Na
podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o
urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 –
ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), v povezavi z 298. členom
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3), 3.ea člena
Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16,
27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem
besedilu: ZKZ) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, 25/17) je Občinski svet Občine
Moravske Toplice na 12. seji dne 9. aprila 2024 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetije Küčan |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za
širitev kmetije Küčan na zemljiščih s parc. št. 211, 212 (del), 213
(del) in 215, vse k.o. 93 Tešanovci (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je
izdelala družba Umarh, d.o.o., Ptuj, pod številko 20-OPPN-01. |
(2) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS)
identifikacijsko številko 1677. |
(3) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje: |
– območje OPPN, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– načrt parcelacije, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. |
|
2. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN) |
|
S
tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane
ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve,
odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
A)
TEKSTUALNI DEL |
1. Obrazložitev odloka |
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
B)
GRAFIČNI DEL |
1. Pregledna
karta s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:2000 |
2. Izsek iz
kartografskega dela OPN |
M 1:2000 |
3. Obstoječe
parcelno stanje na geodetskem načrtu |
M 1:1000 |
4. Prikaz
odstranitev |
M 1:1000 |
4. Ureditvena
situacija |
M 1:1000 |
5. Situacija
komunalne in energetske infrastrukture |
M 1:1000 |
6. Situacija
prometne ureditve |
M 1:1000 |
7. Načrt
parcelacije |
M 1:1000 |
C)
PRILOGE |
Priloge OPPN so: |
– Sklep o pričetku priprave OPPN |
– Izhodišča za pripravo OPPN |
– Strokovne podlage |
– Konkretne smernice |
– Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba |
– Mnenja k osnutku OPPN |
– Mnenja k predlogu OPPN |
– Povzetek za javnost |
– Elaborat ekonomike |
|
II. OPIS MEJE OBMOČJA |
|
4. člen |
|
(območje občinskega podrobnega načrta) |
|
(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki
omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih
elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. |
(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z
geodetskim načrtom nahajajo deli zemljišč s parcelnimi številkami
št. 211, 212 (del), 213 (del) in 215, vse k.o. 93 Tešanovci. |
(3) Velikost območja OPPN je 0,35 ha. |
(4) Ureditve, navedene v 2. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška
zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna,
komunalna in energetska infrastruktura. |
|
5. člen |
|
(namenska raba območja) |
|
(1) Območje predvidenega OPPN z vidika usmerjanja prostorskega razvoja
ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 67/17, 66/20, 108/21, 184/21) – v nadaljevanju:
OPN. |
(2) Obravnavano območje je opredeljeno z namensko rabo K2 – druga
kmetijska zemljišča EUP EU 8 in SK – površine podeželskega naselja EUP
TE 2. Obstoječe območje kmetije ima opredeljeno namensko rabo SK –
površine podeželskega naselja, EUP TE 2. |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
Območje predvidenega OPPN se neposredno navezuje na območje obstoječe
kmetije na jugu, Na vzhodu in zahodu delno meji na obstoječa stavbna
zemljišča podeželskega naselja, delno pa na kmetijske površine, ki so
neposredno povezane s površinami podeželskega naselja. Na severu območje
OPPN sega do obstoječe poljske poti in meji na odprt kmetijski prostor.
Območje OPPN je preko obstoječe kmetije povezano s prometnim omrežjem,
preko poljske poti pa s kmetijskimi površinami v zaledju. |
|
III. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE |
|
7. člen |
|
(prostorske ureditve, vrste objektov in urbanistične omejitve na
območju OPPN) |
|
(1) Z OPPN se ureja umeščanje novih stavb za rejo živali na območje
obstoječe kmetije. Načrtovani objekti funkcionalno dopolnjujejo območje
kmetije in se uvrščajo v zaledje obstoječe kmetije. |
(2) Obstoječi objekti znotraj meje OPPN so predvideni za odstranitev. |
(3) Z OPPN se načrtuje gradnja štirih objektov ter pripadajočih
manipulativnih površin: |
– Objekt 1: hlev za rejo govedi, največjih tlorisnih dimenzij 32,5 m x
34 m, s pripadajočim gnojiščem cca 17,8 m x 6,1 m |
– Objekt 2: shramba za seno in slamo, delno skladišče krme in krmil,
največjih tlorisnih dimenzij 53,5 m x 7 m |
– Objekt 3: koritasti silos, tlorisnih dimenzij 20 m x 20 m |
– Objekt 4: stolpni silos, tlorisnih dimenzij – fi 4 m, višina do 10 m. |
Namembnost območja je skladna z določili nadrejenega prostorskega akta
in sklepa o pripravi OPPN. Območje je namenjeno razvoju kmetije.
Dovoljena namembnost objektov v skladu Uredbo o razvrščanju objektov
(Uradni list RS, št. 96/22) 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe. |
(4) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali so od nje odmaknjeni
v notranjost; |
– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž
novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila
nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez
kleti. |
|
8. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti, vzdrževalna dela ter
rekonstrukcije) |
|
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede
na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov,
kot je to v veljavnem OPN določeno za namensko rabo SK, ter je mogoče
opravljanje del, ki se štejejo za vzdrževalna dela, rekonstrukcije in
manjše rekonstrukcije. Dovoljene so spremembe namembnosti znotraj
dopustne klasifikacije objektov. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo
zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Bližje meji ali na
parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške
parcele, na katero mejijo. |
|
9. člen |
|
(pogoji za oblikovanje objektov) |
|
(1) Likovno-prostorska zasnova objektov v veliki meri izhaja iz njihove
funkcije. Vodilo oblikovanja obravnavanega prostora so obstoječi objekti
kmetijske proizvodnje, katerim mora slediti oblikovanje novih objektov. |
(2) V grafičnem delu OPPN so vrisane gradbene meje objektov, ki določajo
največjo tlorisno velikost stavb. Gradbene meje lahko presegajo
posamezni manjši deli stavbe (npr. črpališče, nadstrešek nad vhodom in
podobno). |
(3) Dopustna etažnost predvidenih objektov je razvidna iz grafičnega
dela. Etažnost je lahko tudi manjša. Pod objekti je dopustna izvedba
gnojnih jam. Višina pritlične etaže hleva (višina zidu pod kapno lego)
je lahko največ 7,5 m. Višina stolpnih silosov ne sme presegati 10 m. |
(4) Strehe so dvokapne z minimalnim naklonom 15° ali več in slemenom
vzporednim daljši stranici Streha naj bo temne barve, na strehi je
dopustna izvedba prezračevalnih elementov. |
(5) Barve fasad naj bodo v svetlejših naravnih tonih. |
|
10. člen |
|
(oblikovanje zemljišč in zelenih površin) |
|
Vse
površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Zelenice
in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. Rob območja OPPN, ki meji na
kmetijski prostor, naj se v čim večji možni meri zasadi z avtohtonimi
drevesi in grmovnicami. |
|
IV. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA
JAVNEGA DOBRA |
|
11. člen |
|
(cestno omrežje – promet) |
|
(1) Na območju OPPN ni načrtovano novo priključevanje na R2-422/1318
Martjanci–Dobrovnik. Obstoječ priključek je izveden v skladu s
Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste. V kolikor pride do
spremembe priključevanja na javno cesto, mora investitor izvesti
rekonstrukcijo cestnega priključka v skladu s predpisi. |
(2) Dostop za kmetijske stroje do območja OPPN oziroma do območja
kmetije je predviden preko obstoječe poljske poti severno od območja
OPPN in/ali preko investitorjeve parcele 158, k.o. Tešanovci, do lokalne
ceste 265061 Tešanovci–Selo. |
(3) Nova parkirna mesta niso načrtovana, parkirne površine so obstoječe. |
|
12. člen |
|
(električno omrežje) |
|
OPPN
ne predvideva povečanje priključne moči. V primeru povečanja priključne
moči si mora investitor pridobiti novo soglasje za priključitev. Na
obravnavanem območju se nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi v
lasti Elektro Maribor, ki jih je treba med gradnjo ustrezno zaščititi. |
|
13. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
Območje kmetije je že priključeno na telekomunikacijsko omrežje, dodatna
priključevanja niso predvidena. |
|
14. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
Kmetija Küčan je priključena na javno vodovodno omrežje, povečanje
priključka ni predvideno. Na obstoječem priključku se izvede vodomerni
jašek, v katerega se preselita vodomera za gospodinjsko in kmetijsko
rabo. Na internem vodovodu za kmetijsko rabo se predvidi zalogovnik s
kapaciteto enodnevne predvidene porabe vode za namen nemotene oskrbe v
izrednih razmerah. |
|
15. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) OPPN ne vključuje bivalnih prostorov kmetije, zato posebni ukrepi za
odvajanje odpadnih vod z bivalnega dela kmetije niso predvideni. |
(2) Meteorne odpadne vode z manipulacijskih, strešnih in cestnih površin
je potrebno predhodno očistiti v peskolovih in ustrezno dimenzioniranih
lovilcih olj. V fazi projektiranje je treba izvesti izračun predvidenih
količin meteornih vod ter predvideti ustrezno odvajanje le-teh (morda
tudi ustrezen zadrževalnik meteornih vod). |
(3) Meteorne vode iz strehe objekta bodo speljane preko peskolovov v
ponikovalnice na investitorjevi parceli, ki morajo biti izven povoznih
površin in min. 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21
in 44/22 – ZVO-2) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12,
64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22). |
(5) Čiste padavinske vode s strehe je treba, če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo
ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin. Neposredno odvajanje očiščenih padavinskih vod se lahko v
podzemne vode odvaja posredno, in sicer razpršeno (odvodni jarki,
zelenice) ali preko ponikovalnic, ki morajo biti izvedene izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin – načrtovane morajo biti na podlagi
hidrogeološkega poročila in izvedene skladno s predpisi s področja
varstva okolja, in sicer tako, da bo plast neomočenih sedimentov ali
kamnin debeline najmanj 1 m, pri čemer se za gladino podzemne vode
upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki se ji prišteje najmanj
50 % kapilarnega dviga, katerega višina ne sme biti manjša od 1 m
(skupno min. 2 m nad gladino srednje visoke podtalnice). Če ponikanje ni
možno in v kolikor geološke razmere za to niso ugodne, kar je treba
računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok
oziroma površinski odvodnik. Morebitni iztok padavinskih odpadnih vod v
vodotok oziroma površinski odvodnik more biti predviden in izveden tako,
da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo
segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno
zaklopko. Na območju iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega
soglasja tekstualno in grafično prikazan. |
(6) Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se
uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi
filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih
površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih
derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je
predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
|
16. člen |
|
(obveza priključevanja) |
|
Stavbe, ki so obravnavane v OPPN, morajo smiselno obvezno biti
priključene na zgrajena infrastrukturna omrežja širšega območja. |
|
VI. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE |
|
17. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato
posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni. |
(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
rabe zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
18. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju OPPN se ne nahajajo zavarovana območja narave. |
(2) Na območju OPPN se nahaja visokodebelni sadovnjak, ki je potencialni
habitat vrst ptic velikega skovika (Otus scops), pogorelčka (Phoenicurus
phoenicurus) in smrdokavre (Upopa epops), ki so zavarovane z Uredbo o
prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04,
84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in
62/19). Za varstvo teh vrst je treba upoštevati naslednje usmeritve: |
– Vsa podrta drevesa visokodebelnega sadnega drevja se nadomesti z
zasaditvijo avtohtonih krajevno značilnih visokodebelnih sadnih vrst na
zemljišču v neposredni bližini, kjer se ohranja in vzdržuje
visokodebelni sadovnjak (stare visokodebelne sorte sadnega drevja), |
– Na
starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini se namesti
gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega
skovika, pogorelčka in smrdokavro). |
|
VII. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
19. člen |
|
(splošne zahteve) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev erozivnosti in
plazovitost terena. Dopustna je gradnja kleti. |
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti
(intenziteta EMS, povratna doba 475 let). Projektni pospešek tal znaša
0,1 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. |
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na
minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad: |
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije, |
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov, |
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
20. člen |
|
(požarno varstvo) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost
naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v
naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s
katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi
odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. |
(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih
in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati
ukrepi varstva pred požarom za: |
– zmanjšanje možnosti nastanka požara, |
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in
premoženja ob požaru, |
– zmanjšanje škode ob požaru. |
(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, se bo zagotavljala iz
javnega hidrantnega omrežja, ki se nahaja ob regionalni cesti ter z
gasilskimi vozili (cisternami). |
(4) Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi
predpisi. Zagotovljeno mora biti preprečevanje širjenja požara na
sosednje objekte, zadostna količina vode za gašenje in ostali ukrepi z
vidika požarne varnosti. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne
ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost
posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da
je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih
poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen
umik. |
(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo
biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali
potrebne protipožarne ločitve. |
(6) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega
omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in
dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati
prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu,
gasilskemu vozilu ipd. |
|
VIII. VAROVANJE OKOLJA |
|
21. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim
manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s
tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno
zatravijo oziroma zasadijo. |
(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela
prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost
in količina. |
(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo
dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah
ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije
prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na
kmetijske obdelovalne površine. |
|
22. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom.
Vse dejavnosti na območju se bodo načrtovale v skladu z mejnimi
vrednostmi hrupa glede na stopnji varstva pred hrupom. Zagotovi se vse
ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri
posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede
ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. |
(2) Obremenitev s hrupom se bo lahko pojavljala zaradi izvajanja
kmetijske dejavnosti na kmetiji. Predvideni so naslednji omilitveni
ukrepi za zagotavljanje varstva pred hrupom: |
– zagotoviti je treba ustrezne razdalje med napravami, ki povzročajo
hrup in občutljivimi sprejemniki. |
– izbrati tiho opremo. |
– vire hrupa načrtovati na način, da bodo usmerjeni stran od občutljivih
sprejemnikov. |
Za
izvedbo omilitvenih ukrepov je odgovoren investitor. |
|
23. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in
transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem
in suhem vremenu, |
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala, |
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
prevoz. |
(2) Izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetiji lahko povzroči nastanek
neprijetnih vonjav, zato so predvideni naslednji omilitveni ukrepi: |
1. Uporaba sistema nastanitve, pri katerem se izvaja eno od naslednjih
načel ali njihova kombinacija: |
– živali in površine naj bodo suhe in čiste (npr. krma naj se ne
raztresa, na območjih za ležanje na delno rešetkastih tleh naj ne bo
iztrebkov) |
– zmanjšanje emisijske površine gnoja (npr. uporaba kovinskih ali
plastičnih letvic, kanalov z zmanjšano izpostavljeno površino gnoja) |
– pogosto odstranjevanje gnoja v zunanje (pokrito) gnojišče |
– zmanjšanje toka in hitrosti zraka nad površino gnoja |
– v
sistemih z nastiljem naj bo nastilj suh in pod aerobnimi pogoji. |
2. Optimiranje pogojev izpusta izstopnega zraka iz bivalnih prostorov za
živali z uporabo ene od naslednjih tehnik ali njihovo kombinacijo: |
– povišanje odvoda (npr. odvod izstopnega zraka nad ravnijo strehe,
dimniki, preusmeritev odvoda zraka skozi sleme namesto skozi nižje
ležeče dele sten), |
– povečanje hitrosti prezračevanja skozi navpični odvod, |
– učinkovita postavitev zunanjih ovir za ustvarjanje turbulence v
izhodnem toku zraka (npr. vegetacijskih ovir), |
– dodajanje preusmeritvenih pokrovov na izstopne odprtine, ki so na
nižje ležečih delih sten, da se izstopni zrak preusmeri proti tlom, |
– razpršitev izstopnega zraka na strani bivalnih objektov, ki je
obrnjena stran od občutljivih sprejemnikov. |
3. Uporaba ene od naslednjih tehnik za skladiščenje gnoja ali njihove
kombinacije: |
– pokritje gnojevke ali hlevskega gnoja med skladiščenjem, |
– postavitev gnojišča tako, da se upošteva glavna smer vetra in/ali |
– sprejetje ukrepov za zmanjšanje hitrosti vetra okoli gnojišča in nad
njim (npr. drevesa, naravne ovire), |
– čim manj mešanja gnojevke. |
|
24. člen |
|
(varovanje voda) |
|
(1) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih
voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje: |
– Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. |
– Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski
sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. |
– Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Viški padavinskih vod
se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo. |
– Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni
nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno
poseči v podzemno vodo. |
(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in
manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati
standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene,
obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni. |
(3) Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo
pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in
ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo
biti urejeni kot lovilna skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo,
odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajame
vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja
verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem
le-teh urejen na enak način. |
|
25. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Na
območju OPPN ni predvideno posebno zbiranje komunalnih odpadkov, saj se
odpadki zbirajo že znotraj kmetije. Zbiranje in odvoz odpadkov je
ustrezno urejeno v skladu s pravili izvajalca občinske javne službe. |
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
26. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Posebna parcelacija območja ni predvidena, je pa dopustna v skladu s
potrebami razvoja kmetije. |
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo
obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi,
dejanskemu stanju katastrskih mej, če se s tem bistveno ne spremenijo
načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko
stanje. |
|
X. TOLERANCE |
|
27. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Dopustna je izgradnja manjših objektov znotraj zarisanih gradbenih
mej. |
(2) Dopustno je preoblikovanje manipulativnih površin, dostopov do
objektov in vhodov v objekte (vse znotraj območja OPPN) skladno s
potrebami investitorja. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji. |
(3) Dopustna so odstopanja od tras predvidenih infrastrukturnih
ureditev, v kolikor je k spremembi pridobljeno soglasje pristojnih
upravljalcev infrastrukture. |
|
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
28. člen |
|
(organizacija gradbišč) |
|
(1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V
kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do
gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih
zemljišč. |
(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je
izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za
varovanje. |
(3) Med gradnjo se zagotovi: |
– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter
zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija); |
– odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje
gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno
pomembnejših habitatnih tipov; |
– po
končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono
vegetacijo. |
(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji
upoštevati tudi naslednje pogoje: |
– zemeljski material deponirati izven območja vodotokov; |
– v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih služb; |
– odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode
se v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča ne odlaga; |
– začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na
način, da je preprečeno onesnaževanje voda; |
– načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in
kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo; |
– med gradnjo se za izvajanje gradbenih del ne sme zajemati vode iz
vodotokov; |
– med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih
premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na
območje vodnega zemljišča. |
|
29. člen |
|
(razmejitev, izročitev in prevzem) |
|
(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter
preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za
primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra. |
(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so
upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno
prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. |
|
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
30. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega
načrta) |
|
(1) Investitor je dolžan: |
– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi
evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v
območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove; |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev
na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o
zaporah cest zaradi gradnje; |
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da
se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope
do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni; |
– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav
gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj
obnoviti v primeru poškodb); |
– sprotno rekultivirati območja posegov; |
– v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb; |
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti; |
– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so
zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane; |
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih
ureditev vrniti v prejšnje stanje. |
(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati
skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. |
(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe
dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe
infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. |
(4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo.
Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in
dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. |
(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega
prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila
veljavnih predpisov in standardov. |
|
XIII. ETAPNOST IZVAJANJA OPPN |
|
31. člen |
|
(etapnost izvajanja OPPN) |
|
Etapnost izvajanja ni določena, odstranitve in gradnja novih objektov
lahko potekata etapno po posameznih objektih in funkcionalnih sklopih.
Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del z vsemi funkcionalnimi
površinami. |
|
XIV. KONČNE DOLOČBE |
|
32. člen |
|
(določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
|
Po
prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet
Občine Moravske Toplice, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja
območje naselja Tešanovci. |
|
33. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine
Moravske Toplice. |
|
34. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem OPPN) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
35. člen |
|
(začetek veljavnosti OPPN) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0003/2020-76 |
Moravske Toplice, dne
11. aprila 2024 |
|
Župan |
Občine Moravske Toplice |
Alojz Glavač |