|
O D L O Č B A |
|
|
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudi Marije Umek ter Karla
Lorenčiča in drugih iz Ruš, na seji dne 3. februarja 2000 |
|
|
o d l o č i l o: |
|
|
Odlok o ureditvenem načrtu dela pretežno
skladiščno-transportne cone ob Toledovi ulici v Rušah (Medobčinski
uradni vestnik, št. 24/97) ni v neskladju z Ustavo in Zakonom. |
|
|
O b r a z l o ž i t e v |
|
|
A. |
|
|
1. Pobudniki navajajo, da je Odlok o
ureditvenem načrtu dela pretežno skladiščno-transportne cone ob Toledovi
ulici v Rušah (v nadaljevanju: Odlok o ureditvenem načrtu) v nasprotju z
več določbami Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št.
26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 22/97 - v nadaljevanju: ZUN) ter s 33.
členom Ustave. |
|
|
2. Odlok o ureditvenem načrtu naj bi
predvideval gradnjo industrijskega objekta za proizvodnjo stiropora na
območju, ki je v vseh občinskih planskih aktih opredeljeno kot
skladiščno-transportno območje in se nahaja neposredno ob stanovanjskem
območju. Iz karte št. 1 - zasnova namenske rabe površin dolgoročnega
plana Občine Ruše - naj bi bilo razvidno, da skladiščno-transportna cona
nikoli ni bila namenjena za gradnjo industrijskih proizvodnih objektov
oziroma objektov proizvodne obrti. Iz navedenih razlogov naj bi bil
izpodbijani predpis v navajajo, da je Odlok o ureditvenem načrtu v
nasprotju z določbami 36., 37. in 38. člena ZUN, ker najboljša rešitev
ni bila izbrana na javnem natečaju na podlagi več pridobljenih
predlogov. Tudi določbe 23., 40. in 42. člena ZUN naj bi ne bile
upoštevane. Po navedbah pobudnikov investitor že opravlja dejavnost
izdelave stiropora v manjšem obsegu v objektu, zgrajenem brez dovoljenj.
Soglasja o emisiji škodljivih plinov, emisiji hrupa in o povečanem
prometu, ki so bila dana v postopku sprejemanja izpodbijanega Odloka o
ureditvenem načrtu, se tako nanašajo na obstoječe in zaradi proizvodnje
že poslabšano stanje. Pobudniki navajajo tudi, da je v zapisniku z javne
obravnave osnutka Odloka o ureditvenem načrtu izpadlo več njihovih
tehtnih pripomb. Na podlagi tega zapisnika naj bi Krajevna skupnost Ruše
izdala soglasje k osnutku Odloka o ureditvenem načrtu. Pri Krajevni
skupnosti Ruše so krajani zato ugovarjali. Posredovanje pomanjkljivega
zapisnika občinskim svetnikom je po mnenju pobudnikov povzročilo, da so
ti sprejeli izpodbijani Odlok o ureditvenem načrtu. Po mnenju prve
pobudnice je izpodbijani Odlok o ureditvenem načrtu v nasprotju z
določbo 33. člena Ustave, ki jamči zasebno lastnino. |
|
|
Tovarniška hala, ki je predvidena z Odlokom
o ureditvenem načrtu, naj bi povzročila povečanje hrupa, prometa in
onesnaženosti ozračja in okolice. Ker pobudnica stanuje v neposredni
bližini predvidenega posega v prostor, naj bi bilo s tem poseženo v
njeno bivalno okolje in zato v njeno zasebno lastnino. |
|
|
3. Občina Ruše v odgovoru navaja, da je
območje ob Toledovi ulici v Rušah v planskih aktih razvrščeno v
ureditveno območje naselja Ruše. Kot sestavni del dolgoročnega plana je
bila po njenih navedbah sprejeta Urbanistična zasnova za naselje Ruše
(Medobčinski uradni vestnik, št. 14/88 - v nadaljevanju: Urbanistična
zasnova). Po Urbanistični zasnovi je območje namenjeno pretežno
skladiščno-transportni dejavnosti in nanjo vezanim dejavnostim. Gre za
območje železniške postaje, na katerem se naklada, razklada in skladišči
blago, dopustne pa so tudi gospodarske dejavnosti, ki območju ne
spreminjajo pretežnega značaja. Iz grafičnega dela Urbanistične zasnove
Ruše izhaja, da je za območje treba izdelati ureditveni načrt. Na tem
območju naj bi si dva investitorja prizadevala zgraditi
skladiščno-proizvodni objekt in upravno zgradbo. Ker prostorski
ureditveni pogoji niso prostorski izvedbeni akti, s katerimi je mogoče
urejati posege v prostor na tem območju, je Ustavno sodišče z odločbo
št. U-I-104/96 z dne 24. 10. |
|
|
1996 (Uradni list RS, št. 64/96 in OdlUS V,
137) že razveljavilo sedmo alineo prvega odstavka 10. člena Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih, ki je urejal novogradnjo istega
objekta. Investitorja sta po navedbah Občine zato po predhodnem zbiranju
ponudb naročila in plačala izdelavo ureditvenega načrta. |
|
|
Izvajalec naj bi bil izbran kot cenovno
najugodnejši ponudnik izmed treh ponudnikov. Postopek priprave in
sprejema Odloka o ureditvenem načrtu naj bi potekal v skladu z Zakonom o
urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 - v nadaljevanju:
ZUreP), ZUN in občinskimi planskimi akti. Občina je predložila tudi
obsežno listinsko dokumentacijo o sprejemu programa priprave
ureditvenega načrta, o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta in o
njegovi javni obravnavi, o pripombah krajanov in o oblikovanju stališča
do pripomb krajanov ter o obveščanju krajanov o stališčih Občine. |
|
|
B. |
|
|
4. Ustavno sodišče je s sklepom št.
U-I-227/97 z dne 4. 12. 1997 (Uradni list RS, št. 82/97) sprejelo pobudo
za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o
ureditvenem načrtu in z istim sklepom do dokončne odločitve zadržalo
njegovo izvrševanje. |
|
|
5. Glede novogradnje na Toledovi ulici v
Rušah je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-104/96 ugotovilo, da
prostorski ureditveni pogoji za to ureditveno območje in za tovrstni
poseg niso ustrezen prostorski izvedbeni akt. |
|
|
6. Po Odloku o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše
(Medobčinski uradni vestnik, št. 14/94 - v nadaljevanju: Planski akti)
sodi območje, ki ga ureja Odlok o ureditvenem načrtu v ureditveno
območje naselja Ruše. Za ureditveno območje Ruše so merila, načela in
pogoji za urejanje posameznih območij določeni v Urbanistični zasnovi,
za katero Planski akti Občine Ruše določajo, da je njihov sestavni del.
Iz nje izhaja podrobnejši prikaz načina urejanja ureditvenega območja
Ruše. Merila, načela in pogoji za urejanje posameznih območij pa bodo po
Planskih aktih natančneje določeni v posameznih prostorskih izvedbenih
aktih |
|
|
7. Urbanistična zasnova obsega več
tematskih kartografskih prilog. Na karti, ki ureja zasnovo namenske rabe
površin, je kot obstoječe stanje na območju, ki ga ureja izpodbijani
Odlok o ureditvenem načrtu, določeno, da sodi v skladiščno transportno
območje. Glede predvidene namenske rabe površin to območje ni posebej
urejeno. Iz karte, ki ureja stavbna zemljišča in druga območja
kompleksne gradnje, je razvidno, da je območje opredeljeno kot območje
proizvodnih dejavnosti. Na karti, ki določa usmeritve za urejanje
območij s prostorskimi izvedbenimi akti, je območje opredeljeno kot
pretežno skladiščno transportno območje, za katerega je treba izdelati
ureditveni načrt. Iz Planskih aktov izhaja, da je območje, ki ga ureja
Odlok o ureditvenem načrtu, pretežno skladiščno transportno območje. Na
njem je predvidena tudi proizvodna dejavnost. |
|
|
8. Očitek pobudnikov, da je v planskih
aktih Občine območje določeno kot izključno skladiščno transportno, zato
ni utemeljen. V planskih aktih Občine Ruše je na območju predvidena tudi
proizvodna dejavnost v obsegu, ki območju ne spreminja pretežnega
značaja skladiščno transportnega območja. Odlok o ureditvenem načrtu iz
teh razlogov ni v nasprotju s Planskimi akti Občine Ruše. |
|
|
9. Pobudniki nadalje navajajo, da najboljša
strokovna rešitev ni bila izbrana na javnem natečaju na podlagi več
pridobljenih predlogov. Zato naj bi bil Odlok o ureditvenem načrtu v
nasprotju z določbami 36., 37. in 38. člena ZUN. |
|
|
10. Način pridobitve strokovnih rešitev
ureja 36. člen ZUN. S programom priprave prostorskih izvedbenih aktov se
določi način pridobitve strokovnih rešitev za prostorske izvedbene
načrte. Za zazidalne oziroma ureditvene načrte se pripravijo praviloma
variantne strokovne rešitve. Te rešitve se za območja z vsebinsko in
oblikovno zahtevnejšimi posegi oziroma prostorskimi ureditvami pridobijo
z javnim natečajem, ki ga razpiše pristojni organ občine. Ta imenuje
tudi strokovno telo za oceno pridobljene rešitve. Z natečajem
pridobljene rešitve se skupaj s strokovnim mnenjem javno razgrnejo
najmanj za 14 dni. O izbiri rešitve, ki je podlaga za pripravo
prostorskega izvedbenega načrta, odloči pristojni organ občine. Na
podlagi ZUN je izdano Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in
vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list RS, št. 14/85 - v
nadaljevanju: Navodilo), ki v 9. členu določa, da se strokovne rešitve
za realizacijo odločitev v planskih aktih za ureditvene oziroma
zazidalne načrte pripravijo variantno, razen če je zaradi naravnih in
drugih omejitev, tehnoloških zahtev in omejitev ter pogojev organov,
organizacij oziroma skupnosti, ki dajejo soglasja k osnutkom teh
načrtov, na obravnavanem območju možna le ena rešitev. Za območja z
vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi oziroma prostorskimi
ureditvami se variantne rešitve pridobijo z javnim natečajem, ki ga
razpiše pristojni organ občine. |
|
|
11. Zakon ureja pridobitev strokovnih
rešitev za pripravo ureditvenega načrta v eni ali v več variantah.
Nadalje Zakon predvideva način pridobitve strokovnih rešitev. Kot način
pridobitve rešitev je predpisan javni natečaj za rešitve na območju z
vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi oziroma prostorskimi
ureditvami. V primeru, ko morajo biti rešitve pripravljene variantno,
vendar brez natečaja, se lahko naloga poveri eni strokovni organizaciji,
ki pa mora vsako od variant strokovno ovrednotiti. Ko so strokovne
rešitve pridobljene na javnem natečaju, jih strokovno oceni strokovno
telo in se javno razgrnejo. O izbiri rešitve, ki je podlaga za pripravo
prostorskega izvedbenega načrta, odloči pristojni organ občine. |
|
|
12. Občina Ruše je v programu priprave
določila izdelovalca ureditvenega načrta, ki je bil izbran kot cenovno
najugodnejši ponudnik in ki naj strokovno rešitev predvidi v eni
varianti. Ustavno sodišče ne more presojati ali je zaradi naravnih in
drugih omejitev, tehnoloških zahtev ter pogojev organov, organizacij
oziroma skupnosti, ki dajejo soglasja k osnutkom teh načrtov, možna le
ena rešitev glede predvidenih prostorskih ureditev na obravnavanem
območju, ker gre za urbanistično in ne pravno presojo. Iz enakih
razlogov tudi ne more presojati ali je rešitev vsebinsko in oblikovno
takšen poseg, za katerega je predpisan javni natečaj. |
|
|
13. Iz navedenih razlogov Ustavno sodišče
ocenjuje, da Odlok o ureditvenem načrtu ni v neskladju s 36. členom ZUN,
ker je Občina Ruše v programu priprave določila način pridobitve
strokovnih rešitev za izpodbijani predpis. |
|
|
14. Pobudniki očitajo, da je iz zapisnika z
javne obravnave osnutka Odloka o ureditvenem načrtu izpadlo več njihovih
tehtnih pripomb. Na podlagi pomanjkljivega zapisnika naj bi Krajevna
skupnost Ruše dala soglasje k osnutku Odloka o ureditvenem načrtu.
Občinski svetniki naj bi na podlagi pomanjkljivega zapisnika glasovali
za sprejem Odloka o ureditvenem načrtu. |
|
|
15. Določbe 37., 38. in 39. člena ZUN
urejajo postopek javne razgrnitve in javno obravnavo osnutka
ureditvenega načrta. Po preteku javne razgrnitve občinski svet obravnava
pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na podlagi teh
stališč se osnutek prostorskega izvedbenega akta dopolni, pridobijo se
soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti ter
pripravijo druge potrebne tehnične rešitve. Tako dopolnjeni osnutek se
pošlje v sprejem občinskemu svetu. |
|
|
16. Iz dopisa, ki so ga pobudniki naslovili
na Krajevno skupnost Ruše dne 12. 7. 1997, izhaja, da naj bi bile
posamezne izjave v zapisniku z javne obravnave izpuščene. Tudi če bi bil
zapisnik z javne obravnave pomanjkljiv, Ustavno sodišče ocenjuje, da ne
gre za pomanjkljivosti takšne narave, da bi vplivale na celovitost
pripomb in predlogov, do katerih je potrebno oblikovati posebno stališče
v skladu s 39. členom ZUN. Občinski svet Ruše je obravnaval vse pripombe
in predloge z javne obravnave in do njih oblikoval stališča. Občinskemu
svetu pa na seji ni bil posredovan zapisnik z javne obravnave, kot
zmotno menijo pobudniki. Strokovne službe občinske uprave so pripravile
za sejo Občinskega sveta gradivo. Z vpogledom v gradivo, pa se je
Ustavno sodišče prepričalo, da so v njem vsebinsko zajete vse pripombe
in vsi predlogi ter da so do njih oblikovana stališča. Gradivo je
podpisal župan in ga posredoval v sprejem Občinskemu svetu. |
|
|
17. Obveznost pridobiti soglasje Krajevne
skupnosti tudi ne izhaja iz določb ZUN, temveč je predvidena v programu
priprave ureditvenega načrta. Krajevna skupnost je k osnutku Odloka o
ureditvenem načrtu dala soglasje. |
|
|
18. Iz navedenih razlogov Ustavno sodišče
ugotavlja, da je Občinski svet obravnaval vse pripombe in predloge z
javne obravnave in do njih zavzel stališče, zato Odlok o ureditvenem
načrtu ni v neskladju z 39. členom ZUN. |
|
|
19. Pobudniki navajajo tudi kršitve določb
23., 40. in 42. člena ZUN. Pri tem pojasnjujejo, da so pri pripravi
Odloka o ureditvenem načrtu izhajali iz obstoječega poslabšanega stanja
v okolju, zaradi obstoječe proizvodnje v manjšem obsegu, ki se opravlja
brez dovoljenja. |
|
|
20. Določba 40. člena ZUN se nanaša na
prostorske ureditvene pogoje, zato Odlok o ureditvenem načrtu z njo ne
more biti v neskladju. |
|
|
21. Določba 42. člena se nanaša na javnost
prostorskih izvedbenih aktov, pobudniki pa v zvezi z javnostjo Odloka o
ureditvenem načrtu ne navajajo kršitev. |
|
|
22. Prvi odstavek 23. člena ZUN ureja
strokovne podlage, ki so potrebne pri pripravi prostorskih izvedbenih
aktov. Prostorski izvedbeni akti se pripravljajo na podlagi podatkov o
naravnih lastnosti prostora in o obstoječi in predvideni rabi prostora
ter ob upoštevanju strokovnih podlag, ki so bile pripravljene za
dolgoročni in srednjeročni plan, ter posebnih strokovnih podlag, ki so
določene v programu priprave prostorskih izvedbenih aktov. |
|
|
23. Ustavno sodišče je že v odločbi št.
U-I-130/96 z dne 23. 9. 1999 (Uradni list RS, št. 83/99) sprejelo
stališče, da je treba pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, ki
načrtujejo posege v prostor, posebno pozornost posvetiti vplivom, ki jih
bodo predvidene dejavnosti imele na sosednja območja in okolje. |
|
|
24. V Planskih aktih so v poglavju 3.7 pod
naslovom "Sanacija naravnih virov" predvideni cilji in splošni ukrepi za
varstvo zraka, vode, ravnanje z odpadki, omejevanje hrupnosti in
onesnaženosti tal. Pod poglavjem 4.3 z naslovom "Program dodatnih
raziskav, analiz in študij" je predvidena izdelava posameznih raziskav
in analiz, med njimi tudi izdelava posebnih strokovnih podlag in
novelacija urbanističnih zasnov za Ruše. Do priprave in sprejema
izpodbijanega Odloka o urbanističnem načrtu urbanistične zasnove niso
bile novelirane. |
|
|
25. Ker vprašanja vplivov predvidenega
posega na okolje oziroma medsebojnih vplivov predvidenih dejavnosti z
obstoječimi niso bile prikazane v Planskih aktih, je bila potrebna
izdelava posebnih strokovnih podlag za pripravo Odloka o ureditvenem
načrtu. Posebne strokovne podlage za prostorski izvedbeni akt se
pripravijo takrat, kadar strokovne podlage za dolgoročni in srednjeročni
družbeni plan niso dovolj podrobne in je treba glede na konkretne
zahteve in pogoje, ki jih bo obravnaval prostorski izvedbeni akt, te
podlage poglobiti oziroma dopolniti ali pripraviti posebej. Odločitev o
tem se sprejme v okviru programa priprave prostorskega izvedbenega akta
(35. člen ZUN). |
|
|
26. V programu priprave je predvideno, da
se uporabijo že izdelane strokovne podlage in lokacijska dokumentacija,
ki je bila pripravljena za Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
naselje Ruše. Izdelovalec Odloka o urbanističnem načrtu naj bi posebej
izdelal geodetski posnetek območja in potrebne strokovne podlage,
projekt objektov in presojo vplivov na okolje pa naj bi zagotovi
investitor. Na osnovi vseh navedenih dokumentov pa se pripravi osnutek
Odloka o ureditvenem načrtu. |
|
|
27. Po drugem odstavku 23. člena ZUN se s
posebnimi strokovnimi podlagami podrobneje razčlenijo naravne lastnosti
in ustvarjene razmere na območju, za katero se pripravlja prostorski
izvedbeni akt, ugotovijo vplivi predvidenih prostorskih ureditev na
okolje ter možnosti za realizacijo odločitev, sprejetih v srednjeročnih
planih. Natančnejša vsebina posebnih strokovnih podlag izhaja iz določb
Navodila. |
|
|
28. Pri pripravi ureditvenega načrta so
bile upoštevane naslednje posebne strokovne podlage o vplivih predvidene
prostorske ureditve na okolje: strokovna ocena obremenitve okolja s
hrupom zaradi predvidene proizvodne hale za izdelavo stiropora, presoja
vplivov na okolje pri proizvodnji ekspandiranega polistirena, dopolnitev
presoje vplivov na okolje pri proizvodnji ekspandiranega polistirena in
strokovne podlage za lokacijsko dokumentacijo, pripravljeno na podlagi
Odloka o ureditvenih pogojih, ki je predvideval izgradnjo istega
objekta, skupaj s presojo vplivov. |
|
|
29. V skladu z drugim odstavkom 23. člena
ZUN so bile pri pripravi posebnih strokovnih podlag o vplivih na okolje
upoštevane naravne lastnosti in ustvarjene razmere na območju. Prikazan
je bil vpliv predvidene dejavnosti na okolje in upoštevani so bili
predpisani pogoji in omejitve. Na podlagi navedenega so bile določene
omejitve glede razvojnih možnosti za predvideno dejavnost v tem okolju.
Po 10. členu Odloka o ureditvenem načrtu so posebne strokovne podlage o
vplivih na okolje sestavni del ureditvenega načrta. |
|
|
30. Pogoji in omejitve glede vplivov
predvidenega posega v prostor na okolje so določeni s predpisi, ki so
bili v posebnih strokovnih podlagah upoštevani. V njih so določene med
drugim zgornje meje dopustnosti posameznih emisij. Nanje ne more
vplivati neregistrirana dejavnost investitorja. Ustavno sodišče pa ni
pristojno ocenjevati posebnih strokovnih podlag o naravnih lastnostih in
posebnih strokovnih podlag o ustvarjenih razmerah na območju, ker gre za
njihovo strokovno in ne pravno presojo. Ustavno sodišče na podlagi 21.
člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v
nadaljevanju: ZUstS) tudi ni pristojno za presojo konkretnih aktov
organov, organizacij in skupnosti, ki so dali soglasja in postavili
zahteve za pripravo ureditvenega načrta. |
|
|
31. V postopku priprave ureditvenega načrta
so bile pripravljene posebne strokovne podlage, ki so razčlenile naravne
lastnosti in ustvarjene razmere na območju, za katerega se je
pripravljal izpodbijani predpis. Ugotovljeni so bili vplivi predvidenih
prostorskih ureditev na okolje ter možnosti za realizacijo odločitev iz
Planskih aktov, s tem da so bili upoštevani predpisani pogoji in
omejitve ter na podlagi tega določene razvojne omejitve za to dejavnost.
Ustavno sodišče zato ugotavlja, da Odlok o ureditvenem načrtu ni v
neskladju s 23. členom ZUN. |
|
|
32. Pobudnica izpodbijanemu predpisu, ki
načrtuje izgradnjo proizvodnega objekta, očita, da v nasprotju s 33.
členom Ustave posega v njeno lastnino, saj bo poseg poslabšal njeno
bivalno okolje. |
|
|
33. Ustavno sodišče je že v sklepu št.
U-I-51/95 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 24/99 in OdlUS VIII,
65) ugotovilo, da Ustave demokratičnih držav varujejo lastninsko pravico
kot posebno obliko materialnega varstva človekove svobode, ki naj skupaj
z drugimi ustavnimi pravicami zagotavlja možnost svobodnega življenja,
zadovoljevanja življenjskih potreb in osebnostni razvoj v družbi. Hkrati
pa se v teh pravnih sistemih uveljavlja spoznanje, da posameznikova
svoboda na premoženjskem področju ne more biti neomejena, vezana le na
posameznika - lastnika, ampak da se morajo pri izvrševanju te pravice
upoštevati tudi interesi drugih članov skupnosti. Zato omejitve
lastninske svobode zaradi zagotavljanja javnega interesa sodijo v okvir
socialne vezanosti lastnine. Navedena spoznanja so upoštevana tudi v
Ustavi. Pravica do zasebne lastnine je načelno zagotovljena v 33. členu
Ustave. V 67. členu Ustave pa je določeno, da zakon določa način
pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena
gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato sta določbi 33. in 67.
člena neločljivo povezani, zakonodajalec pa je pri konkretizaciji
vsebine lastninske pravice to dolžan upoštevati. |
|
|
34. Odlok o urbanističnem načrtu, ki
predvideva izgradnjo industrijskega objekta in naj bi posegel v
lastninsko pravico pobudnice, je bil sprejet v skladu z določbami ZUN. V
okviru socialne vezanosti lastninske pravice ZUN v javnem interesu ureja
urbanistično načrtovanje naselij oziroma urbanistično načrtovanje drugih
posegov v prostor. Osrednji del tega zakona pomeni konkretizacijo
aktivnosti, ki se imenuje urbanistično načrtovanje. Na podlagi pravil
urbanističnega načrtovanja se v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana
in v skladu z rešitvami, ki jih določa srednjeročni plan, določijo
pogoji za prenos načrtovanih objektov in naprav v prostor ter zagotavlja
urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem. Izhajajoč iz namena ZUN, na
podlagi katerega je bil sprejet izpodbijani predpis, Ustavno sodišče
ugotavlja, da Odlok o ureditvenem načrtu ne predvideva takšnega posega v
prostor, ki bi predstavljal nedopusten poseg v lastninsko pravico v
nasprotju s 33. členom Ustave. |
|
|
C. |
|
|
35. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter
sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava
Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr.
Dragica Wedam-Lukia. Odločbo je sprejelo soglasno. |
|
|
Predsednik |
|
|
Franc Testen, s.r. |
|