Na podlagi
149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl.
US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A,
70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16
in 42/16), 17. člena
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13,
74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16), 6. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Loški Potok
(Uradni list RS, št. 16/16), 14. člena
Statuta Občine Loški Potok
(Uradni list RS, št. 79/15) je Občinski svet Občine Loški Potok na 11.
redni seji dne 22. 12. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o ravnanju
s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev v
Občini Loški Potok |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(namen
odloka) |
(1) Ta
odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih
javnih služb |
– zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov ter |
– odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na
območju Občine Loški Potok (v nadaljevanju: občina). |
(2) S tem
odlokom se določa: |
I. Splošne
določbe, |
II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in
javna pooblastila izvajalca javne službe, |
III. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
IV. Vrste
in obseg storitev javne službe, zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov, |
V. Pravice
in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe, |
VI. Vire
financiranja javne službe in cene storitev javne službe, |
VII. Vrsto
in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, |
VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe, |
IX. Kazenske določbe, |
X. Prehodne in končne določbe. |
(3) Kot
ravnanje z drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev se po tem odloku
šteje ravnanje z azbestno cementnimi odpadki iz gospodinjstev in z
gradbenimi odpadki iz gospodinjstev na območju občine. |
(4) Ta
odlok je zavezujoč za: |
– vse
povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, |
– za
izvajalce javne službe in |
– vse
udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo
nastajali komunalni odpadki. |
|
2. člen |
(cilji in
namen ravnanja z odpadki) |
(1) Cilji
ravnanja z odpadki po tem odloku so: |
1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine
odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo, |
2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«, |
3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, |
4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst
odpadkov na izvoru nastanka, |
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), |
6. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, |
7. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z
njimi, |
8. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani, |
9. urejeno
deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov, |
10. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki, |
11. izboljšati dostop do storitev javnih služb. |
|
3. člen |
(pomen
izrazov) |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Komunalni odpadki so odpadki, kot odpadki iz gospodinjstev in kot po
naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji,
obrti ter storitvenih dejavnostih ter odpadki, ki nastajajo na površinah
in v objektih v javni rabi. Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s
številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih (v
nadaljevanju: klasifikacijski seznam odpadkov) ali podskupino odpadkov s
številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov. |
2. Mešani
komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki,
torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v
gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz
prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki
jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v
klasifikacijski skupini št. 20 in se uvrščajo med odpadke s številko 20
03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
3. Ločeno
zbrane frakcije so odpadki, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma
predelavo. V to skupino štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje,
ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu,
njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir,
kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče izločiti v
nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno zbrane
frakcije so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz podskupine
“Ločeno zbrane frakcije“ in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je
komunalni odpadek iz podskupine “Embalaža, vključno z ločeno zbrano
embalažo“, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov,
določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. |
4. Ločeno
zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov so odpadki,
ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo
anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo
kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni odpad z vrtov,
zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega
izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki). Biološki odpadki so odpadki,
ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino
»biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod podskupino
»biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01. Biološko razgradljivi
odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane niso predmet tega
odloka. |
5. Ločeno
zbrana frakcija kosovnih odpadkov so večji odpadni predmeti iz
gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo,
neuporabni gospodinjski aparati in drugi nerabni kosi gospodinjske in
podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni
za puščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke (v nadaljevanju:
kosovni odpadki). |
6. Ločeno
zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev so tisti nevarni
odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v
gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v
skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe zbiranja
odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in
nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila,
baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter
drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v
gospodinjstvih (v nadaljevanju: nevarni odpadki). Nevarni odpadki so
ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o
ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe. |
7. Odpadna
komunalna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je
komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po
naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji,
obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s
številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov. |
8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov,
vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju
obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. |
9. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju izvajalec), obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov je s strani občine izbran izvajalec te javne službe. |
10. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki
prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov, njihovo predhodno razvrščanje in predhodno
skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. |
11. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču
je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov. |
12. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok (v nadaljevanju:
ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, podzemni ali nadzemni,
urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije
prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski
zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov. |
13. Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno
zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji
odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja. |
14. Zbirni
center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno
zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe prepuščajo te
frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot
zbiralnica nevarnih odpadkov. |
15. Individualna zbiralnica oziroma zbirno mesto komunalnih odpadkov, je
stalno mesto, ki je ustrezno urejeno, pokrito ali nepokrito in namenjeno
za ločeno zbiranje ter začasno hranjenje ločeno zbranih odpadkov.
Praviloma se nahaja na površini v lastništvu povzročitelja odpadkov, na
katerem so nameščeni zabojniki. Te zbiralnice se uporabljajo za
individualno zbiranje komunalnih odpadkov povzročitelja odpadkov. |
16. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji
prepuščajo, po vnaprej določenem urniku, izvajalcu zbiranja komunalne
odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih
odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali
skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če
v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni
bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe
prevzemanja komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi
zbirno mesto. |
17. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov,
ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu
z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
18. Povzročitelj obremenitve okolja je pravna ali fizična oseba, ki
neposredno ali posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje, rabi
naravne dobrine ali povzroča tveganje za okolje ali povzroči okoljsko
nesrečo ali okoljsko škodo. |
19. Uporabniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so
pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost
(samostojni podjetniki), društva in druge ustanove, upravniki
večstanovanjski stavb v imenu etažnih lastnikov, ter fizične osebe, ki
so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških,
poslovnih in drugih prostorov ter površin. Namenski tipizirani zabojniki
za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v
nadaljevanju: zabojnik). |
20. Hišni
kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega
izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu
gospodinjstvu. |
21. Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z
logotipom izvajalca javne službe zbiranja tj. Komunala Ribnica d.o.o.,
ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi
ločeno zbranih frakcij (v nadaljevanju: vreča). |
22. Zbirno
mesto je stalno mesto, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih
prostorih pri uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih odpadkov in
hranjenju zbranih odpadkov med prevzemi. Uporabniki v večstanovanjskih
objektih morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne
povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice ter omogočajo odlaganje
odpadkov samo lastnikom predmetnega večstanovanjskega objekta. |
(2) Drugi
pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v
zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN
JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
|
4. člen |
(organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe) |
(1) Občina
zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na
celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom
ter Odlokom o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za
gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na
območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 1/16). |
(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine
zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in
količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za
povzročitelje odpadkov obvezna. |
(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki, so
razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov. |
(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v
zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta,
v zbiralnicah ločenih frakcij tj. ekoloških otokih, premični zbiralnici
nevarnih frakcij in v zbirnem centu, kjer povzročitelji odpadkov le te
prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja. |
(5) Po
sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov zbira: |
– mešane
komunalne odpadke, |
– odpadno
komunalno embalažo, |
– biološke
odpadke, |
– kosovne
odpadke. |
(6) Na
ekoloških otokih se zagotovijo najmanj zabojniki za zbiranje: |
– papirne
embalaže, papirja in kartona, |
– steklene
embalaže. |
(7) V
zbirnem centru se zbirajo najmanj naslednje vrste odpadkov: |
– papir in
lepenka vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja
ali lepenke, |
– stekla
vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla, |
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih
materialov, |
– odpadki
iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
– les,
vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
– oblačila
in tekstil, |
– jedilno
olje in maščobe, |
– barve,
črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
– odpadna
električna in elektronska oprema, |
– kosovni
odpadki, |
– izrabljene pnevmatike, |
– gradbeni
odpadki, |
– nevarni
odpadki, |
– biološki
odpadki, |
– azbestno
cementni odpadki. |
|
5. člen |
(vrsta in
obseg javne službe) |
(1) Občina
zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v
javnem podjetju ter s sklenitvijo javno zasebnega partnerstva v obliki
javno naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem, in sicer: |
– zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ga izvaja Javno komunalno
podjetje Komunala Ribnica d.o.o. na osnovi Odloka o ustanovitvi Javnega
komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o. (Uradni list RS, št. 88/01,
134/04, 70/05) ter |
– obdelave
in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ju izvaja Snaga
javno podjetje d.o.o. Ljubljana na osnovi Odloka o sodelovanju pri
skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Loški Potok (Uradni
list RS, št. 1/16). |
(2) Izvajalec je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri
opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem
zaposleni ljudje, uporabnikom storitev ali tretjim osebam. |
(3) Za
izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka
lahko izvajalec, s soglasjem ustanoviteljev sklene pogodbo s
podizvajalcem. Tudi v primeru izvajanja javne službe s podizvajalcem,
izvajalec v razmerju do občine in uporabnikov ter do tretjih oseb
nastopa v svojem imenu za svoj račun. |
|
6. člen |
(javno
pooblastilo) |
Občina
podeljuje javno pooblastilo izvajalcu, za izdajo projektnih pogojev in
soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki
na območju občine skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
7. člen |
(uporaba
javne infrastrukture) |
Občina,
kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe
zbiranja komunalnih odpadkov, daje soglasje izvajalcu za uporabo te
infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranje ne komunalnih
odpadkov. |
|
8. člen |
(vključitev v javno službo) |
(1) V
sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji
odpadkov na območju občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno
prebivališče oziroma sedež. |
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki
storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju:
uporabniki). |
(3) Ločeno
zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje
odpadkov. |
(4) Če
povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z
navodili za odlaganje odpadkov v zabojnik, mu lahko izvajalec izreče
opozorilo, ob tem pa je dolžan povzročitelja primerno obvestiti o
pravilnem ravnanju z odpadki. |
|
9. člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
(1) Uporabniki storitev javne službe po tem odloku so: |
– fizične
osebe v gospodinjstvu, |
– fizične
osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori, |
– lastniki
ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob,
apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi, |
– pravne
osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, |
– upravniki večstanovanjskih stavb v imenu etažnih lastnikov, |
– osebe,
ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna
postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike,
pokopališča in podobno), |
– organizator, ki organizira zbiranje odpadkov na turističnih točkah,
čistilnih akcijah …, |
– osebe,
ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali
uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom,
ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. |
(2) Za
potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb,
ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …)
prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca gospodinjstvo
zastopa ena od polnoletnih oseb. |
(3) V
primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati
posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo
odpadki. |
(4) Oseba,
ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju:
najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje
teden dni po sklenitvi najemne pogodbe izvajalcu to sporočiti. V
nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec. |
(5) Za
objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku.
Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje
npr. z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom. |
(6) Občina
skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s
komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni
mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne
podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic
ni mogoče drugače odpraviti. |
(7) Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v
proračunu občine. |
(8) Naloge
v zvezi z ukrepanjem opravlja pristojni organ občine, pri čemer je
izvajalec dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki
povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v
obdelavo. |
(9) Če se
v primeru izrednega odstranjevanja odpadkov povzročitelja ugotovi
kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov
izvedbe. |
|
III. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNIH SLUŽB |
|
10. člen |
(pogoji za
zagotavljanje javne službe) |
Za
izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni: |
– zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje
komunalnih odpadkov pri uporabnikih, |
– vozila
za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov, |
– naprave
za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov, |
– ekološki
otoki, |
– premična
zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem, |
– zbirni
center, |
– delovni
stroji, |
– center
za obdelavo odpadkov, |
– odlagališče odpadkov. |
|
11. člen |
(zabojniki
za ločeno zbiranje odpadkov) |
(1) Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na individualnih
zbiralnicah, in sicer: |
– mešani
komunalni odpadki – v zabojniku zelene barve, |
– odpadna
embalaža – v zabojniku zelene barve z rumenim pokrovom, |
– biološko
razgradljivi odpadki – v zabojniku rjave barve. |
(2) Uporabniki so dolžni na individualnih zbiralnicah komunalne odpadke
zbirati v naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov v skladu z
SIST EN 840 1-6 |
– mešane
komunalne odpadke v tipiziranih zabojnikih na kolesih v zeleni barvi
volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov, |
– mešano
embalažo v tipiziranih zabojnikih na kolesih v zeleni barvi z rumenim
pokrovom volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov, |
– biološke
razgradljive odpadke v tipiziranih zabojnikih na kolesih v rjavi barvi
volumna 80, 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov, |
–
tipizirane velike zabojnike volumna 4–7 m3 (velja le za
nedostopna področja – zaselki, kjer gospodinjstva nimajo možnosti
zagotovljenega individualnega odvoza), |
– posebne
plastične vreče, in sicer črne za mešane komunalne odpadke in rumene
barve za embalažo, ki morajo biti označene z logotipom izvajalca. |
(3) Odpadno komunalno embalažo in mešane komunalne odpadke so dolžni
ločeno zbirati v zabojnike vsi povzročitelji na območju občine. |
|
12. člen |
(velikost
zabojnikov) |
(1) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih
zbiralnicah dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju:
zabojniki), posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v
primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno ali začasno
onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega
povečanja količine komunalnih odpadkov. |
(2) Vrsto,
število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik,
določi izvajalec v soglasju z uporabnikom, pri čemer se upošteva
predvidena količina odpadkov, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija,
način zbiranja in pogostost odvažanja komunalnih odpadkov. |
(3) Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem
prevzemnem mestu glede na število oseb so: |
Zabojnik za mešane komunalne odpadke |
Volumen zabojnika v litrih: |
Število oseb: |
120 |
1–6 |
240 |
7
oseb in več |
20
l / osebo |
večstanovanjska stavba |
Stavbe, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in so
primerne za bivanje (prazne hiše, vikendi …) |
1/3 najmanjše velikosti zabojnika |
Zabojnik za odpadno embalažo |
Volumen zabojnika v litrih: |
Število oseb: |
240 |
1–8 |
480 |
9
oseb in več |
40
l / osebo |
večstanovanjska stavba |
Stavbe, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in so
primerne za bivanje (prazne hiše, vikendi …) |
1
vreča na 14 dni (110 l) |
|
|
|
Zabojnik
za biološke odpadke |
Uporabnik
storitev odvoza bioloških odpadkov si mora zagotoviti tolikšno velikost
zabojnika, da lahko prepušča odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri
čemer je minimalni nameščen posamezni zabojnik za biološke odpadke na
odjemnem mestu, ki se ga odvaža na 7 ali 14 dni, 80-litrski zabojnik. |
(4) Pravne
osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ravnajo z
odpadki na podlagi veljavnih predpisov in na podlagi tega odloka. Za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri pravnih osebah se določi
tolikšno velikost zabojnika, da lahko uporabniki storitev vanj
prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri
čemer je najmanjša velikost zabojnika 120 l. |
Za
določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za
uporabnike – pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki
samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem in
uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število
zaposlenih, v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici: |
Velikost zabojnika |
Dejavnost |
Velikost prostora |
Število zaposlenih |
Skupaj z gospodinjstvom |
Pisarne, manjše obrti |
do 30 m2 |
od
0 do 2 |
120 l |
Pisarne, manjše obrti, manjše prodajalne |
od 31 do 60 m2 |
od
2 do 3 |
240 l |
Manjše kavarne, prodajalne, lokali, pekarne |
od 61 do 80 m2 |
od
2 do 6 |
660 l |
Večje obrti, manjša industrija, kavarne, gostilne |
od 81 do 500 m2 |
od
4 do 20 |
1100 l |
Večje obrti, industrija, šole, vrtci |
od 501 do 1500 m2 |
od
20 do 40 |
Pisarne,
manjše obrti, ki imajo velikost poslovnega prostora do 30 m2
in število zaposlenih od 0 do 2 ter se nahajajo na istem naslovu kot
gospodinjstvo, lahko odpadke iz dejavnosti prepuščajo v sklopu
gospodinjstva, v kolikor mu velikost zabojnika od gospodinjstva to
omogoča. V takem primeru združitve gospodinjstva in gospodarskega
subjekta, se obračuna celotna velikost zabojnika, v katerega se
prepuščajo mešani komunalni odpadki. |
(5) Če
količine komunalnih odpadkov redno (3 zaporedna praznjenja ali več)
presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik,
lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih
ugotovitev, zahteva in določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z
večjim. Če količine komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino
zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri
izvajalcu priskrbi posebne plastične vreče za odpadke. |
|
13. člen |
(velikost
in število zabojnikov) |
(1) Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno s prejšnjim členom.
Določitev več manjših zabojnikov namesto enega večjega ni dopustna. |
(2) V
primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več
zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija
zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število posameznih
zabojnikov glede na število oseb. |
(3) Posamezen uporabnik znotraj več-plačniškega prevzemnega mesta ne
more imeti svojega zabojnika. |
(4) V
kolikor pride do spremembe volumna zabojnika na prevzemnem mestu do 14.
koledarskega dne v mesecu, se sprememba upošteva pri obračunu za tekoči
mesec, sicer pa za naslednji mesec. |
|
14. člen |
(primerni
oziroma tipizirani zabojniki) |
(1) Uporabniki so za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z
vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane
zabojnike izvajalca. |
(2) Uporabniki lahko tipizirane zabojnike pri izvajalcu kupijo in
poravnajo kupnino v enkratnem znesku. V primeru, da je zabojnik kupljen
drugje in ga izvajalec potrdi, da je tipiziran, je uporabnik dolžan
proti plačilu zagotoviti identifikacijsko opremo pri izvajalcu. |
(3) Na
zahtevo fizične ali pravne osebe se lahko zabojnik za odpadke zamenja za
večji ali manjši zabojnik, ki ustreza minimalnim pogojem za določitev
zabojnika iz 12. člena. |
(4) Uporabnik je v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja
najetega zabojnika dolžan izvajalcu plačati vso škodo v zvezi z
odtujitvijo, sežigom ali drugačnim uničenjem ter si priskrbeti pri
izvajalcu nov ustrezen zabojnik. |
|
15. člen |
(prepovedi
pri razvrščanju odpadkov v zabojnike) |
(1) V
namenske zabojnike za posamezno vrsto komunalnih odpadkov se ne sme
odlagati komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v obravnavani namenski
zabojnik in jih je uporabnik dolžan ločeno zbirati. |
(2) V
zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati: |
1. ločene
frakcije komunalnih odpadkov (embalažo, papir in papirno embalažo,
steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke, les …), |
2. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje, |
3. odpadke
v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila,
stanovanjska oprema), |
4. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
5. odpadke
v tekočem stanju, |
6. kužen
material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
7. tleče,
lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive,
strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge
posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi
odpadki klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni odpadki, |
8. poginule živali, klavnične odpadke, |
9. bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, |
10. odpadno električno in elektronsko opremo, |
11. tekoče
odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka. |
(3) V
zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati: |
1. plastično in kovinsko embalažo živil, |
2. sanitarne izdelke, |
3. plenice, |
4. olja in
maščobe, |
5. meso in
mesne izdelke, |
6. mleko,
jogurte in sire, |
7. iztrebke malih živali, |
8. kamenje
in zemljo, |
9. kosti, |
10. zdravila, |
11. ostanke tekstila, |
12. vsebino vrečk za sesalce. |
(4) V
zabojnike za odpadno embalažo je prepovedano odlagati: |
1. papirno
in stekleno embalažo, |
2. onesnaženo plastično embalažo nevarnih snovi – olja, laki, pesticidi,
redčila …, |
3. kosovne
odpadke – otroške igrače, plastični stoli … |
(5) Izvajalec lahko uporabniku v primeru kršitve tega člena izreče
opozorilo, ob nadaljnjih kršitvah pa obvesti občinskega inšpektorja. |
|
16. člen |
(vzdrževanje zabojnikov) |
(1) Uporabniki so dolžni poškodovane zabojnike popraviti, dotrajane
zabojnike pa nadomestiti z novimi tipiziranimi zabojniki. |
(2) V
primeru, ko izvajalec uporabniku poškoduje lastniški zabojnik, ga je na
lastne stroške dolžan popraviti ali zamenjati z novim tipiziranim
zabojnikom. |
(3) Izvajalec mora zagotoviti najmanj enkrat letno čiščenje zabojnikov
za zbiranje bioloških odpadkov. |
|
17. člen |
(ravnanje
z biološkimi odpadki) |
(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in
sicer: |
– jih
kompostirajo v hišnem kompostniku ali |
– jih
odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v
razgradljivi vrečki, |
– v
stanovanjskih soseskah, kjer stanovalci nimajo možnosti lastnega
kompostiranja v hišnem kompostniku (blokovske soseske), je storitev
odvoza bioloških odpadkov obvezna. |
(2) Uporabnik svojo odločitev o odlaganju bioloških odpadkov v zabojnike
za biološke odpadke na območju, za katerega izvajalec uredi prevzemanje,
pisno sporoči izvajalcu. Ko izvajalec od uporabnika prejme pisno
sporočilo, ga vključi v sistem odvoza bioloških odpadkov. |
(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s
prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno,
ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečah, ki so
namenjeni prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov in drugih ločenih
frakcij. |
(4) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov
za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu
zbiralcu za tovrstne odpadke. |
(5) Obstoječi uporabniki, ki ne želijo več izvajati hišnega
kompostiranja, svojo odločitev o oddaji bioloških odpadkov pisno
sporočijo izvajalcu zbiranja. |
(6) Pri
uporabniku izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec. Če pri nadzoru
ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih
odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, ga po trikratni
ugotovitvi in pisnem opozorilu, izvajalec vključi v sistem zbiranja
bioloških odpadkov. |
(7) Način
oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je
stvar uporabnika. |
|
18. člen |
(obveznosti organizatorjev prireditev) |
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri
katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve
prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje
odpadkov in z izvajalcem zbiranja pred prireditvijo skleniti dogovor o
odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure
zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in
odpadki odpeljejo na z izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno
prevzemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja. |
(2) Izvajalec mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke
odpeljati v skladu z urnikom oziroma skladno s sklenjenim dogovorom. |
(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora
skleniti z izvajalcem pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero
se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki. |
(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu
najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o
načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov. |
|
19. člen |
(divja
odlagališča) |
(1) Divja
odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili
predpisa, ki ureja varstvo okolja. |
(2) Prepovedano je odlaganje komunalnih odpadkov izven s tem odlokom
določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev. |
|
IV. VRSTE
IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
20. člen |
(vrsta in
obseg storitev javne službe) |
(1) Posamezna javna služba obsega najmanj: |
1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov: |
– zbiranje
in odvoz mešanih komunalnih odpadkov, |
– zbiranje
in odvoz ločeno zbranih frakcij, |
– zbiranje
in odvoz kosovnih odpadkov, |
– zbiranje
in odvoz nevarnih odpadkov, |
– zbiranje
in odvoz bioloških odpadkov, |
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov,
kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem
centru, |
– zbiranje
in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov, |
– zbiranje
odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč, |
– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo, |
– oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo, |
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij
odpadkov, |
– prevoz
mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov, |
– druge
storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe zbiranja. |
2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov: |
– obdelava
mešanih komunalnih odpadkov, |
– zagotoviti nadaljnje ravnanje s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi
odpadkov, |
– predaja
ostanka predelave izvajalcu odstranjevanja odpadkov. |
3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov: |
– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja, |
– nadzor
odlagališča po zaprtju. |
(2) V
okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalni odpadkov po tem
odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno
zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko
pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o
ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov. |
(3) S tem
odlokom prevzame izvajalec tudi storitve vodenja katastra, povezanega z
javno službo in ostalih evidenc za celotno območje Občine Loški Potok,
kot to izhaja iz tega odloka in bo predmet posebne pogodbe. |
(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se
vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema. |
|
ZBIRANJE
DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
21. člen |
(zbiranje
komunalnih odpadkov) |
(1) Izvajalec je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive
odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem
le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani
občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu
je občina podelila koncesijo. |
(2) V
občini je izvajalec dolžan zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih
odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat«. |
(3) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih
odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza, zagotoviti da se
zabojnik prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu
odpadkov pa prazen zabojnik v najkrajšem možnem času, to je isti dan,
vrniti nazaj na zbirno mesto. |
(4) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih
stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi
zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov
upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja
in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih
območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta
za zbiralnice ločeno zbranih frakcij, kakor tudi zbirna in prevzemna
mesta ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov. |
(5) Za
uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna
vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupno zbirno mesto, ki
je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju odpadkov na območjih,
kjer ni omogočen odvoz neposredno od povzročiteljev in prevzemno mesto
ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki za različne vrste
odpadkov, predpisane posebne plastične vreče). Če je navedeno zbirno
mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo
razlogi, zaradi katerih je bilo določeno. |
|
22. člen |
(prevzemno
mesto) |
(1) Če
prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se ga lahko
določi tudi na zasebnem zemljišču. Prevzemno mesto je lahko od roba
prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2 m. V primeru,
da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti
oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec pravico zaračunati dodatne stroške,
ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na
prevzemno mesto« in ne predstavljajo storitev javne službe. |
(2) Prevzemno mesto določi izvajalec v dogovoru z uporabnikom. V
posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem in uporabnikom ni mogoče
skleniti, prevzemno mesto določi izvajalec v sodelovanju z občinskim
inšpektorjem in o tem obvesti uporabnika. |
(3) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz
kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke uporabnik odloži na prevzemno mesto
skladno z dogovorom z izvajalcem. |
(4) Zbirno
in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. V tem primeru je
prevzemno mesto stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za
zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov. Pri njegovi postavitvi je
potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba
upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in
požarno-varstvene predpise, tako določena prevzemna mesta pa ne smejo
ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
|
23. člen |
(dostopnost prevzemnega mesta) |
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec
komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje.
Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora
biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 10 m,
širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka
najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z
ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. |
(2) Če je
cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima
urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima
druge ovire, ki onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec
določi prevzemno mesto na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna
smetarskemu vozilu. |
(3) Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo
zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda
smetarskemu vozilu. Kolikor tega na poziv izvajalca ne storijo, na
njihove stroške obrez vej opravi izvajalec. |
(4) V času
popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca
onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, se morata
izvajalec in investitor dogovoriti o načinu začasnega prevzemanja
odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov
na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca in
uporabnike. |
|
24. člen |
(mesto
praznjenja zabojnika) |
Mesto
praznjenja zabojnikov je prostor, praviloma na transportni poti
komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma
prevzame odpadke v plastičnih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom
praznjenja ne sme biti nobenih ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale
prevoz zabojnikov (npr. stopnice, korita, škarpe ipd.). |
|
25. člen |
(vzdrževanje zbirnih in prevzemnih mest) |
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter
skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do mest
prevzema. |
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov
v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu,
poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti. |
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten dostop
izvajalca do prevzemnih mest. |
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma
odpeljati posebne plastične vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je
nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega
mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja
delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan
očistiti. |
|
26. člen |
(vreče za
odpadke) |
(1) Tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri
uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma
mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so
uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in
jih dostaviti na prevzemno mesto. Dobavo tipiziranih vrečk proti plačilu
zagotavlja izvajalec. |
(2) Tipizirane vrečke so opremljene z logotipom izvajalca javne službe.
Za zbiranje mešane embalaže je določena tipizirana vrečka rumene barve,
za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov tipizirana vrečka črne barve. Z
nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih
odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno
mesto v času prevzema komunalnih odpadkov. |
(3) Za
uporabnike v naseljih, kjer odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov
zaradi tehničnih omejitev naprav za zbiranje odpadkov ni organiziran po
sistemu od vrat do vrat, se ločeno zbrani komunalni odpadki redno
zbirajo v posebnih plastičnih vrečah. |
(4) V
primeru iz tretjega odstavka tega člena so uporabniki odpadke dolžni na
dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Uporabniki se morajo o takšnem
načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti. V tem
primeru izvajalec uporabniku zagotovi posebne vreče brezplačno,
uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal
ustrezen zabojnik. Za obračun se upoštevajo velikosti zabojnika iz
tretjega oziroma četrtega odstavka 12. člena. |
|
27. člen |
(ekološki
otok) |
(1) Ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih poteka po vrstah
odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
(2) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za
ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. |
(3) Praviloma sta na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljena
vsaj 2 zabojnika, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir ter za
stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko
tudi manj ali več zabojnikov ter po potrebi manjšega ali večjega
volumna. Namenski zabojniki na ekoloških otokih so: |
– zabojnik
z modrim pokrovom (papirna embalaža) za zbiranje papirja in drobne
lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V zabojniku
za papir se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti,
papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma,
kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska
embalaža, |
– zabojnik
z zelenim pokrovom (steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz
stekla. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih in
čistih steklenic in steklenih kozarcev brez pokrovčkov, |
– po
potrebi so lahko na ekoloških otokih postavljeni tudi drugi zabojniki
kot na primer zabojnik z rumenim pokrovom (mešana embalaža) za zbiranje
ostale odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in
odpadne embalaže iz kovine. V zabojniku za ostalo odpadno embalažo se
zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke,
plastični kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC. |
(4) Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz prejšnjega odstavka se
financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja.
Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec. |
(5) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako,
da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov
ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na ekoloških
otokih namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov. |
(6) Pravnim osebam na ekoloških otokih ni dovoljeno odlaganje odpadkov
iz njihove dejavnosti. Izvajalec jim lahko nudi možnost postavitve
lastnega zabojnika. |
(7) Zabojniki na ekoloških otokih morajo biti opremljeni z navodili, kaj
vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v
okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način. |
(8) Na
ekološkem otoku je prepovedano: |
a. brskati
po zabojnikih in iz njih odnašati odložene odpadke, |
b. razmetavati odpadke ali drugače onesnaževati okolico ekološkega
otoka, |
c. kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov, |
d. poškodovati zabojnike, |
e. lepiti
plakate in obvestila na zabojnike, pisati, risati po njih ali jih
barvati. |
(9) Ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih se izvaja na celotnem
območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev. |
|
28. člen |
(lokacije
ekoloških otokov) |
(1) Lokacije ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v
sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki
otok namešča. |
(2) Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih
zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti
pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje
oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega
otoka. Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah
ekoloških otokov, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti
odvoza. |
|
29. člen |
(zbirni
center) |
(1) V
zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja,
obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le
s strani izvajalca pooblaščene osebe. |
(2) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo
zbirnega centra. |
|
30. člen |
(uporaba
zbirnega centra) |
(1) Zbirni
center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z
odpadki na območju občine. |
(2) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru
identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot
uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki. Dokazilo je potrdilo o
poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec.
V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec
odpadkov ni dolžan sprejeti. |
(3) Uporabnik iz gospodinjstva lahko brezplačno odda do 1 m3
komunalnih odpadkov mesečno, ki se zbirajo v zbirnem centru vendar
največ 5 m3 letno. Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca
pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. |
(4) Uporabnik iz gospodinjstva lahko proti plačilu skladno s cenikom
izvajalca, v zbirnem centru odda tudi več kot 5 m3 odpadkov
letno. |
(5) V
zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni
podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem
primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom
izvajalca. |
(6) Kdor
odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške
odstraniti in prepeljati v zbirni center. |
|
31. člen |
(delovni
čas zbirnega centra) |
(1) Režim
zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec. |
(2) Obratovalni čas določi izvajalec. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem
centru odložijo le v času obratovanja. |
|
32. člen |
(zbiranje
nevarnih odpadkov) |
(1) Na
območju občine izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno
premično zbiralnico nevarnih frakcij. |
(2) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in
pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova
embalaža. |
(3) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora
izvajalec obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem uporabnike z
naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, skupaj s seznamom
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira. |
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v
zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov. |
(5) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim
organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma
odstranjevanje. |
(6) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in
odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim
prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
33. člen |
(kosovni
odpadki) |
(1) Odvoz
kosovnega odpada se izvaja po sistemu »na poziv«. |
(2) Do
brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov prostornine do 3 m3
enkrat na leto je upravičen uporabnik iz gospodinjstva, ki redno plačuje
stroške ravnanja z odpadki. Odvoz naročijo lahko telefonsko, po pošti
ali preko elektronske pošte. Imetnik kosovnega odpada mora pri naročanju
odvoza podati osebne podatke in dejansko količino in vrsto odpadkov. |
(3) Izvajalec mora imetnike kosovnih odpadkov najmanj štirinajst dni od
prejetega naročila obvestiti o točnem terminu in približni uri odvoza
kosovnih odpadkov. Na dogovorjeni dan mora imetnik pripraviti kosovne
odpadke za odvoz. V primeru, da bo kosovnega odpada več kot 3 m3,
se razlika zaračuna po veljavnem ceniku. |
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke
izvajalcu, kosovni odpadek večjih dimenzij razstaviti na več kosov tako,
da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni
pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih
odpadkov. |
(5) Uporabnik lahko kosovne odpadke pripelje v zbirni center, kjer jih
razvrsti in odloži po navodilih izvajalca. |
(6) Prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv več kot enkrat letno ni redna
storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po
ceniku izvajalca. |
(7) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz
poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku
izvajalca javne službe. |
(8) Uporabnik mora zagotoviti odstranitev odpadkov, ki jih izvajalec v
času odvoza ni dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan. |
|
34. člen |
(gradbeni
odpadki) |
(1) V
zbirnem centru izvajalca lahko gradbene odpadke proti plačilu oddajo
fizične osebe. |
(2) Manjšo
količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 150 kg oziroma 0,2 m3
na gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki po tem odloku,
lahko uporabniki pripeljejo v zbirni center izvajalca in jih brezplačno
odložijo na za to pripravljen prostor. Sprejem odpadkov, ki presega ta
normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku. |
|
35. člen |
(azbestni
odpadki) |
(1) Uporabniki morajo z azbestnimi odpadki ravnati v skladu z
vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. |
(2) Uporabniki odpadke, ki vsebujejo azbest, strešno kritino, ki vsebuje
azbest in je bila vgrajena v objekt na območju izvajanja javne službe,
predajo v zbirnem centru proti plačilu. Stroški prevoza so breme
povzročitelja odpadka. |
(3) Občina
lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se
uredi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
36. člen |
(pogostost
praznjenja zabojnikov) |
(1) Izvajalec prazni zabojnike za mešane komunalne odpadke na prevzemnih
in zbirnih mestih s pogostostjo od enkrat na 2 tedna do enkrat na 6
tednov. Na območjih večjih podjetij, kjer prostorske omejitve tega ne
dopuščajo je največja pogostost praznjenja zabojnikov enkrat na teden. |
(2) Izvajalec prazni zabojnike za biološke odpadke na prevzemnih in
zbirnih mestih s pogostostjo enkrat tedensko v času od 1. aprila do
31. oktobra oziroma enkrat na dva tedna v času od 1. novembra do
31. marca. |
(3) Izvajalec prazni zabojnike za ločene frakcije komunalnih odpadkov na
prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo od enkrat na 6 tednov do
največ enkrat tedensko. Praznjenje zabojnikov za ločeno zbrane frakcije
iz zbiralnic in zbirnih centrov se izvaja po potrebi, a najkasneje v 5
delovnih dneh po njihovi zapolnitvi. |
(4) O
pogostosti praznjenja zabojnika izvajalec obvešča uporabnike vsaj enkrat
letno oziroma najmanj 15 dni pred spremembo pogostosti na krajevno
običajen način. |
(5) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi
komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni
odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom. |
|
37. člen |
(odvozi v
primeru višje sile) |
V primeru
neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje
ipd.) ali z izvajalcem v naprej dogovorjenih večjih ovir na dovozu k
prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali
zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti
odvoz najkasneje v treh delovnih dneh po prenehanju višje sile, po
odstranitvi ovire oziroma po praznikih oziroma dela prostih dneh. |
|
V. PRAVICE
IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
38. člen |
(obveznosti izvajalca) |
Izvajalec
mora zagotavljati: |
– redni
prevzem komunalnih odpadkov, |
– izredni
prevzem nenevarnih odpadkov, |
– tehtanje
odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem frakcij (odpadna embalaža,
ločene frakcije, nevarne frakcije) za nadaljnjo obdelavo oziroma
izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov, |
– vizualni
pregled odpadkov pred prevzemom, |
– oddajo
ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem, |
– predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlaganje, |
– obračun
storitev javnih služb njihovim uporabnikom, |
– vodenje
evidenc o odpadkih, |
– vodenje
katastra, |
– izdelava
letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki, |
– zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim organom ter objavljanje
podatkov, |
– redno in
pravočasno obveščanje uporabnikov o posameznih aktivnostih izvajanja
javnih služb, |
– druge
naloge v skladu s predpisi. |
|
39. člen |
(obveznosti uporabnika) |
(1) Uporabnik mora: |
– oddajati
vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih
odpadkov, |
– oddajati
vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih ob
določenem času po predhodnem naročilu, |
– oddajati
ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na
ekoloških otokih in v zbirnem centru, |
– oddajati
biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če jih sam hišno
kompostira, |
– oddajati
mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje odpadkov. |
(2) Uporabnik je dolžan zagotavljati: |
– zbiranje
komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju, |
– da so
zabojniki in namenske vreče na dan prevzema postavljene na prevzemno
mesto, |
– da se po
prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če
zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju, |
– da so
pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih mestih zaprte, |
– da je
okolica zbirnih in prevzemnih mest čista, |
– dostop
do prevzemnega mesta za smetarska vozila, |
– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje pokrovov zabojnikov, |
– prijavo
pri izvajalcu, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov, |
– prijavo
novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javnih
služb, izvajalcu takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v petih dneh po
nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe postanejo
veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih, |
– redno
plačevanje storitve javne službe. |
|
40. člen |
(pravice
uporabnika) |
Pravice
uporabnika so: |
– trajna,
nemotena in kvalitetna storitev javnih služb, |
– uporaba
zabojnikov za odpadke, |
– pravica
do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami,
ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v
evidenco uporabnikov, |
– da v
osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu, |
– da je
obveščan o storitvah javnih služb, |
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca. |
|
41. člen |
(prepovedi) |
Prepovedano je: |
– ravnati
s komunalnimi odpadki na območju občine v nasprotju z določili tega
odloka, |
– opustiti
uporabo storitev javne službe, |
– odlagati
komunalne odpadke v naravo, |
– med sabo
mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne
zabojnike po tem odloku, |
– odlagati
odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za
komunalne odpadke, |
– odlagati
odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov, |
– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene
lokacije na drugo lokacijo, |
– brskati
po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih odnašati zbrane
komunalne odpadke, |
– odnašati
zbrane odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra, |
– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta, |
– onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov
ali zbirnega centra, |
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane, |
– sežigati
in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni
za odstranjevanje komunalnih odpadkov, |
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe, |
– lepiti
plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
pisati, risati po njih ali jih barvati. |
|
VI. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
42. člen |
(viri
financiranja) |
Izvajalci
javnih služb pridobivajo sredstva iz: |
– storitev
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– storitev
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– storitev
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
– sredstev
občinskega proračuna, |
– sredstev
državnega proračuna in državnih skladov, |
– prodaje
ločenih frakcij kot sekundarnih surovin, |
– drugih
virov. |
|
43. člen |
(cena
storitev) |
(1) Cena
storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) Ceno
storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki
ga predložijo pristojnemu občinskemu uradu v pregled, župan pa ga
predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjeno
ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalci javnih služb pa
oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način
objavijo cenik s potrjeno in prodajno ceno storitev. |
(3) Cena
storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve
tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
(4) Če
občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko
občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene
do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet. |
(5) Cena
posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene
opravljanja storitev. |
(6) Občina
in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne
infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s
pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih
služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev
za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. |
|
44. člen |
(obračun
storitev) |
(1) Obračun storitev se izvaja skladno z veljavnimi predpisi. |
(2) Za
stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in so primerne za
bivanje (prazne hiše, vikendi …) ter za stavbo, za katero ni podatka o
velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upoštevata najmanj ena
tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza.
Šteje se, da ja stavba primerna za bivanje, če je vzdrževana in
priključena na vsaj eno od predpisanih oblik komunalne oziroma
energetske oskrbe. |
(3) Kadar
si več uporabnikov iz nestanovanjskih stavb deli zabojnik za mešane
komunalne odpadke, se za porazdelitev količine opravljenih storitev
ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja medsebojni pisni dogovor. Če
medsebojnega dogovora ni, se porazdelitev količine opravljenih storitev
ravnanja s komunalnimi odpadki določi na podlagi četrte točke 12. člena. |
Če
uporabniki ne uporabljajo skupnega zabojnika za mešane komunalne
odpadke, morajo uporabljati zasebni zabojnik. Če zasebnih zabojnikov za
mešane komunalne odpadke nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev
zaračuna po velikosti zabojnika na podlagi četrte točka 12. člena in
pogostosti odvoza, ki jo določi izvajalec. |
(4) Kadar
si več uporabnikov iz stavbe, v kateri so poleg stanovanj tudi
samostojne poslovne enote, deli skupni zabojnik, se za porazdelitev
količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo
ključi delitve stroškov iz medsebojnega dogovora oziroma pogodbe. Če
medsebojnega dogovora ni, se porazdelitve količine opravljenih storitev
ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike stanovanjskih enot
izvedejo na podlagi predpisov iz področja upravljanja večstanovanjskih
stavb, samostojne poslovne enote pa si morajo zagotoviti svojo skupne
oziroma svoje zasebne zabojnike, pri čemer se jim delitev stroškov in
obračun storitev izvaja enako, kot pri nestanovanjskih stavbah iz
prejšnjega odstavka. Če zasebnih zabojnikov za mešane komunalne odpadke
nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev zaračuna po velikosti
zabojnika na podlagi četrte točka 12. člena in pogostosti odvoza, ki jo
določi izvajalec. |
|
45. člen |
(obračun
za nove uporabnike) |
(1) Na
območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora
novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe
nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje
15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja
odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta,
številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi
ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec
izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik.
Novi uporabniki morajo izvajalcu sporočiti podatke o: |
– številu
stanovalcev ali zaposlenih, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi
opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni
površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala, |
– velikosti poslovne površine. |
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe
pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na
obračun storitev javne službe. |
(3) Če se
ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca oškodoval s posredovanjem
netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko
izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano
storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo
zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke,
vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da
podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno.
Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne
službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale
spremembe. |
|
46. člen |
(plačilo
storitev) |
(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za
katere je organizirana storitev javne službe. |
(2) Neposedovanje zabojnika ni razlog, da se storitve ne bi
zaračunavale. |
(3) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z
dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko
uporabniki pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali
poslovne prostore. |
(4) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta
uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki,
razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, bivanje
v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti
izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev.
Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.
Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture. |
(5) Dijake
in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Loški Potok, začasno
pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra
oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve
za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem
prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu
po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu se obračun
izvaja na način, določen za gospodinjstva. Oprostitev plačila se ne
nanaša na ceno javne infrastrukture. |
(6) Če je
določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je
lahko uporabnik tudi posestnik objekta (npr. najemnik), pri čemer morajo
lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem
se zapisniško ugotovi velikost in/ali identifikacijsko številko
zabojnika, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno
odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani
uporabnika. |
(7) Če
uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih
služb, mu izvajalec izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v
petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec ravna v skladu z zakonom,
ki ureja izvršbo in zavarovanje. |
|
47. člen |
(evidenca
o uporabnikih) |
(1) Izvajalec je dolžan voditi evidenco o uporabnikih storitev javne
službe po tem odloku. |
(2) Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih,
ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe, in sicer: |
– ime in
priimek, davčno številko in naslov nosilca gospodinjstva, |
– število
oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju
občine, |
– velikost
zabojnika. |
Uporabniki
so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah podatkov,
navedenih v prejšnjem odstavku. |
(3) Za
evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter
njihovi lokaciji skrbi izvajalec. |
|
48. člen |
(podatki
za obračun) |
(1) Če
uporabnik v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči
potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico
pridobiti podatke iz uradnih evidenc. |
(2) Občina
je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu pridobitev potrebnih
podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega odstavka 43. člena tega
odloka, in sicer: |
– ime in
priimek, davčno številko in naslov nosilca gospodinjstva, |
– število
oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju
občine. |
(3) Za
pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi
izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški
izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika. |
|
VII. VRSTA
IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
49. člen |
(vrsta in
obseg objektov, naprav za potrebe izvajanja javne službe zbiranja
odpadkov) |
(1) Za
izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura: |
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje, zbiranje
in skladiščenje, |
– zemljišče in/ali objekti zbiralnic oziroma ekoloških otokov. |
(2) Zemljišča iz prve alineje prvega odstavka tega člena se lahko
zagotovi tudi pogodbeno. |
|
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
|
50. člen |
(nadzor) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinski inšpektor, če zakon ne
določa drugače. |
(2) Komunalni nadzornik izvajalca in pooblaščeni delavci izvajalca
izvajajo strokovni nadzor nad določbami tega odloka. |
(3) Izvajalci posameznih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati
nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. |
(4) V
primeru neupoštevanja določil tega odloka, lahko komunalni nadzornik
izvajalca in pooblaščeni delavci izvajalca uporabniku izrečejo
opozorilo, o nadaljnjih kršitvah pa obvestijo občinskega inšpektorja. |
|
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
|
51. člen |
(kazenske
določbe za izvajalca) |
(1) Z
globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec, če: |
1. ne
zagotovi enkrat letno čiščenja zabojnikov za biološke odpadke (tretji
odstavek 16. člena), |
2. ne
očisti prevzemnega mesta (četrti odstavek 25. člena), |
3. ne
čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 27. člena), |
4. ne
opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne uredi pogostejšega
praznjenja zabojnikov ali ne namesti dodatnih zabojnikov, če bi to moral
storiti (peti odstavek 27. člena), |
5. ne vodi
evidence ekoloških otokov (tretji odstavek 28. člena), |
6. ne
čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (tretji
odstavek 29. člena), |
7. ne
organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (prvi odstavek
32. člena), |
8. ne
odpelje odpadkov v določenem času (tretji odstavek 36. člena), |
9. ne
opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v treh delovnih dneh po
prenehanju ovire ali višje sile (37. člen). |
(2) Z
globo 400 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
52. člen |
(kazenske
določbe za uporabnike) |
(1) Z
globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba in
uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost: |
1. če se
ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek
8. člena), |
2. če
odpadkov ne zbira ločeno (tretji odstavek 11. člena), |
3. če ne
zamenja obstoječega zabojnika za odpadke za večjega ali si pri izvajalcu
ne priskrbi posebne plastične vreče za odpadke (peti odstavek
12. člena), |
4. če
odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih
krajev (drugi odstavek 19. člena), |
5. če ne
omogoči dostopa do prevzemnega mesta (tretji odstavek 23. člena), |
6. če
odlaga odpadke iz njihove dejavnosti na ekološki otok (šesti odstavek
27. člena), |
7. če
ravna v nasprotju z osmim odstavkom 27. člena odloka, |
8. če
ravna v nasprotju z 41. členom odloka, |
9. če
izvajalcu ne posreduje sprememb podatkov o dejstvih, ki vplivajo na
obračun ravnanja z odpadki (drugi odstavek 45. člena). |
(2) Z
globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
(3) Z
globo 200 EUR se sankcionira uporabnik – fizična oseba, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena, razen 6. točke prvega odstavka
tega člena. |
53. člen |
(kazenske
do |
ločbe za
uporabnike) |
(1) Z
globo 300 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba in
uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost: |
1. če v
zabojnik za mešane komunalne odpadke odlaga odpadke, ki ne sodijo v ta
namenski zabojnik (drugi odstavek 15. člena), |
2. če
dotrajane zabojnike za odpadke ne nadomesti z novimi (prvi odstavek
16. člena), |
3. če po
opustitvi začasnih zbirnih in prevzemnih mest le-teh takoj ne sanira in
očisti (peti odstavek 21. člena), |
4. če kot
povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevzemnim mestom ne zagotovi
ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu (četrti
odstavek 23. člena), |
5. če ne
odloži ločeno zbrane odpadke na zbirnih centrih za ločeno zbiranje
odpadkov po navodilih izvajalca (tretji odstavek 30. člena), |
6. če
odloži odpadke izven zbirnega centra (šesti odstavek 30. člena), |
7. če po
prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike ne namesti nazaj na zbirno mesto
(tretja alineja drugega odstavka 39. člena), |
8. če ne
poskrbi, da so pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih
mestih zaprte (četrta alineja drugega odstavka 39. člena), |
9. če ne
poskrbi, da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista (peta alineja
drugega odstavka 39. člena), |
10. če ne
odstrani snega ob zabojnikih ter s pokrovov zabojnikov (sedma alineja
drugega odstavka 39. člena). |
(2) Z
globo 100 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
(3) Z
globo 100 EUR se sankcionira uporabnik – fizična oseba, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
54. člen |
(kazenske
določbe za organizatorje prireditev) |
(1) Z
globo 300 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih,
športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne
poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov
(prvi odstavek 18. člena). |
(2) Z
globo 100 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira
odgovorna oseba organizatorja. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
55. člen |
(prehodne
in končne določbe) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o obveznem odstranjevanju
odpadkov na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 18/07). |
(2) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. |
(3) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega
odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za
kršitelja ta odlok milejši. |
(4) Dokler
občina ne zagotovi zabojnikov za mešano embalažo uporabniki uporabljajo
za zbiranje mešane embalaže tipizirane vrečke, ki so opremljene z
logotipom izvajalca javne službe in so rumene barve. |
|
56. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 354-0008/2016 |
Hrib -
Loški Potok, dne 22. decembra 2016 |
|
|
Župan |
Občine Loški Potok |
Ivan Benčina l.r. |
|