|
Na podlagi 42., 43., 49., 50. in 99. člena
zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 –
odločba US in 41/99) in 6. člena pravilnika o standardih in normativih
socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98 in 19/99),
21. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 6/94 –
odločba US, 57/94, 14/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 –
odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US
in 74/98) ter 19. člena
statuta Občine Trebnje je Občinski svet občine
Trebnje na 9. redni seji dne 16. 2. 2000 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o organizaciji in izvajanju
javne službe pomoči na domu |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ureja organizacija, način in oblike izvajanja javne
službe pomoči na domu v delu, ki se nanaša na socialno oskrbo na domu,
upravičence do socialne oskrbe na domu, obseg storitev, določitev cene
in način plačila. |
|
|
2. člen |
|
|
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene
bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se
zaradi starosti ali invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami,
njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali nimajo možnosti. S
to obliko organizirane pomoči in uslug se upravičencem vsaj za določen
čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu v drugi
družini ali drugi obliki. |
|
|
3. člen |
|
|
Socialno oskrbo na domu na območju Občine Trebnje organizirata in
izvajata dva zavoda in sicer Center za socialno delo Trebnje in Dom
starejših občanov Trebnje. |
|
|
4. člen |
|
|
Ne glede na določila prejšnjega člena lahko Občina Trebnje na podlagi
ponudbe in povpraševanja podeli za službo pomoči na domu tudi koncesijo. |
|
|
Razpis za podelitev koncesije za organiziranje in izvajanje pomoči na
domu v celoti ali posamezne storitve razpiše župan po predhodnem
soglasju občinskega sveta v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo
podelitev koncesij. |
|
|
II. UPRAVIČENCI DO SOCIALNE OSKRBE NA DOMU |
|
|
5. člen |
|
|
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale
psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo
drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko
funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas
ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v
drugi organizirani obliki. |
|
|
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci: |
|
|
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki
spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje; |
|
|
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in
telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo
samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti
omogočata občasno oskrbo na domu; |
|
|
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in
nege za opravljanje večine življenjskih funkcij; |
|
|
– kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo
priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za
socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno
življenje; |
|
|
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in
najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike
varstva. |
|
|
III. OBSEG STORITEV |
|
|
6. člen |
|
|
Storitev socialne pomoči na domu se prilagodi potrebam posameznika in
obsega: |
|
|
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega
obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje
uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z
odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; |
|
|
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri
oblačenju in slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju
osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih
pripomočkov; |
|
|
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje
socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje
upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o
stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na
institucionalno varstvo. |
|
|
Storitev se prične izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega
zakonitega zastopnika, ki jo poda pri kateremkoli izvajalcu in vsebuje
dva dela. |
|
|
V prvem delu se ugotavlja upravičenost do storitve, pripravi in sklene
se dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organizira
se ključne člane okolja ter izvede uvodna srečanja med izvajalcem in
upravičencem ali družino. |
|
|
Drugi del storitve pa zajema neposredno izvajanje storitve na domu
upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu. |
|
|
Normativ storitve je določen s pravilnikom o standardih in normativih
socialnovarstvenih storitev. |
|
|
IV. DOLOČANJE CENE IN PLAČILA STORITVE |
|
|
7. člen |
|
|
Ceno storitve se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše
minister, pristojen za socialno varstvo, določi organ upravljanja
izvajalca socialne oskrbe na domu. K ceni si mora izvajalec pridobiti
soglasje občinskega sveta. |
|
|
8. člen |
|
|
Upravičenci so dolžni sami plačati celotne stroške storitve, ki jih
plačujejo izvajalcu socialne oskrbe na domu. |
|
|
Zavezanci za plačilo po tem pravilniku so poleg upravičenca osebe, ki
jih do upravičenca veže preživninska obveznost. |
|
|
V. OLAJŠAVE IN OPROSTITVE |
|
|
9. člen |
|
|
Oprostitve delnih ali celotnih plačil storitev se določijo na podlagi
meril, ki jih v skladu z zakonom o socialnem varstvu sprejme Vlada
Republike Slovenije. O delni ali celotni oprostitvi plačil storitev
odloča Centrer za socialno delo. |
|
|
10. člen |
|
|
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli
za določen čas, največ za dobo 12 mesecev. Oprostitev plačila ali
doplačila se ponovno dodeli za isti čas, če se ugotovi, da je to najbolj
smotrn in primeren način razreševanja trenutne situacije upravičenca in
je sklenjen nov dogovor o izvajanju. |
|
|
11. člen |
|
|
V celoti so oproščeni plačila storitev socialne oskrbe na domu
prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, prejemniki
denarnega dodatka in upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za
invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb in prejemniki dodatka za nego po zakonu o družinskih prejemkih. |
|
|
O morebitnih dodatnih oprostitvah pri plačilu stroškov pomoči na domu,
ki jih v skladu z zakonom lahko določi občina, odloči župan, po
predhodni pridobitvi mnenja Centra za socialno delo. |
|
|
12. člen |
|
|
Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev
plačila stroškov za pomoč na domu le, če dovoli zaznambo prepovedi
odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Vsi upravičenci so v celoti oproščeni plačila strokovne priprave
izvajanja storitve v obliki analize primera, priprave dogovora o obsegu,
trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranja ključnih članov
okolja ter uvodnega srečanja z upravičencem. |
|
|
14. člen |
|
|
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila
storitev socialne oskrbe na domu: |
|
|
– če gre v institucionalno varstvo, |
|
|
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do
oprostitve ali do delnega doplačila ni več upravičen. |
|
|
15. člen |
|
|
Upravičenec ali zavezanec je dolžan izvajalca obvestiti o vsaki
spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni
ali celotni oprostitvi plačila storitve pomoči na domu v roku 15 dni od
nastanka spremembe. |
|
|
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve
plačila storitev na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil
spremembe stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec vrniti vsa
sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki
veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil
oprostitev plačila oziroma doplačila. |
|
|
VI. VODENJE EVIDENC |
|
|
16. člen |
|
|
Izvajalec storitve socialne pomoči na domu je dolžan voditi osnovno
dokumentacijo – osebni karton uporabnika pomoči na domu, ki obsega
evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v
skladu z določili zakona o socialnem varstvu, evidence dogovorov o
trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih
storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah za storitve. |
|
|
Občina Trebnje ima pravico vpogleda v te evidence. |
|
|
Izvajalec je dolžan na zahtevo občine posredovati podatke za potrebe
načrtovanja in spremljanja stanja izvajanja javne službe pomoči na domu. |
|
|
VII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
17. člen |
|
|
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan izvajati javno službo
strokovno in racionalno ter v skladu z veljavno zakonodajo ter
veljavnimi normativi in standardi za to področje. O načinu in vsebini
izvajanja službe socialne oskrbe in o porabljenih sredstvih je vsak
izvajalec dolžan občini podati na zahtevo župana, najmanj pa dvakrat
letno, pisno poročilo. |
|
|
18. člen |
|
|
Občina zagotavlja v vsakoletnem proračunu sredstva za pokritje razlike
med plačili upravičencev in ceno storitve. |
|
|
19. člen |
|
|
Občina Trebnje sklene z vsakim izvajalcem socialne pomoči na domu
ustrezno pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti
o izvajanju javne službe. |
|
|
20. člen |
|
|
Izvajalec socialne pomoči na domu je dolžan seznaniti z določili tega
odloka vsakega upravičenca, z njimi skleniti dogovore o izvajanju
storitev ter izdati ustrezne upravne odločbe. |
|
|
21. člen |
|
|
Občina Trebnje bo program socialne pomoči na domu izvajala postopno v
obsegu, ki je določen s pravilnikom o standardih in normativih
socialnovarstvenih storitev. |
|
|
22. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2000 dalje. |
|
|
Št. 151-01-1/2000
Trebnje, dne 16. februarja 2000.
Župan
Občine Trebnje
Ciril Metod Pungartnik l. r. |
|