|
Na podlagi 19. člena
statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95
in 80/98) in 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90,
18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Trebnje na 27.
redni seji dne 3. 7. 2002 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o zazidalnem načrtu
»Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« – 1. faza |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt »Industrijska – trgovska –
podjetniška cona Trebnje« – 1. faza (v nadaljevanju: ITP cona oziroma
ZN). |
|
|
Zazidalni načrt »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« –
1. faza je bil izdelan z upoštevanjem: |
|
|
– usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90
in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) in družbenega plana
Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski
Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 ter Uradni list RS, št. 35/93, 50/97,
61/98 in 18/00) – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin planskih aktov občine, |
|
|
– Posebnih strokovnih podlag za programsko zasnovo in zazidalni načrt
»Industrijska cona Trebnje« – 1. faza, |
|
|
– Idejne zasnove za ZN »Industrijska cona Trebnje« – 1. faza« in |
|
|
– Programske zasnove za zazidalni načrt »Industrijska – trgovska –
podjetniška cona Trebnje« – 1. faza. |
|
|
Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št.
117/00-ZN v januarju 2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične
priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
Območje predvidene industrijske – trgovsko – podjetniške cone Trebnje se
nahaja v vzhodnem delu mesta Trebnje, severno od regionalne ceste RIII
651 Trebnje – Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč, med ureditvenim
območjem P3 (območje tovarne Akripol) na zahodu in obstoječo
individualno stanovanjsko pozidavo na vzhodu (Dolenja Nemška vas). |
|
|
Meja območja urejanja poteka na severnem delu preko parcel št. 808,
802/2, 807/1, 804 in 757 do poti parc. št. 1189, kjer zavije proti jugu
in teče po vzhodnih mejah parcel št. 813, 812/1, 818, 820/6, 820/5,
820/3, 827, 833/1 in 841/3, se tu obrne proti zahodu in poteka po južni
meji parcele št. 841/3 in nato proti jugu, preko parcele št. 840/3 in
preko poti s parc. št. 1192/4. V območje urejanja nato vključuje pot s
parc. št. 1192/1 ter del parc. št. 845/1, na južnem delu pa meja poteka
ob regionalni cesti s parc. št. 1193, vse v k.o. Češnjevek, na
jugozahodnem vogalu pa vključuje še del parcele št. 612 v k.o. Trebnje.
Meja se nato nadaljuje po zahodni strani do izhodiščne točke tako, da
sta v območje urejanja vključena še pot s parc. št. 836/5 in 1185 v k.o.
Češnjevek. |
|
|
V območje zazidalnega načrta so tako vključena zemljišča z naslednjimi
parc. št.: 1185 (pot), 808 del, 802/2 del, 807/1 del, 804 del, 757 del,
1105 (pot), 807/2, 812/3, 836/1, 809, 812/2, 813, 812/1, 818, 820/2,
820/1, 820/4, 820/6, 820/5, 820/3, 827, 833/1, 835, 836/3, 841/3, 840/3
del, 836/2, 838/3, 838/1, 838/6, 838/2, 838/4, 845/1 del, 838/5, 1192/1
(cesta), 1192/4 (cesta) ter 836/5 (cesta) k.o. Češnjevek in parc. št.
612 k.o. Trebnje. |
|
|
Celotna površina meri 10,80 ha, od tega je za gradnjo primernih 8,52 ha. |
|
|
Specifikacija površin:
Ureditvena enota P1 10.994 m2
Ureditvena enota P2 24.723 m2
Ureditvena enota P3 49.529 m2
Ureditvena enota Z1 2.667 m2
Ureditvena enota Z2 1.922 m2
Javne cestne površine 18.233 m2
Skupaj 108.068 m2
|
|
|
II. NAMEMBNOST PROSTORA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje urejanja je namenjeno poslovnim dejavnostim (predvsem
proizvodnim in servisnim ter delno trgovskim). Razdeljeno je na tri
ureditvene enote namenjene poslovnim objektom, na dve ureditveni enoti,
ki obsegata zelenice in gozd ter na ureditveno enoto, ki zajema javno
cestno omrežje: |
|
|
– ureditveni enoti P1 in P2: servisni, proizvodni in storitveni progami.
Glede na to, da je med storitvenimi dejavnostmi dovoljena tudi trgovska,
v ti dve ureditveni enoti ni dovoljeno uvajati servisnih in proizvodnih
programov, ki onesnažujejo okolje oziroma so zaradi svoje narave dela
nezdružljivi s trgovsko dejavnostjo, |
|
|
– ureditvena enota P3: servisni in proizvodni progami v celoti. V tej
ureditveni enoti so dovoljene tudi industrijske prodajalne, |
|
|
– v okviru servisnih programov lahko najdejo svoj prostor tudi
skladišča, carinski terminal in parkirišče za tovornjake, kolikor bodo
obstajali interes investitorjev in prostorske možnosti, |
|
|
– ureditveni enoti Z1 in Z2 predstavljata zeleno bariero nasproti
stanovanjskim objektom, |
|
|
– ureditvena enota C zajema javno cestno (glavne prečne ceste a, b, c
ter napajalne ceste d in e) in komunalno infrastrukturo. |
|
|
4. člen |
|
|
Za realizacijo posegov iz prejšnjega člena odloka je znotraj območja
urejanja potrebno izvesti primarno javno in sekundarno infrastrukturo in
uravnave terena, izven območja zazidalnega načrta pa bodo potrebni
naslednji ukrepi oziroma posegi: |
|
|
– gradnja novega kanala za odvod meteornih vod od območja urejanja z ZN
do vodotoka Temenica, |
|
|
– gradnja novega kanala za odvod odpadnih fekalnih in industrijskih vod
iz območja ZN od območja urejanja do centralne čistilne naprave, |
|
|
– izgradnja cestnih priključkov v industrijsko-trgovsko-podjetniško cono
na odseku, ki bo tangiran s posegi v ITP coni (križišče na regionalni
cesti je potrebno oblikovati z elementi za tovorni promet in ureditvijo
pasov za leve zavijalce – z minimalno širino 3,25 m), |
|
|
– dograditev oziroma povečanje centralne ČN Trebnje na 8000 EE, |
|
|
– dimenzioniranje elektrokabelske kanalizacije od RTP Trebnje do območja
urejanja z ZN na 12 cevi 12 x 160 mm ter gradnja 20 kV daljnovoda od TP
OMV Trebnje do RTP Trebnje za rezervno napajanje. |
|
|
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
Koncept urejanja |
|
|
Cilj tega zazidalnega načrta je zagotoviti prostorski dokument, s
katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo
hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente (da
so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim
potrebam), hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in
kontroliranih posegih v prostor. |
|
|
Zato sta cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru,
obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri
arhitektonsko-urbanističnih rešitvah začrtani samo robni pogoji (saj so
investitorji v glavnem še neznani), ki pa kljub temu zagotavljajo
celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela. |
|
|
Izhodišča za urejanje območja so: |
|
|
– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna
infrastruktura, |
|
|
– vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev
parcel obrtnikov, sekundarnega infrastrukturnega omrežja in prostorsko
umestitev objektov, |
|
|
– vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop
do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno
infrastrukturo, |
|
|
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih
fasad, |
|
|
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi
višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko
stavbe zasedejo na parceli (v procentih), |
|
|
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev, |
|
|
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi
parkirišča za zaposlene in za obiskovalce, |
|
|
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje, |
|
|
– za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev
objektov se h grafičnemu delu zazidalnega načrta kot DODATEK priloži
predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov, v primeru
povpraševanja tako po velikih kot po majhnih parcelah. DODATEK pomeni
pomoč pri izdelavi izvlečka/izrisa iz ZN in ni obvezen; rešitve so lahko
tudi drugačne v primeru, da so skladne z vsebino ZN. |
|
|
6. člen |
|
|
Usmeritve za gradnjo objektov in zunanjo ureditev |
|
|
Obravnavana lokacija se nahaja v predelu, kjer je mesto Trebnje odločno
zakoračilo v širitev na svoje podeželsko obrobje. Načrtovana ITP cona
spada v ta kontekst in se morfološko gledano združuje z obstoječim
območjem velikih industrijskih objektov. |
|
|
Navezuje se na obstoječi industrijski kompleks ob regionalni cesti
Trebnje-Mirna Peč, obenem pa meji na predel obsežnejše stanovanjske
gradnje, zato je proti stanovanjskemu predelu predvidena zelena zaščitna
bariera Z1. |
|
|
V vizualnem smislu predstavlja načrtovana ITP cona skupaj z obstoječo
zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti
kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota. |
|
|
Vodilna geometrija na obravnavani lokaciji izhaja iz relativno položnega
terena in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova
križišča pa pravokotna. Objekti in poti načrtovanega proizvodnega
območja so tako lahko pravokotni na glavno cesto Trebnje–Mirna peč ali
pa vzporedni z njo. |
|
|
Nova ITP cona v območju ceste Trebnje-Mirna Peč nadaljuje tipičen
proizvodni značaj tega predela, proti severu in vzhodu pa se stika z
mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za
velik mentalen preskok od izrazitega miru in naravnega okolja k živahni
mestni prvini, pri kateri je potrebno nujno paziti na to, da se hrup in
kakršnakoli onesnaženja zmanjšajo do najmanjše možne mere. |
|
|
Bodoča ITP cona se mora priključevati na regionalno cesto Trebnje–Mirna
Peč, saj ta predstavlja glavno prometnico tega območja. Pri tem mora
upoštevati obstoječe priključke lokalnih cest in industrijskega
kompleksa “Trimo”, ki so razporejeni dokaj na gosto. |
|
|
Osončenost predela je zaradi lokacije na severnem robu doline reke
Temenice dobra. |
|
|
Ureditvene enote P1, P2 in P3: |
|
|
– namembnost: |
|
|
– ureditveni enoti P1 in P2: servisni, proizvodni in storitveni progami.
Glede na to, da je med storitvenimi dejavnostmi dovoljena tudi trgovska,
v ti dve ureditveni enoti ni dovoljeno uvajati servisnih in proizvodnih
programov, ki onesnažujejo okolje oziroma so zaradi svoje narave dela
nezdružljivi s trgovko dejavnostjo. V okviru servisnih programov lahko
najdejo svoj prostor tudi skladišča, carinski terminal in parkirišče za
tovornjake, kolikor bosta obstajala interes investitorjev in prostorske
možnosti, |
|
|
– ureditvena enota P3: servisni, proizvodni in storitveni progami. V
okviru servisnih programov lahko najdejo svoj prostor tudi skladišča in
parkirišče za tovornjake, v okviru trgovskih pa tudi industrijske
prodajalne, |
|
|
– gradbeni in oblikovalski pogoji: |
|
|
– objekti morajo biti preprostih, pravokotnih oblik, |
|
|
– lega objektov na parceli ni pomembna, važno je, da so stranice
objektov vzporedne oziroma pravokotne na linije, ki so osnova za
parcelacijo in odmaknjene od parcelne meje ter cestnega telesa oziroma
roba hodnika za pešce najmanj 5 m (ta odmik od parcelne meje ne velja,
kolikor so objekti grajeni kot en objekt – v nizu - ki se razteza čez
več parcel), |
|
|
– pozidanost zemljišča s stavbami je lahko od 30% do 70%. S tem je
določena površina etaže vidnega dela objekta z največjim tlorisom v
primerjavi s tlorisno površino ureditvene enote. Sem niso vštete
morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del
parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj
5 m. V tlorisno površino stavb se ne štejejo pomožni objekti. |
|
|
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji od javnih cest na
katere mejijo, |
|
|
– višinska kota pritličja: |
|
|
ne sme biti nižja od javnih cest na katere meji zemljišče s stavbo. V
teh ureditvenih enotah je to +268 ±1 m, |
|
|
– etažnost: višina stavb nad koto pritličja ne sme presegati 15 m do
vrha strehe, kletne etaže, ki jih je lahko več, morajo biti v celoti
vkopane. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje
kot so na primer žerjavi, silosi ipd. – ti so lahko tudi višji, |
|
|
– strehe objektov morajo biti ravne, ločne ali nizke dvokapnice, |
|
|
– fasade naj bodo enostavne, moderne in obložene z lahko, nesvetlečo
fasadno oblogo, ki je lahko kombinirana s fasadno opeko. Pretirano
členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Glavne fasade morajo biti
orientirane proti javnim cestam, |
|
|
– odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega
obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj
objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse kar je možno
opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim
cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v
notranjosti pa naj bodo interne, |
|
|
– pomožni objekti in naprave v sklopu funkcionalnih zemljišč proizvodnih
in drugih poslovnih objektov znotraj IPT cone v posameznih UE morajo
biti smiselno ukomponirani v celotno stavbno kompozicijo; njihova
funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali morajo biti usklajeni
z osnovnim – glavnim objektom gradbenega otoka; kot pomožni objekti se
štejejo nadsteršnice za kolesa ter motorna kolesa, pokriti parkirni
prostori za osebne avtomobile, nadstrešnice za potrebe odprtih skladišč,
v katerih se ne skladiščijo nevarne in eksplozivne snovi do tlorisne
površine 70 m2, žične ali montažne ograje do višine 2 m, zasteklitve
vhodov, manjše zasteklitve razstavnih prostorov in podobno, |
|
|
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se ravno tako pripravi
izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova
funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno obdobje, v
katerem bo objekt stal, |
|
|
– za ograditev posameznih objektov in njihovih funkcionalnih zemljišč je
dovoljena postavitev ograj. Ograje naj bodo enotne iz montažnih
elementov ali kot žična ograja do višine 2 m. |
|
|
– prometna ureditev: |
|
|
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno zadostno število
parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna mesta je možno
urediti tudi v podzemnih parkiriščih, |
|
|
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne
predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti, |
|
|
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne
poti in odmaknjene od križišč javnih cest najmanj 25 m. |
|
|
Ureditvena enota Z1: |
|
|
– namembnost: |
|
|
– javna zelenica znotraj ITP cone in gozdna bariera namenjena zmanjšanju
vplivov industrijske cone na stanovanjsko naselje, |
|
|
– v območju so možne ureditve za rekreacijo v naravi z upoštevanjem
poudarjene ekološke vloge prostora, |
|
|
– pogoji urejanja: |
|
|
– v območju se zasadijo predvsem iglavci z gostimi krošnjami, saj le-ti
ohranjajo zeleno krošnjo skozi vse leto in na tak način omogočajo
neprekinjeno delovanje zelenega tampona, |
|
|
– ni dovoljena gradnja objektov, |
|
|
– kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno, |
|
|
– za zaščito bližnjega naselja na vzhodu pred hrupom in drugimi vplivi
se lahko v tej UE oblikuje umeten relief (protihrupni nasip), za kar se
uporabi izkopni material in humus pri gradnji objektov in infrastrukture
v ITP coni. |
|
|
Ureditvena enota Z2: |
|
|
– namembnost: |
|
|
– javna zelenica znotraj obrtne cone, |
|
|
– pogoji urejanja: |
|
|
– območje se uredi kot zelenica s travo, grmovjem in manjšo skupino
dreves, |
|
|
– ni dovoljena gradnja objektov. |
|
|
Ureditvena enota C: |
|
|
– zajema cestno omrežje in je opisana v 7. členu tega odloka oziroma v
poglavju iz ZN Rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega,
kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez. |
|
|
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA |
|
|
7. člen |
|
|
Prometna infrastruktura |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
Regionalno cesto R III 651 Trebnje-Novo mesto, odsek 1198 Trebnje-Mirna
Peč, je potrebno na odseku, ki bo tangirana z gradnjo ITP cone
rekonstruirati, kar pa ni predmet obdelave v sklopu zazidalnega načrta
za ITP cono. Prometni pasovi regionalne ceste so 2 x 3 m z robnim pasom
2 x 0,25 m. Pri ureditvi glavnega križišča v območje se mora upoštevati
minimalni radij R15. |
|
|
Ceste znotraj kompleksa se zasnujejo kot napajalne ceste; širina cest
znotraj kompleksa je 6 m (2 x 3 m vozni pas + 2 x 0,25 m robni pas).
Skupna širina hodnika za pešce in kolesarske steze je na eni strani
minimalno 2,50 m. Ob severnem robu regionalne ceste se v območju
urejanja z ZN predvidi koridor za širitev regionalne ceste zaradi
izgradnje hodnika za pešce, kolesarske in zavijalnih pasov v križiščih. |
|
|
Celotno omrežje sestavljajo ceste: |
|
|
– glavna centralna prečna povezovalna cesta (cesta c); pri prečnem
profilu se upošteva hodnik za pešce, kolesarska steza in zavijalni
pasovi za levo zavijanje v križišču – za potrebe izvedbe parkirišča na
zemljišču s parc. št. 838/1 in 838/3 k.o. Češnjevek (1. etapa) ali za
druge namene v okviru kasnejših etap, |
|
|
– zahodna prečna povezava mimo kompleksa Akripol (cesta a) ostane
nespremenjena, |
|
|
– vzhodna prečna povezava (cesta b) – 1.etapa, ki se po izgradnji
centralne ceste c v naslednji etapi uredi kot slepa ulica s severa
(fizično se zapre za promet iz regionalne ceste in onemogoči izvoz na
regionalno cesto), ki pa jo je mogoče uporabiti kot intervencijsko in
gasilsko cesto, sočasno se prestavi cesta za Dolenji Podboršt vzhodneje
ob kompleksu Surovina, |
|
|
– napajalne ceste znotraj kompleksa (cesta d in cesta e). |
|
|
Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati zakon o javnih
cestah (Uradni list RS, št. 29/97), pravilnik o tehničnih pogojih, ki
jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s
stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81), zakon o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98), pravilnik o
prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list
RS, št. 46/00) ter odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 38/00)
in odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Trebnje (Uradni list
RS, št. 95/99). |
|
|
Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostor, katerih
dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. |
|
|
Pri projektiranju se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in
opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana). |
|
|
Dimenzioniranje cestišča |
|
|
Cestišča vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno
nosilnost 25 t. Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na
ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav. |
|
|
Peš in kolesarski promet |
|
|
Za peš promet so zagotovljeni posebni hodniki, ki so dvignjeni od
cestišča. Kolesarski promet znotraj cone se odvija po cestišču, ob
glavni centralni prečni povezavi (cesta c) pa je nivojsko ločen od
cestišča. |
|
|
8. člen |
|
|
Komunalna infrastruktura |
|
|
Vodovod |
|
|
Za potrebe oskrbe obravnavanega območja s pitno, tehnološko in požarno
vodo je predvidena izgradnja sekundarnega hidrantnega in vodovodnega
omrežja ter postavitev hidrantov. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s
priključitvijo na glavni vodovod ob regionalni cesti RIII 651 Trebnje –
Novo mesto. Profil obstoječega cevovoda je LTŽ O150. Vodovod kompleksa
je predviden kot zanka in se na glavni vodovod priključuje v križišču
prečnih cest z regionalno cesto. |
|
|
Pri dimenzioniranju cevovoda naj se predvidi maksimalna poraba z
upoštevanjem požarne vode, Qp=12 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ
ali duktil cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem
končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 100. Priključke objektov naj se
izvede preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja
je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju
z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se
uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ. Za kompleks se upošteva en požar
istočasno. Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih
normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno
vodo 12 l/s. |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva: |
|
|
– odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo
na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 4/91) in |
|
|
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje. |
|
|
Kanalizacija |
|
|
– Fekalna kanalizacija: |
|
|
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod.
Kanalizacija znotraj ITP cone je zasnovana tako, da omogoča
priključevanje na zbirni kanal, ki poteka ob centralni prečni cesti
(cesta c) v desnem robu hodnika za pešce. Vse naprave in objekti se
morajo izvesti vodotesno. Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo
obremenjene odpadne vode, se morajo predhodno dodatno obdelati tako, da
je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Kvaliteta odpadne
vode v javno kanalizacijo mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, Uradni list
RS, št. 32/93. Za odvajanje odpadnih fekalnih in industrijskih voda iz
ITP cone, ki se zbirajo v zbirnem kanalu ob cesti c, bo potrebno
zgraditi nov odvodni kanal od ITP cone do čistilne naprave, le to pa bo
potrebno za odpadne vode iz ITP cone povečati iz sedanjih 3.000 PE na
8.000 PE. |
|
|
– Meteorna kanalizacija: |
|
|
Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru
posameznih lokacij se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev
olja in usedalnikov blata in peska direktno v meteorno kanalizacijo in
naprej v naravni odvodnik – reko Temenico, s tem da bo potrebno za
odvajanje meteorne vode iz ITP cone zgraditi nov meteorni kanal z
izpustom v Temenico. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj
meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olja in
usedalnikov blata in peska ter vodo s streh in drugih strešin in
površin. Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se
jo na posameznih mestih izvede na teren. |
|
|
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki
Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Novo
mesto za opazovalno obdobje 6 let. Zaradi zmanjšanja količin odvodnih
voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z betonskimi
tlakovci, ki nimajo zalitih fug. |
|
|
Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati odlok o javni
kanalizaciji (Uradni list RS, št. 67/93) in tehnični pravilnik o javni
kanalizaciji komunale Trebnje. |
|
|
Ogrevanje in oskrba s plinom |
|
|
Plinskega omrežja na tem območju ni. Dolgoročno se predvidi koridor
plinovoda, ki je lociran v levi bankini ceste 1m od fekalne
kanalizacije. Kot vmesno fazo se za ogrevanje predvidi ekstra lahko
kurilno olje oziroma cisterne za plin na posamezni lokaciji. Točno
situacijo in pogoje se glede na predvidene programe in zunanjo ureditev
določi z izsekom iz zazidalnega načrta. |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in
redno odvažajo na komunalno deponijo Trebnje. Odpadke, ki imajo značaj
sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./,
steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno
zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. |
|
|
Odpadna olja kot nevarni odpadki s kvalif. št. 13 se morajo skladiščiti
v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo
olj. O končni dispoziciji odpadka mora povzročitelj odpadka voditi
posebno evidenco. Odjemno mesto za posode z odpadki mora biti dostopno s
specialnim vozilom za odvoz odpadkov. |
|
|
9. člen |
|
|
Energetska infrastruktura |
|
|
Visoko napetostni razvod in trafo postaja |
|
|
Poraba energije bo definirana glede na potrebe posameznih dejavnosti
konkretnih investitorjev. Celotno območje se priključi preko 20 kV na
RTP Trebnje. Preko kompleksa sedaj potekata 2 dvosistemska DV in 1
enosistemski DV ter nizkonapetostno omrežje. Vse zračne vode se kablira.
Predvidi se nova kabelska kanalizacija, in sicer 12-cevna – 160 mm od
regionalne ceste ob centralni prečni cesti (cesta c) do nove trafo
postaje in 6 cevna kanalizacija od TP naprej vzdolž centralne prečne
ceste (cesta c) proti severu. Vsa ostala kabelska kanalizacija je
dimenzionirana na 4 cevi 160 mm oziroma na število odjemalcev, ki
tangirajo TP. Novo trafo postajo se locira ob križišču napajalne (cesta
d) in centralne prečne ceste (cesta c). Dimenzionira se na predvideni
novi odjem. Območje se z 20 kV daljnovodi dvojno, zanka in sicer se
napajanje TP v ZN izvede z novim 20 kV daljnovodom od RTP Trebnje - 1.
etapa. V ta namen se kablirajo obstoječi 20kV daljnovodi preko kompleksa
ter tranzitni 20 kV daljnovod Trebnje – Dolnji Podboršt. V drugi etapi
se TP v ZN naveže na TP Akripol, TP Akripol pa poveže z 20 kV
daljnovodom do obrtne cone ob regionalni cesti Trebnje–Mirna. |
|
|
Nizkonapetostni razvod |
|
|
Električne vode vodimo po kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo
vodimo v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafo
postajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se
predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto v prostostoječi
omarici na stalno dostopnem mestu. V 1. fazi se za objekte ureditvene
enote P1 na vzhodnem delu električne vode priključi na obstoječe
nizkonapetostne vode. |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
Predvidena je klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost
svetilk naj ne bo večja od 40 m. |
|
|
Ničenje in ozemljitev |
|
|
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je
ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem
FeZN. |
|
|
10. člen |
|
|
Zveze |
|
|
Telefonska kabelska kanalizacija se predvidi ob cestah in se priključuje
na obstoječo TK kanalizacijo ob regionalni cesti. Kabelsko kanalizacijo
znotraj ZN se vodi v hodniku za pešce ob robu centralne prečne ceste
(cesta c) in ob robu ostalih cest v koridorju skupaj z ostalo komunalno
infrastrukturo ter se jo naveže na obstoječe telekomunikacijsko omrežje. |
|
|
11. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo.
Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin
ali olje. |
|
|
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
12. člen |
|
|
Splošno |
|
|
Dejavnosti, ki naj bi se odvijale na območju ZN ITP cona Trebnje –1.
faza, so opredeljene le okvirno, zato je potrebno pred izdajo dovoljenja
za poseg v prostor za vsako posamezno lokacijo in dejavnost v sklopu
izvlečka/izrisa iz ZN definirati točno namembnost objekta in vpliv
dejavnosti na okolje. Program, ki se na območju obravnave uvaja,
predvideva določene obremenitve okolja, zato je potrebno v posameznih
primerih v skladu z uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je
obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00),
pred izdajo lokacijskega dovoljenja, pripraviti poročilo o vplivih na
okolje in izvesti postopek presoje vplivov na okolje. |
|
|
13. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati
zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), uredbo o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in
66/96), na podlagi katere za obravnavano območje veljata IV. stopnja
varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 70 db podnevi
in ponoči, oziroma III. stopnja, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa
60 db podnevi in 50 db ponoči ter uredbo o hrupu zaradi cestnega in
železniškega prometa (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
14. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti
snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih
vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji
snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98). |
|
|
Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter
tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati
lokalno skupnost. |
|
|
15. člen |
|
|
Varstvo plodne zemlje |
|
|
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih
v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih
delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).
Odvečni izkopni material se lahko uporabi za oblikovanje reliefa v
ureditveni enoti Z1 kot protihrupni ukrep, ki se ga ustrezno humuzira in
zazeleni. |
|
|
16. člen |
|
|
Varstvo vegetacije |
|
|
Območje je praktično neporaslo z gozdom; v naravi so to travniki in
pašniki. V predelih, kjer to predvideva zazidalni načrt, bodo javne
zelenice zazelenjene na podlagi izvlečkov iz zazidalnega načrta. |
|
|
17. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Odvajanje odpadnih voda iz ITP cone mora biti urejeno v skladu s pogoji,
določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno
kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne
presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z
določili zgoraj nevedene uredbe. |
|
|
18. člen |
|
|
Ravnanje z odpadki |
|
|
Za zbiranje in odvoz odpadkov iz ITP cone je potrebno upoštevati
pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98 in 45/00) in
pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00). Za komunalne
odpadke se namesti tipske posode ob objektih ali v okviru zunanjih
površin ter uredi odvoz na komunalno deponijo, surovinske odpadke pa se
vrača v predelavo. |
|
|
19. člen |
|
|
Varstvo kulturne dediščine |
|
|
Na podlagi poročila o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju
zazidalnega načrta za industrjsko cono v Trebnjem, Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine Novo mesto, april 2001, je potrebno na
zemljišču s parc. št. 813 k.o. Češnjevek pred pričetkom gradnje opraviti
intenzivni terenski pregled in morebitne geofizikalne meritve, ki bodo
natančno opredelile vrsto arheoloških ostalin. Na ostalih površinah je
ob gradnji potrebno zagotoviti stalen arheološki nadzor. |
|
|
20. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Objekti morajo biti locirani z
ustreznimi medsebojnimi požarnimi odmiki ter glede na tehnološke
postopke imeti nameščene gasilne aparate za gašenje morebitnih začetnih
požarov. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z
vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za
razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996),
zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine
požarne vode. |
|
|
21. člen |
|
|
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
|
|
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena
postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni
vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati
uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
22. člen |
|
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno
upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih
objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje
seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. |
|
|
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih zahtev s strani
Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64.
člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list
RS, št. 64/94). Za zaposlene v novozgrajenih objektih bodo zadoščala
javna zaklonišča. |
|
|
VI. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
23. člen |
|
|
Etapnost izgradnje industrijskih in drugih objektov znotraj gradbenih
otokov je odvisna od zainteresiranosti posameznih investitorjev za
gradnjo in pogojena s sočasno, kompleksno ali fazno izvedbo
infrastrukturne opreme posameznih zazidalnih otokov ter določena z
zahtevo, da je posamezna etapa izvedljiva samo, če funkcionira kot
celota. |
|
|
Zazidalni načrt se bo tako izvajal v več etapah, pri čemer je za gradnjo
objektov v 1. etapi, na zemljiščih s parc. št. 838/2, 838/6 in 838/4
k.o. Češnjevek ter parkirišč na parc. št. 838/1 in 838/3 iste k.o.
potrebno zagotoviti: |
|
|
– prestavitev obstoječih DV 20 kV in postavitev nove TP z izdelavo
celotne kabelske kanalizacije, |
|
|
– izgradnjo ceste c do priključka do teh lokacij, pri čemer se do
izgradnje pripadajoče cestne in komunalne infrastrukture ti objekti
lahko priključijo na vzhodno prečno povezavo (cesto b), ki bo po
izgradnji cestnega omrežja ITP cone v funkciji slepe ulice. |
|
|
Objekti 1. etape, predvideni na zemljiščih, navedenih v prejšnjem
odstavku, se lahko priključijo na: |
|
|
a) obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo ob pogojih, da: |
|
|
– se odstranitev in prestavitev obstoječih 20 kV nadzemnih vodov izvede
na stroške investitorjev (na zemljiščih s parc. št. 838/2, 838/6 in
838/4 k.o. Češnjevek), |
|
|
– investitorji zgradijo lastni tokokrog iz TP Dol. Nemška vas z
razdelilno omarico, |
|
|
– za objekt na zemljišču parc. št. 838/1 in 838/3 investitor zagotovi
njegovo napajanje iz svojih kapacitet in lastne TP Trimo. |
|
|
b) obstoječo kanalizacijo Akripola in Trima v skladu s soglasji
upravljalcev ob pogoju, da se po izgradnji kanalizacijskega omrežja
celotnega kompleksa izvede priključitev na nov, ločen kanalizacijski
sistem na stroške investitorjev teh objektov. |
|
|
Površina za izvedbo parkirišč za tovornjake na vzhodnem delu območja,
predvidenega za realizacijo v 1. etapi se lahko poveča proti severu, če
predvidena površina ne omogoča ustreznih prometno-tehničnih rešitev. |
|
|
Naslednje etape vključujejo nadaljevanje ceste c in izgradnjo ostalih
napajalnih cest ter zazankanje elektroenergetskega omrežja na obrtno
cono ob regionalni cesti Trebnje–Mirna in izvedbo posameznih priključkov
na novo TP. |
|
|
Za zazidavo v naslednjih etapah morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni
v prvem odstavku tega člena. |
|
|
VII. NAČRTOVANE JAVNE POVRŠINE IN ZASEBNA ZEMLJIŠČA |
|
|
24. člen |
|
|
Razmejitev med javnimi cestnimi površinami in ostalimi, predvsem
zasebnimi zemljišči, je opredeljena na karti Parcelacija in funkcionalna
zemljišča. |
|
|
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
25. člen |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi etapi, se lahko uporabljajo za
enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. |
|
|
IX. PREDPISANA VSEBINA IZVLEČKA IZ ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
26. člen |
|
|
Glede na to, da so pogoji izgradnje javnega primarnega infrastrukturnega
omrežja v tem zazidalnem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za
sekundarno infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov na zasebnih
zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturna omrežja in naprave
ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri
slednjemu za posamezne investitorje pripraviti podroben izvleček iz
zazidalnega načrta. |
|
|
Tako je za vsak poseg v posamezne ureditvene enote potrebno pripraviti
izvleček/izris iz ZN, ki mora izhajati iz izhodišč in določil
Zazidalnega načrta «Industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« – 1.
faza. Priporočljivo je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah
posamezni izvlečki pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več
posameznih lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu
zaradi lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infrastrukturnega omrežja
in bolj organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju ITP cone. |
|
|
V vsakem izvlečku se natančno določi: |
|
|
1. na zazidalni situaciji: |
|
|
– namembnost objektov in odprtih prostorov, |
|
|
– oblika in razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih
prostorov, |
|
|
– velikost objektov in površin odprtih prostorov, |
|
|
– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi, |
|
|
– višine in oblika vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav
(prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500), |
|
|
– prikaz glavnih dostopov in dovozov, |
|
|
– funkcionalne površine, ki pripadajo objektom (s podatki o njihovi
velikosti, |
|
|
2. v tekstualni obliki: |
|
|
– opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin (vključno s podatki
o bruto površinah posameznih objektov), |
|
|
– organizacija programa po etažah predvidenih objektov (s površinami
posameznih dejavnosti), |
|
|
– opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav (s podatki o
obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih objektov in naprav), |
|
|
– rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in
drugih nesreč. |
|
|
3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna
infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki na javna
infrastrukturna omrežja in naprave ter priključki objektov na interno
omrežje za: |
|
|
– prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in peš promet), |
|
|
– elektroomrežje in naprave, |
|
|
– vodovodno omrežje in naprave, |
|
|
– kanalizacijsko omrežje in naprave, |
|
|
– plinsko omrežje in naprave, |
|
|
– telekomunikacijsko omrežje in naprave, |
|
|
– drugo. |
|
|
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA
NAČRTA |
|
|
27. člen |
|
|
Pred izgradnjo objektov v ITP coni ali sočasno z njimi je potrebno
zgraditi ustrezno cestno in komunalno infrastrukturo, ki se lahko izvaja
v več etapah po posameznih ureditvenih enotah. Obratovanje posameznih
objektov znotraj posamezne ureditvene enote ter pred priključitvijo na
primarno infrastrukturo ni dovoljeno. |
|
|
V ITP cono ni dovoljeno umestiti dejavnosti, ki bi še dodatno
obremenjevale okolje s škodljivimi vplivi, predvsem je to težka primarna
industrija (železarne, livarne, cementarne, cinkarne ipd...). |
|
|
V ITP cono tudi ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi s svojim
obratovanjem v nočnem času hrupno preobremenjevale okolje (diskoteke,
nočni klubi in podobno). |
|
|
Za funkcioniranje ITP cone je potrebno dograditi centralno čistilno
napravo in izvesti rekonstrukcijo regionalne ceste RIII Trebnje-Novo
mesto na odseku, ki je tangiran z ITP cono. |
|
|
V projektni dokumentaciji za komunalne naprave mora biti podan tudi
hidravlični izračun kanalizacije. |
|
|
XI. ODSTOPANJA |
|
|
28. člen |
|
|
Vzdolž vseh cest znotraj območja ZN se vzpostavi gradbena linija, ki je
od roba cestišča oziroma hodnika za pešce oddaljena 5 m in vanjo ni
dovoljeno posegati z gradnjo objektov, razen zunanjih ureditev in ograj.
Kolikor se v fazi izgradnje ITP cone izkaže potreba po večjih parcelah
oziroma po več manjših parcelah, je možno parcele združevati ali jih v
nasprotnem primeru tudi razmejiti. |
|
|
Od določil tega zazidalnega načrta so možna 15% odstopanja, ki pa v
horizontalnem smislu ne smejo segati v smer, ki je določena z gradbeno
linijo. |
|
|
Kolikor terenske razmere in komunalni priključki dopuščajo, je možno
objekte podkletiti. Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane
na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta, ne smejo pa
odstopati od gradbenih linij. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni
in so s tem del zunanje ureditve. |
|
|
Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru
zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč
in hodnikov za pešce. |
|
|
Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih
tras, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč
ali ustreznejše tehnološke rešitve. |
|
|
29. člen |
|
|
Dodatek h grafičnemu delu zazidalnega načrta z naslovom Dodatek –
predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov v
»Industrijsko-trgovski-podjetniški coni Trebnje – 1. Faza« ne
predstavlja obveznega dela tega zazidalnega načrta temveč predstavlja
priporočilo oziroma možni način parcelacije in izgradnje objektov. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
30. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja
MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto. |
|
|
31. člen |
|
|
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Trebnje, Oddelku za
okolje in prostor. |
|
|
32. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 350-05-36/1999
Trebnje, dne 3. julija 2002.
Župan
Občine Trebnje
Ciril Metod Pungartnik l. r. |
|