Na
podlagi 3., 6., 7., 32., 35. in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št.
32/93, s spremembami), 21., 29. in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s
spremembami), 36. člena
Zakona
o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, s
spremembami), 3. člena
Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami),
Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Tržič (Uradni list RS,
št. 34/09, s spremembami) ter 9. in 18. člena
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je
Občinski svet Občine Tržič na 23. redni seji dne 25. 5. 2017 sprejel
|
|
O D L O
K |
o
podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in
čiščenja javnih površin na območju Občine Tržič |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
|
(1) Ta
odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za
podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe
urejanja in čiščenja javnih površin ter urejajo druga vprašanja v zvezi
z izvajanjem podeljene koncesije. |
(2) Občina Tržič (v nadaljevanju tudi: Občina) zagotavlja izvajanje
gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka z neposredno podelitvijo
koncesije podjetju BIOS, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v
nadaljevanju: koncesionar), zaradi zagotovitve dolgoročnega sodelovanja
Občine ter koncesionarja pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za
izvajanje predmetne javne službe. |
(3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje petih let z možnostjo
podaljšanja za pet let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek
podelitve koncesije za gospodarske javne službe. |
2. člen
(pojmi in izrazi v odloku)
|
(1) V
tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska
javna služba urejanja in čiščenja javnih površin; |
– koncedent: je Občina Tržič; |
– občinski svet: je Občinski svet Občine Tržič; |
– koncesionar: je BIOS, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič;
|
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku. |
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga
določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo
dejavnosti, vezane na javno službo, ki je predmet tega odloka.
|
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE
SLUŽBE
3. člen
(vsebina javne službe)
|
Vsebino
in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena,
podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter Odlok o urejanju in
čiščenju javnih površin na območju Občine Tržič. |
4. člen
(ločeni računovodski izkazi)
|
Koncesionar mora v času trajanja koncesije zagotoviti ločene
računovodske izkaze za dejavnost urejanja in čiščenja javnih površin in
druge dejavnosti, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
|
5. člen
(območje izvajanja koncesionirane javne
službe)
|
(1) Koncesionirana gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se
zagotavlja za območje Občine Tržič. |
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na
pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki
ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
|
(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb, za uporabnike obvezna. |
III. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
6. člen
(viri financiranja)
|
Javna
služba se financira: |
– iz
sredstev občinskega proračuna; |
– iz
sredstev državnega proračuna in državnih skladov; |
– iz
drugih virov. |
7. člen
(koncesijska dajatev)
|
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. |
IV. KONCESIJSKA POGODBA
8. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan Občine.
|
9. člen
(začetek, tek in trajanje koncesije)
|
(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe
pogodbeni stranki, in traja pet let od dneva sklenitve pogodbe (rok
koncesije), z možnostjo podaljšanja za pet let. |
(2) Rok
koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na
strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega
koncesijskega razmerja. |
10. člen
(vsebina koncesijske pogodbe)
|
S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna
vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
|
1. vsebino, obliko in namen koncesije; |
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z
izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije; |
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter
objektov koncesije; |
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno
soglasje koncedenta; |
5.
pogoje za oddajo poslov podizvajalcem; |
6. način
medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati
na izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter poročanja o
izvajanju koncesijske dejavnosti; |
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja
javne službe, ki je predmet koncesije; |
8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v
zvezi z (ne) izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
|
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in
obveščanje javnosti; |
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice
pogodbenih strank; |
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
|
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane
pravice pogodbenih strank; |
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja
javne službe, ki je predmet koncesije. |
11. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in
koncesijsko pogodbo)
|
Koncesijska pogodba, ki je v delu v nasprotju s tem odlokom, ki je
koncesijski akt, je v tem delu neveljavna. V primeru manjših ali
nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno
uporablja koncesijski akt. |
12. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
|
(1) Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene
koncesijske pogodbe: |
– izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo, na celotnem
območju občine; |
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju
koncesionirane javne službe; |
– pravico do plačila za opravljene storitve. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne
službe iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj
račun. |
13. člen
(spremenjene okoliščine)
|
(1) Če
po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub
posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) O
nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti
koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub
spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti
iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za
spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno
razdre pogodbo. |
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi
za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa
spremenjenih okoliščin. |
14. člen
(višja sila)
|
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo
se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode,
stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni
možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga
predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) V
okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo
tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih
okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih
razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in
koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanja javne
službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v
takih pogojih. |
(3) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan, za
izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab
za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za
zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame občinski
štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
V. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV
IN KONCEDENTA
15. člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
|
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni
spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
|
(2) Če
koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb
prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in
pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
|
16. člen
(obveščanje koncedenta)
|
Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in
okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
|
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo; |
– stavke
in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne
službe; |
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane
dejavnosti; |
– v vseh
primerih višje sile. |
17. člen
(odgovornost koncesionarja)
|
(1) Za
izvajanje javnih služb je odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih
služb. |
(2) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih
oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če
dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v
celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali
pogodbeni (pod)izvajalci. |
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan
skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne
odgovornosti, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem
javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali
podizvajalci. |
18. člen
(obveznosti koncesionarja)
|
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno
opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe
so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod
enakimi pogoji. |
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
– v
javnem interesu kvalitetno, strokovno, pravočasno in v ustreznem obsegu
opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in
drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;
|
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
|
– odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo
škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku dvanajst ur od
ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno
izvajanje javne službe); |
– uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje
koncesionirane javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in
odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne
ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku štirinajst dni od
ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov; |
– pripravljati letne programe za izvajanje javne službe in kalkulacije
prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in
najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in
poslovanju; |
– svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
– voditi
vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o
kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov,
omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe
in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
javne službe. |
19. člen
(pravice in dolžnosti koncedenta)
|
(1) Koncedent mora zagotavljati: |
– ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in
drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne službe in tem
odlokom; |
– cene
storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega
obsega in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in
opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja
koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– financiranje izvajanja javne službe; |
– sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja
dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije; |
– sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem
koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine.
|
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo
v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v
skladu s koncesijsko pogodbo. |
20. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
|
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev; |
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
|
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom,
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila
storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
(3) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
|
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe; |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
VI. PRENOS KONCESIJE
21. člen
(oblika)
|
(1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
VII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
22. člen
(načini prenehanja koncesijskega
razmerja)
|
Razmerje
med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s
prenehanjem koncesijske pogodbe; |
– s
prenehanjem koncesionarja; |
– z
odvzemom koncesije; |
– z
odkupom koncesije. |
23. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
– po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena; |
– z
enostranskim razdrtjem; |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe; |
– s
sporazumno razvezo. |
(2) Ne
glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar
opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več
kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe. |
24. člen
(potek roka koncesije)
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
sklenjena. |
25. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem
preneha: |
– v
primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega
prenehanja ali likvidacijskega postopka koncesionarja; |
– če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
– če je
po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
|
– če
koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja
škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam; |
– če se
z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v
bistvenem delu ni izpolnil svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe.
|
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu
nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent
dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega
člena. |
26. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
|
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je
to v koncesijski pogodbi izrecno določeno; |
– če
druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v
njej določeno. |
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja.
|
27. člen
(sporazumna razveza)
|
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
28. člen
(prenehanje koncesionarja)
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja
koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje in podobno). |
(3) V
primerih iz prejšnjega odstavka, lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
29. člen
(odvzem koncesije)
|
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim
aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne
začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s
koncesijsko pogodbo; |
– če je
v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali
kot koncesionirana javna služba. |
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe
koncesijskega akta. |
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka tega člena, je
koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za
to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
|
30. člen
(odkup koncesije)
|
(1) Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
|
(2) Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. |
(3) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom
koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven
koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice.
|
(4) O
nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1
leto vnaprej. |
VIII. NADZOR
31. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
|
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije, poleg
nadzora, ki je določen v drugih predpisih, lahko zajema vse okoliščine v
zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti finančni nadzor, nadzor nad
zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja koncesije, nadzor poslovanja
koncesionarja, nadzor vodenja predpisanih evidenc ter nadzor vseh drugih
okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije. |
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja koncedent oziroma
pooblaščena oseba koncedenta. Koncesionar mora koncedentu kadarkoli
posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti vpogled v poslovne
knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. Koncesionar je na
zahtevo koncedenta le-temu dolžan predložiti poročila o opravljenih in
potrebnih delih, o organizacijskih ukrepih in o okoliščinah v zvezi z
izvajanjem koncesije. |
(3) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor se
praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da
ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci
nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh
objektov, opreme in naprav ter vse dokumentacije v zvezi z izvajanjem
koncesije. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in
koncedent. |
(4) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije
pooblasti tudi druge pristojne organe in službe. |
(5) V
primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo
odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega koncesijskega akta, drugih predpisov, ki urejajo
javno službo in koncesijske pogodbe. |
(6) Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe izvaja tudi pristojni
medobčinski inšpektorat, ki je tudi pristojen za vodenje postopkov o
ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno
pristojnost po samem zakonu. |
32. člen
(strokovni in finančni nadzor)
|
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
|
IX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
33. člen
(uporaba prava)
|
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno
uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
34. člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže)
|
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže. |
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(odločba o izbiri koncesionarja)
|
Ta
odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne
službe urejanja in čiščenja javnih površin je individualni akt o izbiri
koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih
javnih službah. |
Z
uveljavitvijo tega odloka nastane koncesijsko razmerje po odloku, ki se
začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v
trenutku iz 9. člena tega odloka. |
36. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
|
(1) Najkasneje šest mesecev po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent
koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar
podpisati v roku petnajst dni. |
(2) V
primeru nasprotja med pogodbo iz prejšnjega odstavka in predpisi,
veljajo neposredno predpisi. |
37. člen
(začetek veljavnosti odloka)
|
Ta odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
Št.
007-0002/2017 |
Tržič,
dne 25. maja 2017 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r. |
|