Na podlagi 29. in 61.
člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95,
63/95, 73/95 in 26/97), 12. in 25. člena
zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
(Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90) 3. in 25. člena
zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št.
10/91, 13/93, 66/93, 35/97) in 7. člena
statuta Občine Hodoš
(Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš na 10. redni
seji dne 23. 12. 1999 sprejel |
O D L O K |
o pokopališki in
pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Hodoš |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se za
območje Občine Hodoš opredeli način opravljanja pokopališke in pogrebne
dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ter se določijo pogoji in postopek za
oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje. |
2. člen |
Pokopališka in
pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč so komunalne dejavnosti
posebnega družbenega pomena, ki med drugim obsegajo pogrebne storitve,
storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanjem prostorov za grobove, v
najem. |
3. člen |
Pokopališče je
komunalno-sanitarni objekt, katerega lastnica je občina. |
Pokopališče se zgradi
ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na
podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja
pokopališča ne sme biti močvirnato. Ravno tako ne sme meteorna oziroma
podtalna voda iz tega področja vplivati na studence, vodnjake, ribnike,
vodnorekreacijske površine in podobno. |
4. člen |
V Občini Hodoš so
naslednja pokopališča: |
– Hodoš 1 in Hodoš 2,
|
– Krplivnik 1 in
Krplivnik 2. |
5. člen |
Pokopališki okoliš v
katerem se praviloma pokopavajo umrli, predstavlja območje posameznega
naselja oziroma dela naselja. |
6. člen |
Na pokopališču se
pokopavajo vsi, ki so imeli stalno bivališče v občini, z izjemo oseb, ki
so izrazile željo, da želijo biti pokopani na katerem drugem pokopališču
ali če tako želijo njihovi svojci, ne glede na njihovo veroizpoved,
državljanstvo, narodnost in raso. |
Neidentificirana
trupla se pokopljejo na najbližjem pokopališču. |
7. člen |
O ustanovitvi novih,
razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča občinski svet na
predlog župana – po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvene
inšpekcije. |
II. NAČIN IN ČAS
POKOPA |
8. člen |
Umrli obvezno leži v
mrliški veži. Le v primerih, kjer na pokopališču ni mrliške vežice, je
dovoljeno, da do pokopa leži na domu. |
Prevoz umrlega s
kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen
samo s posebej prirejenim vozilom s katerim razpolaga izvajalec ali
koncesionar. V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah
se sme umrlega prenesti ali pripeljati na drug, krajevno običajen način.
|
Prevoz na pokopališče
je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški
pregledni službi. |
9. člen |
Pokop umrlega se
opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen
način. |
Način pokopa in
pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli
ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim
ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel
svojcev odloča o načinu pokopa pristojen organ občine za zadeve
socialnega skrbstva, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
|
Anonimni pokop se
opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali
žare, oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru, brez
označbe imena umrlega. |
10. člen |
Pokop, oziroma
upepelitev, se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po
preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po
predpisih o mrliški pregledni službi. |
Pokop oziroma
upepelitev se opravi, ko je poteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
|
Po ugotovljeni smrti
se pokop prijavi izvajalcu ali koncesionarju, s katerim se je potrebno
dogovoriti o vseh pokopaliških storitvah. |
11. člen |
Če pokop in pogrebne
svečanosti organizira lokalna skupnost, se umrli izjemoma pred pokopom
lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti
lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega
predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih
obredov. |
12. člen |
Umrli se položi v
krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 33. členu
tega odloka. |
Pokop zunaj
pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja,
za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju
pristojnega organa za zadeve zdravstvenega varstva, kjer se pokop
opravi. |
Upepeljeni ostanki
umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v
žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru, na
pokopališču, oziroma zunaj pokopališča, na podlagi dovoljenja za
notranje zadeve pristojnega upravnega organa. |
Občan oziroma svojci
umrlega lahko izbirajo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan. |
13. člen |
Stroške pokopa morajo
poravnati dediči umrlega, oziroma oseba, ki je naročila pokop.
|
V primeru, ko poravna
stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov
iz zapuščine umrlega. |
14. člen |
Ceno za uporabo
vežice določa občinski svet na predlog vaških odborov. |
III. POGREBNE
STORITVE IN SVEČANOSTI |
15. člen |
Izvajalec oziroma
koncesionar ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi, oziroma pred
pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti, oziroma dokazilo o
prijavi smrti. |
16. člen |
Na pokopališču v
Občini Hodoš se opravljajo pokopi vsak dan v tednu, v skladu z dogovorom
med izvajalcem ali koncesionarjem, svojci pokojnika in predstavnikom
verske skupnosti. |
Mesto pokopa določi
oskrbnik v skladu s pokopališkim katastrom pokopališča, kolikor ni
predhodne zakupne pogodbe. |
17. člen |
Vsakemu umrlemu
občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo
poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov, oziroma naročnikov
pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima
javno pietetni značaj. |
Pogrebna svečanost se
opravi v skladu z določili tega odloka in pravilnika o poteku pogrebnih
svečanosti. |
18. člen |
Udeleženci pogrebne
svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki
se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb. |
Udeležencem pogrebne
svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da
lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo, kot enakopravni udeleženci.
|
Pogrebna svečanost se
opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec
dolžan obvestiti javnost, z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali
na krajevno običajen način. |
19. člen |
Na željo pokojnika
ali njegovih sorodnikov se pogreb lahko opravi v ožjem družinskem krogu. |
20. člen |
Pogrebna svečanost se
prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega voza ali odra. Če
sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom
sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko verski obred,
poslovilni govori predstavnikov občine ali društev. |
21. člen |
Pogrebni sprevod se
odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na
pokopališču. |
22. člen |
Razvrstitev v
pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja: v primeru cerkvenega
pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom,
nato pa križ, za njim pa prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali
njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na
čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
|
Za prapori pa gredo
nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, nosilci
vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s
posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njimi
ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre
duhovnik pred krsto ali žaro. |
23. člen |
Ko pride pogrebni
sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi na grob. Ob
grobu se zvrstijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj
in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci
pogrebne svečanosti. |
Pri odprtem grobu
sledijo še poslovilni govori predstavnika občine, društev in drugih
udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev ter
verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Udeleženci
pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. |
24. člen |
Društvo, ki ima ob
pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci) se lahko z njimi
vključijo v pogrebne svečanosti. |
Če pri pogrebni
svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se
častno salvo izstreli ob pozdravu zastav in praporov pokojniku.
|
Pri tem mora biti
zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja
enote. |
25. člen |
Če pri pogrebu
pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja v času spuščanja krste v
grob, do deset minut. Med govorom, petjem in igranjem godbe, se ne sme
zvoniti. |
Najkasneje pol ure po
končanem pogrebu je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga
začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov. |
IV. VZDRŽEVANJE REDA,
ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH |
26. člen |
V območju pokopališča
ni dovoljeno: |
– nedostojno vedenje
kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih,
oziroma prostorih za grobove, |
– odlaganje smeti in
odpadkov, izven za ta namen določenega prostora, |
– druge vrste
onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
|
– poškodovanje
mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju
pokopališča, |
– vožnja s kolesom
ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
|
– puščanje in vodenje
domače živali na pokopališče, |
– odtujevanje
predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v
območju pokopališča. |
– v neposredni
bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti,
dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti. |
Pokopališki red mora
biti izobešen na pokopališču. |
Zidarska, kamnoseška
in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani
prevozi, se lahko opravljajo le s soglasjem občine. |
27. člen |
Izvajalec ima
naslednje splošne pravice in obveznosti: |
– ugotavlja
pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa, |
– določi datum in uro
pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom, |
– organizira in
opravlja pogrebe, |
– skrbi za
organizacijo javne pogrebne svečanosti, |
– vodi evidenco o
grobovih in pokopih, (pokopališki kataster), |
– opravlja pokope in
prekope grobov in predlaga razna dela na pokopališčih, |
– skrbi za red in
čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici,
|
– skrbi za urejanje
in vzdrževanje pokopališč, mrliških vežic in njenega funkcionalnega
zemljišča, |
– skrbi za urejenost
in vzdrževanje skupnih grobišč in obeležij žrtev vojn na pokopališčih,
|
– pri pokopu in
prekopu ustrezno zavaruje sosednje grobove, |
– pri pokopu in
prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če
je ta znan, oziroma ravna v skladu s predpisi. |
28. člen |
Upravljalec je dolžan
zagotoviti: |
– redno, tekoče in
investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav, na območju
pokopališča ter komunalnih objektov in tehničnih ureditev, kot so:
|
– odlagališče smeti
in odpadkov, |
– ograje, poti in
parkirišč v območju pokopališča, |
– zadrževalnik vode
za zalivanje, |
– osvetlitev
pokopališča, |
– izdela in vodi
pokopališki kataster in načrt pokopališč, |
– oddaja grobne
prostore v najem ali zakup, in vodi register sklenjenih pogodb,
|
– skrbi za urejenost
in vzdrževanje pokopališč in vežic. |
29. člen |
Najemniki grobov so
dolžni vzdrževati grobove in sproti odstranjevati posušene vence,
dogorele sveče in cvetje. |
Če je grob tako
zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote,
se smatra, da je zapuščen. |
Izvajalec je dolžan v
takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba,
kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa
občina ali po njenem pooblastilu izvajalec skladno z določbami četrtega
odstavka 45. in 46. člena. |
V. UREJANJE
POKOPALIŠČA |
30. člen |
Urejanje pokopališč
obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne vrste grobov,
prekope grobov in opustitev pokopališča. |
Najpogostejša dela
pri urejanju pokopališč so: |
– čiščenje in
odstranjevanje odpadkov in snega, |
– košnja zelenic in
urejanje cvetličnih gred, |
– urejanje in
obrezovanje žive meje, |
– vzdrževanje poti,
|
– manjša vzdrževalna
dela na objektih in napravah, |
– vodenje katastra
pokopališč. |
31. člen |
Pokopališče mora biti
ustrezno ograjeno (zid, ograja, živa meja, višina do 1,5 m). Imeti mora
mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, sanitarije, urejeno mesto za
odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen
dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini
pokopališča, na urejenem parkirnem prostoru. |
32. člen |
Vsako pokopališče
mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča, z razdelitvijo na
pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v
posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba. |
Za izdelavo
pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem
pooblastilu izvajalec. |
33. člen |
Mere grobne jame so:
dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. |
Za otroke smejo biti
jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
|
Globina žarnega groba
je najmanj 0,80 m, širina do 1 m in dolžine do 1,20m. |
Če je v isti jami
predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena, tako da
znaša plast zemlje na krsto najmanj 1,50 m. |
34. člen |
Za vsako pokopališče
mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu
razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina (dolžina,
širina in višina), kraj in oblika zvrsti grobov. |
Na pokopališču so
naslednje vrste grobov: |
– enojni grob 1,20
širine; dolžina 2,60 m, |
– dvojni grob 1,80
širine; dolžina 2,60 m, |
– trojni grob 2,80
širine; dolžina 2,60 m, |
– otroški grobovi do
1 m širine; dolžina do 2,60 m, |
– žarni grobovi do 1
m širine; dolžina do 2,60 m, |
– prostor za anonimne
pokope in |
– skupna grobišča.
|
Medvrstna razdalja
grobov mora biti 0,5 m, med vsako drugo vrsto pa 1,80 m (kjer so
predvidene poti). |
V vrsti je razdalja
od enega do drugega groba 0,3 m. |
Spomeniki in druga
znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora v
višino pa smejo segati največ 1,2 m. |
Nagrobne ograje ni
dovoljeno postavljati. |
Izdelava spomenikov
na pokopališču je dovoljena s predhodnim pisnim soglasjem občine, v
velikosti, kot je določeno v tem členu. |
Izven meje določenega
grobnega prostora ni dovoljeno nobenih posegov najemnikov (cvetlične
grede, trajnice in podobno). |
Soglasje za
postavitev spomenika lahko zaprosi najemnik groba ali izvajalec. Brez
takšnega soglasja izvajalec ne sme začeti s postavitvijo spomenika.
|
Trajnice posajene na
grobove ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v
višino pa smejo segati največ do 1 m. |
35. člen |
Kot grobišča
označujemo kostnice, prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in
drugih nesrečah ter vojni in izrednih razmerah. |
V skupna grobišča se
prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla
najemna pogodba. Za skupna grobišča skrbi Občina Hodoš. |
36. člen |
Žare s pepelom umrlih
se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
|
Kolikor se žara hrani
v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot
žarni grob. |
Površino, mesto in
obliko žarnega groba določi oskrbnik pokopališča v skladu z načrtom
pokopališč in v skladu 34. člena tega odloka. |
37. člen |
Prekop pokojnikov na
isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih
fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega
inšpektorja. |
Prekopi v takih
primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede
oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo +5 stopinj
C. Izjeme so le izkopi na zahtevo sodnih organov. |
38. člen |
Pokop umrlih se
opravi po vrstnem redu grobov, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v
dvojne, trojne grobove in po predhodnem zakupu. |
Ponoven pokop v isti
grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne
velja za žarne grobove. |
V klasični grob se
lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. V času pokopa se pokopana
žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob, nad nazadnje
pokopano krsto. |
Pokopavanje v tuj
grob, brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora, ni dovoljeno.
|
Odpiranje grobov,
pred rokom določenih v drugem odstavku tega člena, je dopustno le z
dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega
postopka. |
39. člen |
Pokopališče se opusti
na podlagi odločitve za komunalne zadeve pristojnega upravnega organa
občine. |
Pred sprejetjem
odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni
organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
V odločitvi mora biti
določeno: |
– kdo upravlja
opuščeno pokopališče, |
– pogoji in roki za
prenos posmrtnih ostankov in spomenikov, |
– pogoji in roki za
odstranitev pokopaliških objektov, |
– plačilo stroškov
preureditve in prenosa. |
Na predlog
pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni
organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in
obeležja, z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje. |
Za opustitev
pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja
poseben predpis, mora občinski organ, pred izdajo odločitve, pridobiti
dovoljenje pristojnega resorja pri Ministrstvu za okolje in prostor. |
40. člen |
Opuščeno pokopališče
se sme po 10 letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, v druge
namene pa šele po tridesetih letih od zadnjega pokopa. |
Preden se opuščeno
pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne
ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. |
VI. ODDAJA GROBNEGA
PROSTORA V NAJEM |
41. člen |
Prostore za grobove
daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba
mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
|
Najemna pogodba mora
določati: |
– osebe najemnega
razmerja, |
– čas najema oziroma
uporabe, |
– vrsto, zaporedno
številko ter velikost groba, |
– višino najemnine in
način plačevanja, |
– obveznosti
najemodajalca glede urejanja grobov, |
– ukrepe v primeru
neizvrševanja obveznosti pogodbe. |
42. člen |
Prostor za grobove se
daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe
pogodba lahko podaljša. |
Najmanj dva meseca
pred pretekom najemne pogodbe mora izdajalec pisno opozoriti najemnika o
prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi
podaljšal. |
Če pogodbeni stranki
najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo
groba v petnjastih dneh po preteku pogodbe ali razveljavitvi najemne
pogodbe. |
Če tega ne stori,
stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec, na najemnikove
stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
|
V času odstranitve
opreme groba, do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu
najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba, po
pooblastilu, izvajalec pokopališča. |
43. člen |
Mesto za grobove se
ne zaračunava za občane, kateri imajo stalno bivališče v občini.
|
Občani, ki so že
imeli stalno bivališče v Občini Hodoš, in so se odjavili, si pravice iz
prvega odstavka tega člena pridobijo spet po poteku enega leta ponovne
prijave bivališča. |
Posamezniki, ki si
želijo predhodno zagotoviti svoj prostor lahko predčasno vzamejo v
zakup. |
44. člen |
Zagotovitev
brezplačnega mesta, v skladu s prejšnjim členom, je možna samo za
življenjskega sopotnika, v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega
odloka. V nasprotnem primeru pa samo po predhodnem zakupu. |
Višino zakupa iz
prejšnjega in tega člena določi občinski svet. |
45. člen |
Izvajalec razveljavi
sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih: |
– če najemnik
grobnega prostora, po predhodnem opozorilu, ne poravna najemnine za
preteklo leto, |
– če najemnik ne
vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu, |
– ob opustitvi
pokopališča ali groba, |
– kadar to zahteva
načrt razdelitve pokopališča. |
46. člen |
Kolikor najemnik ne
izpolnjuje obveznosti določenih v pogodbi, ga upravljalec pokopališča
opozori, da jih izpolni. Če po določenem roku najemnik ni ravnal v
skladu z opozorilom, lahko upravljalec prenese posmrtne ostanke v skupno
grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu. |
47. člen |
Grobovi morajo biti
redno vzdrževani in urejeni. |
Spomeniki, in druga
znamenja in naprave, ne smejo segati preko meja grobnega prostora.
|
Tehnični normativi
spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu 34. člen tega
odloka z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem
redu. |
Postavljajo se lahko
le s soglasjem občine. |
Znamenja na nagrobnih
kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja
do pokojnih ali vzbujati zgražanja državljanov. |
48. člen |
Če je grob tako
zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari
izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da
je zapuščen. V takem primeru se ukrepa v skladu s 46. členom. |
49. člen |
Vzdrževanje najetih
grobnih prostorov in predhodni zakup se plačuje letno. |
Višino letnega
vzdrževanja določi, s posebnim sklepom, občinski svet na predlog
oskrbnika pokopališča ali župana. |
VII. DOLŽNOSTI
UPRAVLJALCA IN NAJEMNIKA |
50. člen |
Občina ima naslednje
splošne pravice in obveznosti: |
– deluje v skladu z
veljavnimi pravilniki, |
– vodi finančno
poslovanje pokopališča, |
– v soglasju s
pristojnim organom določa cene za najem grobov in druge pokopališke
storitve, |
– določa mesto
pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom in oskrbnikom, |
– oddaja prostore za
grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb, |
– daje soglasje za
ureditev grobov in postavitev spomenikov, |
– vodi evidenco o
grobovih in pokopanih osebah, |
– opravlja redno
vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili
tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu, |
– opravlja
investicijska dela, |
– skrbi za red in
čistočo, |
– sklepa pogodbe in
izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in
pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom. |
51. člen |
Najemnik je dolžan:
|
– spoštovati vse
določbe iz najemne pogodbe, |
– dostaviti izvajalcu
ustrezne mrliške dokumente, |
– prijaviti izvajalcu
pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom,
|
– urejevati, skrbeti
in vzdrževati najeti grob, |
– odlaganje odpadkov
v smislu tega odloka, |
– skrbeti za
urejenost mrliške vežice v času uporabe in po uporabi. |
VIII. UPRAVLJANJE |
52. člen |
Za izvajanje
pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko upravljalec pokopališča z
ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o izvajanju pogrebne dejavnosti. |
53. člen |
Izvajalec pogrebne
dejavnosti lahko določena dela, ki se nanašajo na pokopališke in
pogrebne dejavnosti, na podlagi podizvajalske pogodbe odda ustreznemu
podizvajalcu, vendar s soglasjem upravljalca. |
54. člen |
Izvajanje del, ki se
urejajo na podlagi pogodb o izvajanju iz koncesijskih pogodb se predvsem
nanaša na urejanje pokopališč, pokopališke storitve na pokopališču in
pogrebno dejavnost izven pokopališča. |
55. člen |
Urejanje pokopališč
se predvsem nanaša na: |
– oddajanje grobnih
prostorov, |
– sklepanje najemnih
in zakupnih pogodb, |
– čiščenje in
odstranjevanje snega, |
– košnjo zelenic in
urejanje cvetličnih gred, |
– urejanje in
obrezovanje žive meje, |
– vzdrževanje poti,
|
– manjša vzdrževalna
dela na objektih in napravah, |
– vodenje katastra
pokopališč. |
56. člen |
Pokopališke storitve
so predvsem: |
– urejanje
dokumentacije, |
– ureditev pokojnika,
|
– prevoz pokojnika,
|
– zagotovitev uporabe
mrliške vežice, |
– izvajanje pogrebne
svečanosti, |
– izkop in zasip jame
ter zaščita sosednjih grobov, |
– prva ureditev
groba, |
– izvajanje
pokopališke dežurne službe, |
– druge pokopališke
storitve. |
57. člen |
V primerih iz 54. in
56. člena mora biti izvajalec, kateri je prevzemnik pogodbenih del,
pravna ali fizična oseba, ki je registrirana in izpolnjuje vse pogoje za
opravljanje del, pokopališke ali pogrebne dejavnosti. |
58. člen |
Za izvajanje pogrebne
in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo
vsaki pravni ali fizični osebni, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega
odloka. |
Koncesionarji so
izbrani na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem
aktu, v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in
pogrebne dejavnosti. Pristojen organ izbere koncesionarja, s katerim
sklene predstavnik lastnika pokopališča (župan) koncesijsko pogodbo. |
59. člen |
Izvajanje pokopališke
in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz: |
– najemnin za grobne
prostore, |
– prihodkov od
plačanih prispevkov koncesionarja, |
– sredstev za
urejanje objektov kolektivne komunalne rabe, |
– drugih sredstev. |
IX.
DRUGE DOLOČBE |
60. člen |
Upravljalec pokopališča in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o
vzdrževanju groba. |
61. člen |
Strokovni nadzor nad
izvajanjem tega odloka, oziroma javne službe, opravlja občinska služba
Občine Hodoš. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka pa
pristojna državna inšpekcija. |
X. KAZENSKA DOLOČBA |
62. člen |
Z denarno kaznijo
50.000 SIT se kaznuje izvajalec ali koncesionar pokopališča, če opusti
predpisano ravnanje tega odloka. |
Z denarno kaznijo od
5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca ali
koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. |
Z
denarno kaznijo od 10.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek
oseba, ki krši določila 25. in
26. člena. |
Z denarno kaznijo
50.000 SIT se kaznuje izvajalec za postavitev spomenikov in s 15.000 SIT
odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz 26. člena tega odloka. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
63. člen |
Upravljalec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od
njegove uveljavitve. |
64. člen |
Z dnem sprejetja tega
odloka, za Občino Hodoš preneha veljati odlok o pokopališkem redu bivše
Občine Hodoš-Šalovci (Uradni list RS, št. 59/96). |
65. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Št. 18/00 |
Hodoš, dne 10.
januarja 2000. |
Župan |
Občine Hodoš
|
Ludvik Orban l. r. |