|
Na podlagi 6. člena
Odloka o oskrbi
s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne
občine Ptuj, št. 9/04) in 11. čl.
Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni
vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03),
je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 21. seji, dne 20. septembra 2004 ,
sprejel |
|
|
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
|
|
|
o javnem vodovodu na območju Mestne občine Ptuj
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom se ureja tehnična
izvedba in uporaba javnih vodovodov (v nadaljnjem besedilu: vodovod) na
območju Mestne občine Ptuj. |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je obvezen za vse
udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in
upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
|
|
|
3. člen |
|
|
Vodovod je sklop medsebojno
funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za
oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
|
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti vodovoda so: |
|
|
- zajetja, |
|
|
- vodnjaki (vrtine), |
|
|
- črpališča, |
|
|
- čistilne naprave, |
|
|
- cevovodi, |
|
|
- prečrpališča, |
|
|
- vodohrani (zbiralniki pitne vode), |
|
|
- objekti in naprave za zniževanje
tlaka, |
|
|
- vodovodno omrežje, |
|
|
- omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža, |
|
|
- drugi manjši objekti, ki služijo za
pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo
funkcijo štejemo kot njih sestavni del. |
|
|
5. člen |
|
|
Lokalni vodovod je samostojni vodovod
s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
|
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za tehnološko vodo ali
tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav,
objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in
oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično
povezan z javnim vodovodom. |
|
|
II. DEFINICIJE POJMOV
|
|
|
7. člen |
|
|
V tem pravilniku uporabljeni izrazi
in pojmi imajo naslednji pomen: |
|
|
- zajetje = objekt za zajemanje vode, |
|
|
- vodnjak = objekt za zajemanje vode, |
|
|
- črpališče = objekt, v katerem so
nameščene črpalke za črpanje vode, |
|
|
- prečrpališče = isto kot črpališče s
funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran, |
|
|
- čistilna naprava = objekt za
čiščenje in razkuževanje vode, |
|
|
- vodohran ali vodni zbiralnik =
objekt za hranjenje vode, |
|
|
- raztežilnik ali razbremenilnik =
objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu, |
|
|
- reducirna postaja = objekt, v
katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje t-laka, |
|
|
- cevovod = objekt za transport vode, |
|
|
- vodovodno omrežje = sistem
cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje, |
|
|
- magistralno omrežje in naprave: |
|
|
- cevovodi in objekti, ki oskrbujejo
z vodo več občin ali regij, |
|
|
- tranzitni cevovodi in objekti od
zajetja do primarnega omrežja, |
|
|
- primarno omrežje in naprave: |
|
|
- cevovodi in objekti, med
magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od
zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
- cevovodi in objekti za večje
naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi
območji, |
|
|
- sekundarno omrežje in naprave, ki
služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem
stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo, |
|
|
- zračnik = element za odzračevanje
cevovoda, |
|
|
- blatnik = element za praznjenje in
čiščenje cevovoda, |
|
|
- priključek = spojni vod od
vodovodnega omrežja do vodomera, |
|
|
- jašek = betonski objekt na cevovodu
(običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov), |
|
|
- vodomerni jašek = jašek, v katerem
je nameščen vodomer, |
|
|
- vodomer = naprava za merjenje
porabljene vode, |
|
|
- zasun = zaporni element na
cevovodu, |
|
|
- hidrant = element v vodovodni
mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara
(razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
|
|
- uporabnik = odjemalec vode iz
vodovoda. |
|
|
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA
VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri načrtovanju vodovoda se morajo
upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še
določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli
izvajalec javne službe. |
|
|
a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi
|
|
|
9. člen |
|
|
Pri gradnji vodovoda se smejo
uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
|
|
1. litoželezne cevi iz nodularne
litine (duktil), |
|
|
2. cevi iz polietilena visoke gostote
– PE, |
|
|
3. jeklene cevi,
|
|
|
4. keramične cevi. |
|
|
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti
odgovarjati veljavnim standardom. |
|
|
10. člen |
|
|
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih
primerih: |
|
|
- za izvedbo priključkov in
sekundarno omrežje, |
|
|
- na terenih z nestabilno nosilnostjo
tal, |
|
|
- za vgradnjo v zaščitno cev, |
|
|
- v drugih primerih, kjer iz
tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov |
|
|
- spajanje PE cevi se izvaja z
elektroupornimi sponkami |
|
|
Največji dovoljen premer PE-HD cevi
je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca
javne službe. |
|
|
11. člen |
|
|
Jeklene cevi se uporabljajo za
gradnjo cevovodov, samo kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba
drugih cevi. |
|
|
12. člen |
|
|
Jeklene cevi morajo biti pred
vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi
mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita
z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora
biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje
cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. |
|
|
Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči
tokovi mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten. |
|
|
b) Globine |
|
|
13. člen |
|
|
Za polaganje cevovoda mora biti
globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri
nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina
cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih
primerih. |
|
|
14. člen |
|
|
Dno jarka za polaganje cevovodov mora
biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm.
V jarku, izkopanem v terenu IV. in V.
kategorije je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico
iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm.
Plastične cevi (PE) se smejo polagati
samo na posteljico iz peska granulacije 0–4 mm. |
|
|
15. člen |
|
|
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm
nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom.
Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, 20 cm
pa s sipkim materialom. |
|
|
16. člen |
|
|
Kadar se ob cevovodu za lastne
potrebe polaga električni kabel mora biti ta položen na posteljico v
desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na
posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
|
|
|
c) Odmiki |
|
|
17. člen |
|
|
Cevovod mora biti projektiran in
položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe
vzdrževanja. |
|
|
18. člen |
|
|
Odmik objektov od cevovoda mora
znašati najmanj: |
|
|
- čisti objekti in oporni zidovi 3 m, |
|
|
- greznice, drugi nečisti objekti in
deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m, |
|
|
- posamezna drevesa (drevored) 2 m, |
|
|
- drogovi (električni in PTT) 1 m. |
|
|
19. člen |
|
|
Komunalni vodi morajo biti po
horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno: |
|
|
- kanalizacija (fekalna ali mešana),
ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m, |
|
|
- meteorna kanalizacija, ki poteka na
manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, |
|
|
- plinovod 0,5 m, |
|
|
- energetski kabli,
telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na
manjši ali enaki globini kot vodovod 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni
v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
|
|
- toplovod v kineti, ki poteka na
manjši ali enaki globini kot cevovod, 1,0 m, |
|
|
- vsi komunalni vodi, ki potekajo v
večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. |
|
|
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora
biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
|
|
|
20. člen |
|
|
Kolikor zaradi terenskih razmer ni
možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora
izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti
način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno
mehanizacijo. |
|
|
d) Križanja |
|
|
21. člen |
|
|
Za vsako križanje cevovoda s
komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti
soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
|
|
|
22. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda z železnico
mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material iz katerega
je cevovod. |
|
|
23. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda s prometnico
mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz
modularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem. |
|
|
24. člen |
|
|
Minimalni vertikalni odmiki pri
križanju cevovoda s komunalnimi inštalacijami morajo biti: |
|
|
1. če poteka cevovod nad |
|
|
- kanalizacijo 0,3 m, |
|
|
- toplovodno kineto 0,4 m, |
|
|
- plinovodom 0,4 m, |
|
|
- energetskim in telekomunikacijskim
kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m; |
|
|
2. če poteka cevovod pod |
|
|
- kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m, |
|
|
- toplovodno kineto 0,6 m, |
|
|
- plinovod 0,6 m, |
|
|
- energetskim in telekomunikacijskim
kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m. |
|
|
Minimalni odmik se šteje najkrajša
razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete
in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. |
|
|
Kot križanja ne sme biti manjši od
45°. |
|
|
25. člen |
|
|
Cevovod ne sme potekati pod fekalno
kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti križanje s fekalno
kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem
javne službe. |
|
|
e) Vgradnja merilno regulacijske
opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov |
|
|
26. člen |
|
|
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in
pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna
merilnoregulacijska oprema. |
|
|
Vrsto in tip ter mesto vgradnje
določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
27. člen |
|
|
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati
samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim
standardom. |
|
|
Kolikor je zaradi dejanskih razmer na
terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz
jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora
biti antikorozijsko zaščiten. |
|
|
28. člen |
|
|
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in
drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte,
morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz
nerjavečih materialov. |
|
|
29. člen |
|
|
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni
na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za
zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu,
pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem cevovodu.
|
|
|
30. člen |
|
|
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati
tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. |
|
|
Gibljivi spoj mora biti načeloma za
zasunom gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba
upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
|
|
31. člen |
|
|
Litoželezne cestne kape se morajo
obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take
velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez
pogrezanja. |
|
|
f) Jaški |
|
|
32. člen |
|
|
V omrežje vgrajujemo betonske jaške
za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske opreme. |
|
|
Minimalna velikost jaškov mora biti: |
|
|
- po višini 170 cm, |
|
|
- po dolžini = vsota dolžine vseh
vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do O150
mm, 150 cm na cevovodih do O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600 mm, |
|
|
- po širini = vsota dolžin vseh
vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi
cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do O150 mm, 150 cm
na cevovodih do O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600 mm, |
|
|
- nad ploščo jaška mora biti
minimalno 30 cm zasipa, |
|
|
- dno jaška mora biti z betoniranim
dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
|
|
- velikost vstopne odprtine mora biti
min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina
se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora
odgovarjati prometni obremenitvi, |
|
|
- jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino
minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, |
|
|
- montažna odprtina se mora zapirati
z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni
obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se
izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je
možno odstraniti, |
|
|
- vstop v jašek mora biti opremljen z
lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi O40 mm, nastopne
prečke O18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno
jaška. |
|
|
33. člen |
|
|
Jaški v terenih s talno vodo morajo
biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad
visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za
črpanje vode. |
|
|
34. člen |
|
|
Vodomerni jaški so obdelani v
poglavju IV/c. |
|
|
g) Hidranti |
|
|
35. člen |
|
|
Hidrante vgrajujemo v vodovodno
omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma v odvisnosti od gostote
naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda,
na katerega se priključuje hidrante je O100 mm. Pri projektiranju
gradnje hidrantnega omrežja, je potrebno upoštevati pravilnik o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
|
|
|
36. člen |
|
|
Hidranti so podzemni in nadzemni.
Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in
funkcionalnosti zemljišča. |
|
|
37. člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na primarni
vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri
hidrantu in priključni zasun se plombirajo. |
|
|
38. člen |
|
|
Hidrant se sme zasipati le z
gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm
pod niveleto terena. |
|
|
39. člen |
|
|
Hidrantne kape pri podzemnih
hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod
hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena
prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos,
na katerega je montiran hidrant. |
|
|
h) Preizkušanje cevovoda
|
|
|
40. člen |
|
|
Tlačni preizkus je časovno in
tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in
kakovost zgrajenega cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se mora opraviti na
vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu
se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja
gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične
dokumentacije. |
|
|
41. člen |
|
|
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se
izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz
jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15
bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m
cevovoda. |
|
|
42. člen |
|
|
Klorni šok je preizkus, s katerim se
ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus
izvede upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo
in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na
vsakem novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i) Označevanje vodovodnih naprav
|
|
|
43. člen |
|
|
Zasuni in hidranti morajo biti
obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost
označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za
hidrante. |
|
|
44. člen |
|
|
Označevalne tablice so pritrjene na
vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta se tablica
postavi na zato posebej postavljen drog. |
|
|
45. člen |
|
|
Trasa cevovoda se označuje z
opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom
cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni
trak s kovinskim vložkom. |
|
|
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI
|
|
|
a) Postopek za priključitev
nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
|
|
46. člen |
|
|
Za priključitev objekta na javno
vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti
pogodbo o priključitvi.
|
|
|
K pogodbi mora priložiti: |
|
|
- situacijo z vrisanim objektom v
merilu, ki velja za projektno dokumentacijo, |
|
|
- kopijo gradbenega dovoljenja ali
lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka, |
|
|
- projekt vodovodnega priključka,
interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge
objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene, |
|
|
- soglasje občine s potrdilom o
plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje, |
|
|
- soglasje upravljalca ceste (v
primeru preboja ali rezanja ceste), |
|
|
- služnostno pogodbo sklenjena z
lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). |
|
|
47. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan
skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v
primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in
izpolniti dobavno tehničnih pogojev, ali če bi bila s tem motena oskrba
ostalim potrošnikom. |
|
|
V primeru, da iz razlogov iz
prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je
izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ,
s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o
možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe priključitve. |
|
|
48. člen |
|
|
Na osnovi sklenjene pogodbe o
priključitvi izvajalec javne službe naročniku – bodočemu uporabniku vode
opravi: |
|
|
- odkaz trase priključka in merilnega
mesta, |
|
|
- skladno z dogovorom med naročnikom
izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka. |
|
|
49. člen |
|
|
Izvajalec javne službe izvede
priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po
izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne
službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na katerem je bil
izveden priključek. |
|
|
50. člen |
|
|
Spremembo lokacije merilnega mesta,
trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem
postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak
primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo
v celoti ali samo deloma. |
|
|
51. člen |
|
|
Priključek se ukine na osnovi pisnega
naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik.
|
|
|
b) Dimenzije priključkov in izvedba
|
|
|
52. člen |
|
|
Dimenzijo priključka določi izvajalec
javne službe:
– po številu izlivnih mest v
priključenem objektu za gospodinjstvo:
|
|
|
------------------------------------------------------------------------
Število izlivnih mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka
------------------------------------------------------------------------
5–20 PE DN 32/10
20–30 PE DN 40/10
------------------------------------------------------------------------
|
|
|
– če se predvideva, ob upoštevanju
vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega
projekta, večjo konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek
s hidravličnim izračunom. |
|
|
53. člen |
|
|
Za gradnjo vodovodnih priključkov se
smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja
vodovoda. |
|
|
c) Lokacija in izvedba merilnega
mesta |
|
|
54. člen |
|
|
Merilno mesto je praviloma v jašku
izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V objektih v katerih je
predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register
vodomerov v objektu. |
|
|
55. člen |
|
|
Če je vodomerno mesto v objektu
uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE cevjo v
celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera.
V zaščitni cevi mora biti tudi cev
priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
|
|
|
56. člen |
|
|
Talni jaški izven objekta so tipski
PVC termo jaški ali betonski jaški opisani v 32. členu tega pravilnika.
|
|
|
d) Tipi in dimenzije vodomerov
|
|
|
57. člen |
|
|
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se
uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe,
dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne
službe. |
|
|
58. člen |
|
|
Upravljalec plombira ob prevzemu
vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera matični privoj
s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se
sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
|
e) nadomestilo
stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov –
vzdrževalnina priključka |
|
|
59. člen |
|
|
Vzdrževalnina priključka je znesek,
ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih
naprav v enem menjalnem obdobju. |
|
|
Znesek vzdrževalnine priključka v
obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in
cene vode. |
|
|
Vzdrževalnina priključka = Qn (m 3
/h) x cena vode (SIT/m 3) x obračunsko obdobje (mesec) |
|
|
· k – kombinirani vodomer
|
|
|
60. člen |
|
|
Izvajalec javne službe lahko na
osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico
odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem
omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. |
|
|
V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI
|
|
|
61. člen |
|
|
Priključitev uporabnika na vodovod je
možna ob naslednjih pogojih: |
|
|
- da je kota tlačne črte pri Q max v
vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu, |
|
|
- da bodoči uporabnik s predvidenim
odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja
in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. |
|
|
62. člen |
|
|
Začasni priključek na javni vodovod
je možen: |
|
|
1. za gradbišče (gradbiščni
priključek), |
|
|
2. za bodoče uporabnike na
kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm
ob pogoju: |
|
|
- da z izgradnjo začasnega priključka
ne bo motena oskrba z vodo, |
|
|
- da je s srednjeročnim programom
predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je
objekt uporabnika, |
|
|
- da uporabnik pred izvedbo
priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno
opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na
kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. |
|
|
Odločitev o možnosti izvedbe
začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak
primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik
predložiti. |
|
|
63. člen |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka v objektih
so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem
izvajalca javne službe. |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka se morajo
priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko
vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno
zagotavljati črpalne količine vode. |
|
|
Vtok v rezervoar mora biti nad
najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
|
|
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
|
|
|
64. člen |
|
|
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi
ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v
upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna
služba izvajalca javne službe. |
|
|
65. člen |
|
|
Nadzor iz prejšnjega člena tega
pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega
pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
|
|
|
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE
|
|
|
66. člen |
|
|
Investitor javnega vodovoda,
če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje
predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda
predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji
mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
|
|
- projekt z gradbenim dovoljenjem, |
|
|
- projekt izvedenih del (PID) v
skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah pravilnika o
izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji
katastra izvajalca javne službe, |
|
|
- zapisnik o tlačnem preizkusu, |
|
|
- atest o izvedenem klornem šoku, |
|
|
- podatke o investicijski vrednosti, |
|
|
- uporabno dovoljenje. |
|
|
Na osnovi zapisnika o prevzemu
javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster
komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. |
|
|
67. člen |
|
|
Lokalni vodovod prevzame izvajalec
javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika
in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima
vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode in
urejene varstvene pasove. |
|
|
VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
|
|
|
68. člen |
|
|
Izvajalec javne službe mora za
objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav. |
|
|
Kataster komunalnih naprav se vodi
skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra
komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. |
|
|
Podatki iz katastra se izdajo na
osnovi pisne vloge, katera mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo
podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje
podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra
brezplačno v dogovorjeni DXF obliki. Prav tako občina izdaja podatke iz
katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
|
|
69. člen |
|
|
Ne glede na določbe pravilnika o
izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne
službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski
elaborat v obsegu: |
|
|
1. pisni del, |
|
|
2. grafični del v državnem
koordinatnem sistemu, |
|
|
3. skanogrami, |
|
|
4. elaborati. |
|
|
Ad/1 |
|
|
Pisni del vsebuje popisne liste ali
tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev). |
|
|
Ad/2 |
|
|
Grafični del vsebuje:
a) Podloge: |
|
|
- digitalni katastrski načrt, |
|
|
- digitalni ortofoto načrt, |
|
|
- topografski načrt različnih meril
(1:1000, 1:5000, 1:25000…), |
|
|
- druge podloge. |
|
|
b) Segmente katastra komunalnih
naprav: |
|
|
- točkovni (hidranti, zasuni,
zračniki…), |
|
|
- linijski (cevovodi...), |
|
|
- ploskovni (jaški, vodovarstvena
območja…). |
|
|
Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika
elaborata: |
|
|
a) skanogrami fotografij (jaškov,
cevovodov, križanj, zanimivih detajlov…), |
|
|
b) skanogrami topografij, skic, shem
in shematskih prikazov…, |
|
|
c) skanogrami, druga dokumentacija. |
|
|
Ad/4 Elaborati:
Elaborat je zbirka vseh listin,
dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen
pisni in grafični del elaborata, zlasti: |
|
|
- pregledna karta območja novega
cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000 , |
|
|
- situacijski načrt, ki vsebuje
geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z
označbami in podatki, |
|
|
- podolžni profili, |
|
|
- topografije zasunov, hidrantov in
podobnih objektov na cevovodu, |
|
|
- oznake detajlnih listov, kjer je
cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev, |
|
|
- montažni načrti cevovodov (zasuni,
hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja), |
|
|
- dimenzije, materiali, leto
izgradnje, |
|
|
- situacijski načrt, topografije in
podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format), |
|
|
- drugi podatki. |
|
|
70. člen |
|
|
Vzdrževanje katastra komunalnih
naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se
posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. |
|
|
Prijava o spremembi komunalnega voda
je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in
kratek opis spremembe na objektu. |
|
|
71. člen |
|
|
Po prejemu prijave o spremembi
komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno
potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat.
|
|
|
72. člen |
|
|
O spremembah na komunalnih vodih se
vodi posebna evidenca. |
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
73. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve tega
pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem.
|
|
|
74. člen |
|
|
Ta pravilnik začne veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. |
|
|
Številka: 015-04-10/04-502
Datum : 20.9.2004
Dr. Štefan ČELAN, s.r.
župan Mestne občine
Ptuj
|
|