|
Na
podlagi 7. in 26. člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93),
4. člena
odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Loški
Potok (Uradni
list RS, št. 33/01) in 16. člena
statuta Občine Loški Potok
(Uradni list RS, št. 117/00)
je Občinski svet občine Loški Potok na 5. redni seji dne 29. 8. 2003
sprejel |
|
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
|
|
o javnem vodovodu na
območju Občine Loški Potok |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S
tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov na
območju Občine Loški Potok. |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji,
komunalnem opremljanju in v upravnem postopku, za javno podjetje
Hydrovod d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) in uporabnike javnih
vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Javni vodovod (v nadaljevanju: vodovod) je sklop medsebojno funkcionalno
povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo
prebivalstva s pitno vodo (v nadaljevanju: voda) in s katerimi upravlja
in gospodari upravljavec. |
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti vodovoda so: |
|
|
–
zajetja, |
|
|
–
vodnjaki (vrtine), |
|
|
–
črpališča, |
|
|
–
čistilne naprave, |
|
|
–
cevovodi, |
|
|
–
prečrpališča, |
|
|
–
vodohrani (zbiralniki pitne vode), |
|
|
–
objekti in naprave za zniževanje tlaka, |
|
|
–
vodovodno omrežje, |
|
|
–
omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža, |
|
|
–
drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje
cevovodov in jih, glede na njihovo funkcijo, štejemo kot njihov sestavni
del. |
|
|
5. člen |
|
|
Vaški vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v
upravljanju upravljavca. |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno
funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo
izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za
tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom. |
|
|
II. DEFINICIJE POJMOV |
|
|
7. člen |
|
|
V
tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
|
|
–
zajetje je objekt za zajemanje vode, |
|
|
–
vodnjak je objekt za zajemanje vode, |
|
|
–
črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, |
|
|
–
prečrpališče je isto kot črpališče, s funkcijo prečrpavanja vode v višje
ležeči vodohran, |
|
|
–
čistilna naprava je objekt za čiščenje in razkuževanje vode, |
|
|
–
vodohran ali vodni zbiralnik je objekt za hranjenje vode, |
|
|
–
raztežilnik ali razbremenilnik je objekt za znižanje tlaka vode v
cevovodu, |
|
|
–
reducirna postaja je objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in
služi za znižanje tlaka, |
|
|
–
cevovod je objekt za transport vode, |
|
|
–
vodovodno omrežje je sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno,
primarno ter sekundarno omrežje, |
|
|
–
magistralno omrežje in naprave: |
|
|
–
cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
|
|
–
tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
|
|
–
primarno omrežje in naprave: |
|
|
–
cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma
cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
–
cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi
stanovanjskimi ali drugimi območji, |
|
|
–
sekundarno omrežje in naprave: |
|
|
–
cevovodi in objekti, ki služijo za neposredno priključevanje porabnikov
na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno
funkcijo, |
|
|
–
zračnik je element za odzračevanje cevovoda, |
|
|
–
blatnik je element za praznjenje in čiščenje cevovoda, |
|
|
–
priključek je spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera, |
|
|
–
jašek je betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev
zasunov in zračnikov), |
|
|
–
vodomerni jašek je jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
|
|
–
vodomer je naprava za merjenje količine porabljene vode, |
|
|
–
zasun je zaporni element na cevovodu, |
|
|
–
hidrant je element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz
vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne
hidrante), |
|
|
–
porabnik je odjemalec vode iz vodovoda. |
|
|
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri
načrtovanju vodovoda je potrebno, poleg drugih predpisov, ki urejajo
tovrstno gradnjo, upoštevati tudi določila tega pravilnika ter soglasja
in smernice, ki jih opredeli upravljavec. |
|
|
a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi |
|
|
9. člen |
|
|
Pri
gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
|
|
1.
litoželezne cevi iz modularne litine (duktil) |
|
|
2.
cevi iz polietilena visoke gostote – PE HD |
|
|
3.
jeklene cevi. |
|
|
Vse
vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom. |
|
|
10. člen |
|
|
Cevi
PE HD se uporabljajo samo v naslednjih primerih: |
|
|
– za
izvedbo priključkov in za sekundarno omrežje, |
|
|
– na
terenih z nestabilno nosilnostjo tal, |
|
|
– za
vgradnjo v zaščitno cev, |
|
|
– v
drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz
drugih materialov. |
|
|
Največji dovoljen premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
11. člen |
|
|
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov izključno na območjih,
kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi. |
|
|
12. člen |
|
|
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene.
Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim
ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo
očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali
drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni
dopustno. |
|
|
Na
mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod
tudi katodno zaščiten. |
|
|
b) Globine |
|
|
13. člen |
|
|
Za
polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi
najmanj 1 m zasipa. Maksimalna globina cevovoda sme znašati 2,5 m od
temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih in ob soglasju upravljavca. |
|
|
14. člen |
|
|
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm,
oziroma DN + 40 cm. |
|
|
15. člen |
|
|
Dno
jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s
točnostjo ± 3 cm. |
|
|
V
jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije in v mešanem terenu III.
in IV. kategorije, je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti
posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. |
|
|
Plastične cevi (PE-HD cevi) se smejo polagati samo na posteljico iz
peska granulacije 0-8 mm. |
|
|
16. člen |
|
|
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti
izključno s sipkim materialom. Plastične cevi pa s peskom, granulacije
0-8 mm. |
|
|
17. člen |
|
|
Kadar se ob cevovodu za potrebe upravljavca polaga električni kabel,
mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri
toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu
zasut enako kot plastične cevi. |
|
|
c) Odmiki |
|
|
18. člen |
|
|
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na vsakem mestu
možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja. |
|
|
19. člen |
|
|
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj: |
|
|
–
čisti objekti in oporni zidovi: 3 m, |
|
|
–
greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim
materialom: 5m, |
|
|
–
posamezna drevesa (drevored): 2 m, |
|
|
–
drogovi (električni in PTT): 1 m. |
|
|
Navedene zahteve ne veljajo za obnovo obstoječega omrežja, kjer teh
zahtev ni mogoče izpolniti. |
|
|
20. člen |
|
|
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni
minimalno: |
|
|
–
kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini
kot cevovod: 3 m, |
|
|
–
meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot
cevovod: 1,5 m |
|
|
–
plinovod: 1 m, |
|
|
–
energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave,
ki potekajo na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1 m, oziroma 0,5 m,
če so položeni v kineti, |
|
|
–
toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1
m, |
|
|
–
vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod: 1 m. |
|
|
Pri
minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen
neoviran dostop z ene strani. |
|
|
21. člen |
|
|
Kolikor, zaradi terenskih razmer, ni možno zagotoviti minimalnih odmikov
iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta v sodelovanju z razvojno
službo upravljavca določiti način izvedbe in vzdrževanja. |
|
|
d) Križanja |
|
|
22. člen |
|
|
Za
vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca obstoječega komunalnega voda. |
|
|
23. člen |
|
|
Križanja cevovodov s komunalnimi vodi morajo potekati čimbolj
pravokotno. |
|
|
Kot
križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj. |
|
|
24. člen |
|
|
Pri
križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne
glede na material, iz katerega so cevi. |
|
|
25. člen |
|
|
Pri
križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda izveden v
zaščitni cevi ali pa zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz
modularne litine. |
|
|
Vodovodna cev se obvezno položi v zaščitno cev tudi tam, kjer je
potrebno doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje, zavarovati
objekte pred iztokom vode ali prestreči mehanske obremenitve, kjer teren
ne dopušča enakega pogrezanja cevi in podobno. |
|
|
26. člen |
|
|
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s komunalnimi
inštalacijami morajo biti: |
|
|
1. če poteka cevovod
ad |
|
– kanalizacijo |
0,6 m |
– toplovodno kineto |
0,4 m |
– plinovodom |
0,4 m |
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave |
0,3 m |
2. če poteka cevovod
pod |
|
– kanalizacijo
(izjemoma) |
0,6 m |
– toplovodno kineto |
0,6 m |
– plinovodom |
0
6 m |
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave |
0,3 m |
Kot
minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi
kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke
na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. |
|
|
27. člen |
|
|
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor tega pogoja ni
mogoče izpolniti, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu
posebej obdelano v soglasju z upravljavcem. |
|
|
Če
poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z visoko talno vodo, mora biti
zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije z možnostjo kontrole. |
|
|
e) Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih
elementov |
|
|
28. člen |
|
|
V
vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora
biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. |
|
|
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z
upravljavcem. |
|
|
29. člen |
|
|
V
vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in
armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom. |
|
|
Kolikor je, zaradi dejanskih razmer na terenu, nujna vgradnja
nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora
odgovarjati min. tlaku 16 barov. Fazonski kos mora biti antikorozijsko
zaščiten. |
|
|
30. člen |
|
|
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z
vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
|
31. člen |
|
|
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali
sekundarnega cevovoda, pred in za zaščito pod železnico, na priključku
za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih
500-800 m na primarnem cevovodu. |
|
|
32. člen |
|
|
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z
gibljivim spojem. |
|
|
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode.
Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
|
|
33. člen |
|
|
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče
pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena
prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja. |
|
|
f) Jaški |
|
|
34. člen |
|
|
V
omrežje se vgrajujejo betonski jaški za vgradnjo armatur in merilno
regulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti: |
|
|
– po
višini 170 cm, |
|
|
– po
dolžini je vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar
najmanj 120 cm na cevovodih do O 150 mm, 150 cm na cevovodih do O 250 mm
in 180 cm na cevovodih do O 600 mm, |
|
|
– po
širini je vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2
najširšega vgrajenega elementa v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj
120 cm na cevovodih do O 150 mm, 150 cm na cevovodih do O 250 mm in 180
cm na cevovodih do O 600 mm, |
|
|
–
nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
|
|
–
dno jaška mora biti iz gramoznih krogel O 10-50 mm v debelini plasti
minimalno 20 cm ali z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
|
|
–
velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora
biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim
litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni
obremenitvi, |
|
|
–
jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi, težji kot 150 kg, mora
imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno
nad elementom, |
|
|
–
montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova
mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne
odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano
betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti, |
|
|
–
vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev
morata biti iz cevi O 40 mm, nastopne prečke O 18 mm v razmaku 300 mm.
Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. |
|
|
35. člen |
|
|
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne
(montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode.
Dno jaška mora imeti poglobitev za črpanje vode. |
|
|
36. člen |
|
|
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c. |
|
|
g) Hidranti |
|
|
37. člen |
|
|
Hidranti se vgrajujejo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80-150
m. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante, je O
100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno
upoštevati veljavni predpis o tehničnih normativih za hidrantno omrežje
za gašenje požarov. |
|
|
38. člen |
|
|
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemni hidranti se vgradijo povsod,
kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. |
|
|
39. člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku
zasun. |
|
|
40. člen |
|
|
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega
hidranta mora biti 10-20 cm pod niveleto terena. |
|
|
41. člen |
|
|
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane.
Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da
glede na nosilnost terena, prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.
Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. |
|
|
h) Preizkušanje cevovoda |
|
|
42. člen |
|
|
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s
katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O
uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata
podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. |
|
|
Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. |
|
|
43. člen |
|
|
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih
proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na
dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 barov. Tlačni preizkus
mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. |
|
|
44. člen |
|
|
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben
prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede pooblaščena organizacija in
o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na
vsakem novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i) Vodohran |
|
|
45. člen |
|
|
Vodohran mora biti grajen iz trdih in higieničnih gradbenih materialov,
in sicer: |
|
|
–
armaturna komora iz opeke in betona, |
|
|
–
vodna celica iz nepropustnega armiranega betona, uglajena do črnega
sijaja. |
|
|
Notranja površina vodne celice mora biti premazana z atestiranim
higienskim vodotesnim premazom, tla in stene prostora nad armaturno
komoro pa morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami. V stene
vodohrana se sme vgrajevati le litoželezne fazonske kose, ki morajo biti
zabetonirani neposredno ob betoniranju stene. |
|
|
Dotočna cev mora biti opremljena s plovcem. |
|
|
Vodohran mora biti ograjen z ograjo višine 2 m iz AB ali kovinskih
stebričkov ter aluminijevega žičnega prediva. Ograja mora biti oddaljena
od vnožja nasipa najmanj 100 cm. |
|
|
46. člen |
|
|
Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z izvedenim tlačnim
preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode pa se ne sme
zmanjšati za več kot 1% skupne višine vode v vodohranu. |
|
|
Višina prekrivnega sloja nad vodno celico mora biti najmanj 50 cm. |
|
|
Zunanje stene vodohrana morajo biti premazane z ibitol premazom in
zaščitene z izotekt varjenim slojem. |
|
|
j) Označevanje vodovodnih naprav |
|
|
47. člen |
|
|
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi
tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z
veljavnimi standardi. |
|
|
48. člen |
|
|
Označevalne tablice morajo biti pritrjene na vidnem mestu najbližjega
objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na zato posebej
postavljen drog. |
|
|
49. člen |
|
|
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom z napisom: “pozor
vodovod”, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad
cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s
kovinskim vložkom. |
|
|
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI |
|
|
a) Postopek za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje |
|
|
50. člen |
|
|
Za
priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik (bodoči
porabnik) z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi. |
|
|
K
pogodbi mora priložiti: |
|
|
–
situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno
dokumentacijo, |
|
|
–
projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki
projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v
tehnološke namene, |
|
|
–
dokazilo o plačilu prispevka pred prvo priključitvijo (priključna
taksa). |
|
|
51. člen |
|
|
Upravljavec ni dolžan skleniti pogodbe o priključitvi, če naročniku ne
more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih
pogojev, ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih porabnikov. |
|
|
52. člen |
|
|
Na
osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi upravljavec naročniku opravi: |
|
|
–
odkaz trase priključka in merilnega mesta na podlagi podatkov iz
projekta hišnega priključka (po potrebi se zagotovi tudi prisotnost
geodetske službe), |
|
|
–
skladno z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo
za izvedbo priključka. |
|
|
53. člen |
|
|
Upravljavec izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o
priključitvi. |
|
|
54. člen |
|
|
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih
količin lahko porabnik zahteva po enakem postopku, kot nov priključek,
pri čemer upravljavec za vsak primer posebej presodi, če je potrebno
predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
|
|
55. člen |
|
|
Ob
rekonstrukciji dotrajanega sekundarnega vodovodnega omrežja, se, na
stroške lastnikov priključkov, obnovijo tudi dotrajani vodovodni
priključki, ne glede na njihovo starost. |
|
|
Vodovodne priključke je treba obnoviti tudi v primerih, ko so zgrajeni
iz zdravstveno neustreznih materialov in v primerih, ko je njihova
starost večja od 50 let. |
|
|
56. člen |
|
|
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka.
Stroške ukinitve poravna naročnik. |
|
|
b) Dimenzije priključkov in izvedba |
|
|
57. člen |
|
|
Dimenzijo priključka določi projektant v sodelovanju z upravljavcem
glede na število in obremenitev izlivnih mest. Predvidoma znašajo
dimenzije priključka: |
|
|
Število izlivnih mest Vrsta in min. dimenzija priključka |
|
|
do 10 |
PEHD (12,5 bar) 3/4 |
10–25 |
PEHD (12,5 bar) 1/1 |
nad 25 |
PEHD (12,5 bar) 6/4 |
Če
se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne
instalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 1
l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. |
|
|
58. člen |
|
|
Za
gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe poglavja
projektiranje in gradnja vodovoda. |
|
|
Priključna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v teren, položena
na peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega peska ter
obsipana in zasipana s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom
cevi. |
|
|
Trasa priključne cevi mora potekati po javnih zemljiščih in po
funkcionalnem zemljišču priključnega objekta in samo izjemoma prek
drugih zemljišč. Naročnik priključka mora pred izvedbo priključka
pridobiti pisno soglasje lastnikov vseh zemljišč, preko katerih poteka
trasa priključne cevi. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm
nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak
s kovinskim vložkom in napisom “POZOR – VODOVOD”. |
|
|
Priključna cev do vključno DN 50 (O 63) mora biti obvezno vgrajena v
zaščitni cevi na naslednjih mestih: |
|
|
–
pod vsemi urejenimi površinami, razen pod zelenicami, |
|
|
–
pod voznimi površinami, |
|
|
– ob
objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno cev, |
|
|
– v
drugih primerih, ko bi bil dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali
onemogočen. |
|
|
Material zaščitne cevi je PVC ali PE HD. Tlačna stopnja zaščitne cevi je
najmanj PN 6. |
|
|
Velikost zaščitne cevi znaša: |
|
|
– za
priključno cev do DN 32 (O 40) je velikost zaščitne cevi najmanj O 75, |
|
|
– za
priključno cev do DN 40 (O 50) je velikost zaščitne cevi najmanj O 90, |
|
|
– za
priključno cev do DN 50 (O 63) je velikost zaščitne cevi najmanj O 110. |
|
|
c) Lokacija in izvedba merilnega mesta |
|
|
59. člen |
|
|
Merilno mesto je namenjeno vgraditvi merilnih naprav za merjenje
količine dobavljene vode porabnikom. |
|
|
Vsa
merilna mesta se vgradijo v vodomerni jašek zunaj objekta. V izjemnih
primerih, o čemer presodi upravljavec, pa je lahko jašek v objektu. |
|
|
60. člen |
|
|
Zunanji vodomerni jaški so lahko armirano betonske izvedbe ali pa
tipski, serijske proizvodnje, in morajo imeti vgrajen ustrezen pohoden
vodotesni pokrov, ki onemogoča vdor meteorne vode. Vgradnja tipskega
vodomernega jaška se lahko izvede, če jašek omogoča vzdrževanje vodovoda
in preprečuje zamrznitev. |
|
|
Vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene
motornemu prometu. Če temu pogoju ni mogoče zadostiti, je potrebno
zagotoviti povozen pokrov. |
|
|
61. člen |
|
|
Če
je vodomerno mesto v objektu porabnika, mora biti cev vodovodnega
priključka v zaščitni cevi v celotni dolžini od vstopa v objekt do
vodomera. |
|
|
Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in
elastično (lahko tudi v zaščitni cevi), tako da dopušča potrebne
horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno jaška. |
|
|
62. člen |
|
|
Vodomerni jašek v vodoprepustnem terenu mora imeti iztok z drenažo, v
neprepustnem terenu pa poglobitev za izčrpavanje vode. Priključitev
iztoka iz jaška na kanalizacijo ni dopustna. Na vodoprepustnih terenih
se lahko izdelajo tudi zunanji vodomerni jaški brez betonskega dna
(nasutje dna z gramozom ali s prodcem granulacije 0-3 cm), na
vodoneprepustnih terenih pa z betonskim dnom. |
|
|
Vodomernih jaškov izven objekta se praviloma ne gradi v terenih s talno
vodo. Jolikor se tej zahtevi ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s
poglobitvijo na dnu za črpanje vode. Vstopna odprtina jaška mora biti
nad nivojem talne vode. |
|
|
63. člen |
|
|
Pokrovi na vodomernih jaških so praviloma iz rebraste pločevine, ki je
ustrezno ojačana in ima vgrajeno toplotno izolacijo (pokrov oziroma
dodatna montažna toplotna izolacija mora biti izdelana tako, da
temperatura v jašku ni nižja od + 3°C). |
|
|
Tovrstni pokrovi so lahko eno., dvo- ali tridelni. Pokrov ali del
pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 20 kg. Dimenzije
pokrova so: |
|
|
– za
vodomere do DN 40 mm: 100 x 60 cm, |
|
|
– za
vodomere od DN 50 do DN 100 mm: 60 x 60 cm, |
|
|
– za
vodomere nad DN 100 mm: 80 x 80 cm. |
|
|
64. člen |
|
|
Notranje dimenzije zunanjih armirano betonskih vodomernih jaškov so
odvisne od velikosti ter števila vgrajenih vodomerov: |
|
|
Vodomer DN (mm) |
Za en vodomer
dolžina x širina x
višina (cm) |
Za dva vodomera
dolžina x širina x
višina (cm) |
20 |
100 x 60 x 100 |
100 x 80 x 100 |
25 |
100 x 60 x 100 |
100 x 80 x 100 |
40 |
120 x 60 x 100 |
120 x 100 x 100 |
kombiniran 50/20 |
210 x 120 x 170 |
220 x 150 x 170 |
kombiniran 80/20 |
240 x 120 x 170 |
250 x 150 x 170 |
kombiniran 100/20 |
270 x 120 x 170 |
280 x 150 x 170 |
kombiniran 150/40 |
300 x 130 x 170 |
310 x 170 x 170 |
Opomba: dimenzije so svetle mere |
|
|
Jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali lestev, poleg
tega pa je pri izvedbi obvezno upoštevati pogoje iz prejšnjih poglavij
tega pravilnika. |
|
|
d) Način vgradnje vodomerov |
|
|
65. člen |
|
|
Vodomeri, armature in fazonski kosi morajo biti v jašku tako nameščeni,
da je možna enostavna montaža oziroma zamenjava. V merilnem mestu se
vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi
elementi v smeri dotoka vode: |
|
|
–
zaporni element (krogelna pipa ali zasun), |
|
|
–
vmesni del pred vodomerom (po potrebi), |
|
|
–
nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali samostojni element (pri
večjih vodomerih), |
|
|
–
vodomer, |
|
|
–
montažno demontažni kos (pri vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih), |
|
|
–
zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom, |
|
|
–
čistilni kosi se vgrajujejo za prvim zapornim elementom pri vseh
priključkih, kjer so vgrajeni vodomeri, večji ali enaki DN 50 mm. |
|
|
66. člen |
|
|
Za
vodomerom se vgrajujejo nepovratni ventili, da se prepreči povratek vode
oziroma onesnaževanje javnega omrežja iz naprav porabnika. Objekti, ki
imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene
nepovratne ventile. |
|
|
Uporabnik vodovoda je dolžan pri izdelavi notranje inštalacije
predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala višje tlake v internem
omrežju, ki nastajajo ob pripravi tople vode. |
|
|
67. člen |
|
|
Naprave za gretje vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki
rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim
tlakom, kot je v omrežju, ali lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti
izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz instalacije v
vodovodno omrežje. |
|
|
Interna instalacija porabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja
snovi, ki lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena
tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz
instalacije v omrežje upravljavca. |
|
|
e) Tipi in dimenzije vodomerov |
|
|
68. člen |
|
|
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene
vode, določi upravljavec. |
|
|
69. člen |
|
|
Dimenzijo vodomera določi upravljavec v sodelovanju s projektantom
vodovodne inštalacije, na osnovi podatkov o predvideni porabi vode. |
|
|
Vgrajujejo se lahko vodomeri z naslednjimi karakteristikami: |
|
|
Vodomer DN (mm) |
Pretok Qn (m3/h) |
Vgradna dolžina (mm) |
20 |
2,5 |
190 |
25 |
6,0 |
260 |
40 |
10,0 |
300 |
kombiniran 50/20 |
15,0 |
270 |
kombiniran 80/20 |
40,0 |
300 |
kombiniran 100/20 |
60,0 |
360 |
kombiniran 150/40 |
150,0 |
500 |
|
|
|
Vsi
vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora
biti enako letu vgradnje, razen pri izrednih menjavah, ki se izvajajo
prve dni po novem letu, pred pridobitvijo novo overjenih vodomerov. |
|
|
V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI |
|
|
70. člen |
|
|
Priključitev objekta na vodovod je možna pod naslednjimi pogoji: |
|
|
– da
je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 15 m nad koto
najvišjega izliva v objektu, |
|
|
– da
bodoči porabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih
zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih
porabnikov, |
|
|
– da
vodovodni priključek ni daljši od 50 m. |
|
|
V
primerih, ko je vodovodni priključek daljši od 50 m, razmere na omrežju
pa omogočajo priključitev objekta na javno omrežje, določi razvojna
služba upravljavca, v odvisnosti od načrtovane pozidave ožjega področja,
pogoje za priključitev in stalnost priključka. V primeru, da je na
osnovi sprejetih prostorskih načrtov na določenem območju predvidena
večja pozidava, se objekti priključujejo na javno vodovodno omrežja po
izgradnji minimalnega standarda komunalne infrastrukture. |
|
|
71. člen |
|
|
Začasni priključek na javni vodovod je možen: |
|
|
1.
za gradbišče (gradbiščni priključek), |
|
|
2.
za razne javne prireditve, |
|
|
3.
za začasne objekte, pod pogojem, da obstoj teh objektov ni v nasprotju z
veljavnim prostorskim načrtom občine (na podlagi priložene lokacijske
informacije), |
|
|
4. v
drugih primerih, po oceni upravljavca vodovoda. |
|
|
Začasni priključek se izvede, če ga je tehnično možno izvesti in če se s
tem ne poslabšujejo pogoji oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih
na javni vodovod, oziroma se s tem ne vpliva na kakovost vode. Pogoj za
začasno priključitev na javni vodovod je urejeno začasno odjemno mesto
po navodilih upravljavca. Začasne priključke odstrani upravljavec po
prenehanju potrebe po njihovi uporabi na stroške uporabnika začasnega
priključka. |
|
|
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka sprejme razvojna
služba upravljavca vodovoda, pri čemer za vsak primer posebej presodi,
kakšno dokumentacijo mora bodoči porabnik predložiti. |
|
|
72. člen |
|
|
Dobavni tlak v omrežju je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode
v omrežju. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 6,0 barov.
V posebnih pogojih in v posameznih primerih je tlak lahko višji ali
nižji. |
|
|
Če
je tlak v omrežju višji od 6,0 barov, mora porabnik za zaščito internega
omrežja vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni ventil tlaka, ki je
sestavni del interne inštalacije. |
|
|
73. člen |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se
lahko vgradijo le s posebnim soglasjem upravljavca. |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega
rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s
plovcem, v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne
količine vode. |
|
|
Vtok
v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
|
|
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA |
|
|
74. člen |
|
|
Vse
vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in
bodo po dokončni izgradnji prešle v upravljanje upravljavca, dodatno
nadzira med samo gradnjo strokovna služba upravljavca, na stroške
investitorja. |
|
|
75. člen |
|
|
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja
določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti
izvedenih del in vgrajenega materiala. Izvajalec del je dolžan poklicati
pooblaščenega predstavnika upravljavca: |
|
|
–
pri izvedbi peščene posteljice, |
|
|
–
pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi, |
|
|
–
pri tlačnem preizkusu cevovoda, |
|
|
–
pri dezinfekciji cevovoda. |
|
|
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
|
|
76. člen |
|
|
Investitor javnega vodovoda mora le-tega predati v last občini, na
območju katere je vodovod zgrajen. Način in pogoje predaje opredelita
investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v
upravljanje upravljavcu. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini
oziroma upravljavcu naslednjo dokumentacijo: |
|
|
–
projekt z gradbenim dovoljenjem, |
|
|
–
izdelan kataster vodovoda, v skladu z veljavnim pravilnikom in zahtevami
upravljavca, |
|
|
–
zapisnik o tlačnem preizkusu, |
|
|
–
tehnično dokumentacijo po 39. členu ZGD-1, |
|
|
–
atest o izvedenem klornem šoku, |
|
|
–
podatke o investicijski vrednosti, |
|
|
–
uporabno dovoljenje. |
|
|
Na
osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese upravljavec vodovod v
kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. |
|
|
77. člen |
|
|
Vaški vodovod prevzame upravljavec v upravljanje le, če so izpolnjeni
pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z
vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni
ustreznosti pitne vode, in urejene varstvene pasove. |
|
|
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
78. člen |
|
|
Obstoječe stanje naprav, s katerimi upravljavec že upravlja, pa niso v
stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ne ogroža pa varnosti oskrbe s pitno
vodo, se sanira postopoma, v roku, ki ga dopušča letno planiranje
enostavne reprodukcije. |
|
|
79. člen |
|
|
Naprave, za katere odgovarja uporabnik vodovoda in niso v stanju, ki ga
zahteva ta pravilnik, ni pa ogrožena varnost oskrbe s pitno vodo, so
uporabniki dolžni sanirati v roku, določenim z odločbo, ki jo izda
upravljavec vodovoda. |
|
|
80. člen |
|
|
Uporabniki javnega vodovoda so ob zamenjavi hišnih priključkov,
rekonstrukciji napajalnega omrežja ali v drugih utemeljenih razlogih na
zahtevo upravljavca dolžni izvesti prestavitev merilnega mesta iz
objektov v merilne jaške izven objekta. Novo lokacijo merilnega mesta,
ki mora biti čim bližje sekundarnem cevovodu, določita skupno uporabnik
in predstavnik upravljavca. Stroške izgradnje jaška ter dobave
potrebnega materiala nosi uporabnik vodovoda, stroške montaže in
prestavitve vodomera pa upravljavec. |
|
|
Neupoštevanje zahteve upravljavca iz predhodnega odstavka se sankcionira
s prekinitvijo dobave vode. |
|
|
81. člen |
|
|
Vsa
izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi,
izvedbe pa morajo že upoštevati normative po tem pravilniku. |
|
|
82. člen |
|
|
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št.
352-05/03-4 |
Župan Občine Loški Potok |
|
|
Loški Potok, dne 29. avgusta 2003. |
Janez Novak, inž. l. r. |
|