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.

4.   Odločanje

44. člen

Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov. Po končani razpravi se o predlogu posamezne točke dnevnega reda pripravi sklep in opravi glasovanje. Glasovanje je javno ali tajno.

Nadzorni odbor praviloma odloča z javnim glasovanjem z dvigom rok.

Nadzorni odbor lahko odloča tudi s tajnim glasovanjem, o čemer se odloči z večino glasov vseh članov.

Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se evidentira v zapisniku.

45. člen

Javno glasovanje se opravi z dvigom rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu glede na oddanost predlogov.

Ko je predlog, ki je bil dan na glasovanje, sprejet, je glasovanje končano.

46. člen

Če nadzorni odbor sklene, da bo odločal s tajnim glasovanjem, se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom nadzornega odbora, navedbo predlogov sklepov in vpisanima besedama "za" (na desni strani), "proti" (na levi strani).

Glasovnica vsebuje navodilo za glasovanje, in sicer da se obkroži le ena izmed teh besed.

Tajno glasovanje vodita tajnik in predsednik odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja.

O tajnem glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja. Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.

5.   Zapisnik

47. člen

O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o dogajanju na seji, mora pa vsebovati podatke o:

- udeležencih na seji,

 -spremembah, dopolnitvah in sprejemu dnevnega reda,

- razpravljavcih in sprejetih sklepih,

- morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora,

- izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik.

K zapisniku se priloži gradivo, ki je bilo obravnavano na seji, v originalu ali fotokopiji.

48. člen

Za zapisnik nadzornega odbora skrbi tajnik. Sprejeti sklepi na posameznih sejah se označijo z zaporednimi številkami v okviru celotnega mandata nadzornega odbora.

Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo.

Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.

49. člen

Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje upravnega poslovanja in arhiviranja.

Celotno gradivo se hrani v arhivu občinske uprave.

V.         JAVNOST DELA

50. člen

Delo nadzornega odbora je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora, z navzočnostjo občanov in občank ter predstavnikov javnih občil na sejah odbora.

Vabila z dnevnim redom za seje odbora in sklepi sej odbora so informacije javnega značaja, ki se objavijo na spletni strani Občine Videm. Izjemoma je lahko seja odbora zaprta za javnost. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so na podlagi predpisov opredeljeni za zaupno oziroma poslovno skrivnost.

VI.       PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

51. člen

Ta poslovnik kakor tudi njegove poznejše spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta občine Videm (Uradne objave slovenskih občin št. 7/2007) in Poslovnika Občinskega sveta občine Videm (Uradne objave slovenskih občin št. 8/2007).

52. člen

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora občine Videm z dne 13.3.2003.

Številka: 450-1087/2007

Datum: 22.3.2007