|
Na podlagi 19. člena
Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1 UPB1; Uradni
list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08 in
108/09), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS UPB2; Uradni
list RS, št. 94/07, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10 in 84/10),
17. člena
Zakona o prekrških
(ZP UPB8; Uradni list RS, št. 29/11 in 43/11), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(ZGJS Uradni list RS, št. 33/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11) ter 16.
in 79. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00, 5/03, 57/06, 47/10 in 90/11) je Občinski
svet Občine Krško na 18. seji dne 13. 9. 2012 sprejel |
|
O D L O K |
|
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Krško |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Ta odlok določa
pogoje in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode v občini Krško. |
|
(2) Ta odlok določa
pravice in obveznosti Občine Krško, uporabnikov in izvajalca javne
službe pri opravljanju javne službe. |
|
2. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
Izrazi uporabljeni v
tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1. Izvajalec javne
službe je fizična ali pravna oseba, ki se ji podeli koncesijo za
opravljanje gospodarske javne službe – koncesionar (v nadaljevanju
izvajalec). |
|
2. Komunalna odpadna
voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
|
3. Padavinska odpadna
voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
|
4. Industrijska
odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
|
5. Čistilna naprava
je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaženost. |
|
6. Komunalna čistilna
naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
|
7. Mala komunalna
čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je mala komunalna čistilna
naprava v skladu s predpisom, ki ureja snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
8. Industrijska
čistilna naprava je čistilna naprava za industrijsko odpadno vodo ene
ali več naprav, v katerih poteka isti ali več različnih tehnoloških
procesov. Če se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo,
je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju industrijske
odpadne vode. |
|
9. Skupna čistilna
naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne
vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve
čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več
naprav, presega 50 %,
merjeno s kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK).
|
|
10. Čistilna naprava
padavinske odpadne vode je naprava za fizikalno, kemijsko ali
fizikalno-kemijsko obdelavo padavinske odpadne vode zaradi zmanjševanja
njene onesnaženosti. |
|
11. Greznica je
gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode v katerem
se la-ta v pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za
anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega
objekta odvaja v okolje z infiltracijo v zemljo. |
|
12. Nepretočna
greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
|
13. Obstoječa
greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
|
14. Populacijski
ekvivalent (v nadaljevanju PE) je enota za obremenjevanje vode, določena
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. |
|
15. Neobdelano blato
je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju
komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi.
|
|
16. Obdelava blata je
obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim
odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave
blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave, kakor so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija
in podobno, s katerim se doseže: |
|
– učinek
stabilizacije blata v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov, in |
|
– ustrezne učinke za
nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega
blata v skladu s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih
čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki. |
|
17. Območje izvajanja
javne službe je območje občine Krško. |
|
18. Javna površina je
površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katera
uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. |
|
19. Javna
kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo in jo zagotavlja občina. |
|
20. Interna
kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču
uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne
vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo
greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in poteka do
revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na
javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije bremeni uporabnika.
|
|
21. Priključek je
spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom oziroma javno
kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno kanalizacijo.
Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika. |
|
22. Revizijski jašek
je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo.
|
|
23. Primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju primarno
omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne
vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno
omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo
ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni
kanalizacijskih priključkov. |
|
24. Sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju sekundarno
omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem
delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na
območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na primarno
omrežje. |
|
25. Javni
kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali
sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne
službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema po Uredbi je končni iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo,
skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali
navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna
naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne
vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni
javni kanalizacijski sistem. |
|
26. Izvajalec javne
službe upravlja z javnim kanalizacijskim omrežjem. |
|
27. Območje poselitve
je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
|
28. Vodovarstveno
območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
|
|
29. Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
|
30. Zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije. |
|
31. Ustrezno čiščenje
komunalne odpadne vode je čiščenje, skladno s predpisom, ki ureja
emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
|
|
32. Obstoječa stavba
je stavba, za katero je izdano gradbeno oz. uporabno dovoljenje, skladno
s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
33. Usedalnik blata
je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno
cevjo namenjen shranjevanju in gnitju blata izdelan iz neprepustnega
betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot
usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato ali odpadno vodo (v
nadaljevanju usedalnik blata). |
|
34. Uporabnik javne
kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali druga oseba, ki
uporablja stavo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda.
|
|
35. Merilno mesto je
posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in
kakovosti odpadne vode. |
|
36. Tehnični
pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
na območju Občine Krško, je pravilnik, ki detajlneje ureja tehnična
vprašanja odloka in ga sprejme Občinski svet. |
|
3. člen |
|
(javna služba) |
|
(1) Javna služba
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega
naslednje naloge: |
|
– vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije, |
|
– odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
|
|
– čiščenje
peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah, |
|
– prevzem komunalne
odpade vode in blata iz nepretočnih greznic, premičnih suhih stranišč,
MKČN, |
|
– čiščenje in
obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na
komunalni ali skupni čistilni napravi, |
|
– zagotavljanje
izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelava ocen
obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, |
|
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z
javnih površin ali streh, |
|
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z
zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo stavbi,
iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s
streh. |
|
(2) Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s
površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, razen izrecno
navedenih v prejšnjem odstavku, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
|
|
(3) Izvajalec javne
službe to dejavnost izvaja na podlagi pogodb, ki jih individualno sklene
z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne
vode. |
|
(4) V okviru javne
službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
|
– redno praznjenje
nepretočnih greznic, premičnih suhih stranišč in odvoz ter obdelavo
njihove vsebine v komunalni čistilni napravi najmanj enkrat na 3 (tri)
leta, |
|
– prevzem blata iz
obstoječih greznic najmanj enkrat na 3 (tri) leta, |
|
– prevzem blata iz
MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na 3
(tri) leta, |
|
– prve meritve in
obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MKČN z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in |
|
– evidenco o izvoru,
vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
|
(5) Izvajanje
dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet
urejanja tega odloka. |
|
4. člen |
|
(odvajanje
padavinskih voda) |
|
(1) Padavinsko vodo
je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s
ponikanjem v tla. |
|
(2) Padavinske vode,
ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne
smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali
upravljavec površin primerno zajeti in očistiti ter jih speljati v
vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. |
|
(3) V primeru, če se
padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik
pridobiti predhodno soglasje upravljavca, se za plačilo odvajanja
uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi
velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja. |
|
5. člen |
|
(uporabniki) |
|
Uporabniki javne
službe so lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki stavbe, dela
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih
površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. |
|
6. člen |
|
(koncesionar) |
|
Koncesionar
dejavnosti gospodarske javne službe deloma ali v celoti ne sme prenesti
na tretje osebe, morebitna notranja razmerja med koncesionarjem in
tretjimi osebami pa na razmerje do koncedenta in uporabnikov nimajo
pravnega učinka. |
|
7. člen |
|
(program odvajanja in
čiščenja) |
|
Občina zagotavlja
izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode na vseh poselitvenih območjih na svojem območju
v skladu z Uredbo, izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo
na navedenem območju občine Krško, skladno s Programom odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju Program),
ki ga izdela skladno z Uredbo in objavi na spletni strani podjetja. |
|
8. člen |
|
(čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode) |
|
Čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Krško se prostorsko
zagotavlja: |
|
– v čistilni napravi
za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek
javnega kanalizacijskega omrežja; |
|
– v MKČN zmogljivosti
od 50 do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnega
kanalizacijskega omrežja in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
|
|
– v obstoječih in
nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb
oziroma drugih objektov (v nadaljevanju objektov), ki niso priključeni
na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali
upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. |
|
9. člen |
|
(lokacija prevzema
vsebin greznic in blata MKČN) |
|
Ravnanje z blatom iz
in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko
zagotavlja v čistilni napravi Vipap. |
|
II. POGOJI IZVAJANJA
JAVNE SLUŽBE |
|
10. člen |
|
(javna pooblastila) |
|
(1) S tem odlokom se
izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v
nadaljevanju kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih
objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe.
Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik. |
|
(2) Uskladitev
obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega
katastra in vzdrževanje katastra ureja koncesijska pogodba. |
|
(3) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last Občine Krško in se vodi skladno s predpisi, ki
urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in
usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema
ter Tehničnega pravilnika. |
|
(4) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
|
(5) Izvajalec je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
|
|
(6) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih
informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti
posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je
izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen
zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij
javnega značaja. |
|
(7) Izvajalec ima
javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za
tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem
odlokom pooblaščeni drugi subjekti. |
|
(8) V okvir javne
službe iz 3. člena sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist
na javnem kanalizacijskem omrežju ter investicijsko vzdrževanje. |
|
11. člen |
|
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
|
(1) Izvajalec ima
javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom: |
|
– k prostorsko
ureditvenim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom; |
|
– k projektnim
rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
|
|
– za priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje; |
|
– za posege v prostor
v varovalnem območju javnega kanalizacijskega omrežja; |
|
– za povečanje
oziroma zmanjšanje priključne moči; |
|
– v drugih primerih,
določenih z zakonom. |
|
(2) Izvajalec je
dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali
mnenje. |
|
(3) Izvajalec
sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije,
če je tako določeno s predpisi. |
|
(4) Koncesionar je
projektne pogoje za izdajo soglasij oziroma soglasje dolžan predhodno
uskladiti z Občino. |
|
12. člen |
|
(prevzem objektov in
naprav javne kanalizacije) |
|
(1) Dokumentacija za
prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije je določena v Tehničnem
pravilniku. |
|
(2) Kadar je s
pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani
gradnji s zapisnikom le-te predati v last občini. |
|
13. člen |
|
(sistem odvajanja) |
|
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v
ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz
omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali
so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v
vodotok ali ponikati. |
|
III. IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
14. člen |
|
(objekti in naprave
javne kanalizacije) |
|
(1) Objekti in
naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
|
|
– kanalizacijska
omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
– črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
– objekti in naprave
vakuumske kanalizacije, |
|
– male komunalne
čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE, |
|
– razbremenilniki
visokih vod, |
|
– zadrževalni in
pretočni bazeni, |
|
– drugi objekti in
naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski
jarki, prevzeti v najem in upravljanje izvajalca). |
|
(2) Z objekti in
napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec. |
|
(3) Izvajalec ima ves
čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine
z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to,
kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne
kanalizacije. |
|
(4) Izvajalec je
dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu
vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14-ih dni po izvedenih
del. |
|
15. člen |
|
(objekti in naprave
uporabnikov) |
|
(1) Naprave in
objekti uporabnika so: |
|
– cevovodi s
pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, |
|
– nepretočna
greznica, |
|
– obstoječa greznica,
|
|
– MKČN z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
|
– priključek,
|
|
– interna
kanalizacija. |
|
(2) Interna
kanalizacija s priključkom mora biti izvedena tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne
vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora
izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko
odtekale v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka
obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad
zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski
jašek. |
|
(3) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v
odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega
cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem
mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni
dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. |
|
(4) Če revizijskega
jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta,
mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti
izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje
lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik
objekta na svoje stroške. |
|
16. člen |
|
(obveznosti, vezane
na priključitev objektov) |
|
(1) Na območjih, kjer
je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je
priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na
javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja
za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v
javno kanalizacijo. Za objekt, ki je oskrbovan s pitno vodo iz javnega
vodovoda je na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija obvezna
priključitev. |
|
(2) Ne glede na
določila prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile,
nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne
odpadne vode dolžan vgraditi MKČN ali nepretočno in neprepustno
greznico. |
|
(3) Priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja
komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo, ki je bila
izgrajena tri leta pred izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja in
predana v uporabo skladno s predpisi. |
|
(4) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja
nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje
so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi. |
|
(5) Izvajalec mora
lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno
kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno
kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca
opraviti v roku dvanajstih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi. |
|
(6) V kolikor je
zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko
omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode ga je
lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške. |
|
(7) Objekt, iz
katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna
odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na
javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN
odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter
izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. |
|
(8) Izvajalec javne
službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na
kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da
opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s
kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti
uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne
stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno
dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
(9) Uporabniki, ki
odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z
več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po
uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami
izvajalca javne službe. |
|
(10) Merilno mesto
mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu
javne službe. |
|
17. člen |
|
(merilno mesto) |
|
(1) Merilno mesto je
objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih
vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano
v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom. |
|
(2) Uporabnik, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in
mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi
izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
|
(3) Uporabnik iz
prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta: |
|
1. voditi obratovalni
dnevnik merilnega mesta, |
|
2. dovoliti izvajalcu
dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega
dnevnika, |
|
3. dovoliti izvajalcu
odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in
meritve količine odpadne vode ter |
|
4. izvajalcu dovoliti
redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
|
18. člen |
|
(načini priključitve) |
|
Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se
izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali
več priključkov. |
|
Vsak objekt se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. |
|
19. člen |
|
(pogoji priključitve) |
|
(1) Priključitev
objekta na javno kanalizacijo se opravi ko so izpolnjeni vsi pogoji in
pridobljeno soglasje izvajalca. |
|
(2) Lastnik je dolžan
vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek podati najkasneje v
osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in
prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške
uporabnika. |
|
20. člen |
|
(izvajanje
priključkov) |
|
Vsa dela pri graditvi
priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko
izvede izvajalec oziroma s strani izvajalca pooblaščena oseba. Nadzor
nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje izvaja
izvajalec na stroške uporabnika. |
|
21. člen |
|
(material
priključkov) |
|
Javna in zasebna
kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno
vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom
(npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih in
mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material,
iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen,
obtežbo, hidravlične zahteve, kemijsko odpornost, abrazijo in
pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let.
Uporabljeni materiali morajo ustrezati evropskim normativom (SIST EN) na
tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku. |
|
22. člen |
|
(padavinske in
drenažne vode) |
|
V mešani sistem že
zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in
drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v
zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. V primeru že zgrajenih mešanih
kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno, v kolikor kapaciteta
kanalizacijskega omrežja dopušča odvajanje. |
|
IV. IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
23. člen |
|
(načini odvajanja in
čiščenja odpadnih vod) |
|
(1) Na območjih, kjer
ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih
objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu z
veljavno Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah in Uredbo o
emisiji snovi (Uradni list RS, št. 47/05 in spremembe) in Pravilnikom o
kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št.
64/04, 5/06, 58/11). |
|
(2) Na območjih, kjer
po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov
dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko
predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami,
ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične
izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo
odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali
dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi
mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave.
Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim
kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za
upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca
naprav. |
|
(3) V
kolikor obstoječi stanovanjski objekt, v katerem nastajajo komunalne
odpadne vode, nima urejenega ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode, skladno s področno zakonodajo, mora izvajalec gospodarske
javne službe to prijaviti pristojnemu nadzornemu organu. V času do
ureditve ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode nastane
obveznost plačila storitve po samem odloku.
(4) Če
uporabnik objekta, ki nima ustrezno urejenega odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode, tega ne uredi do s strani pristojnih nadzornih
organov predpisanega roka, se mu prekine dobava pitne vode.
(5) Za
obveznost plačila storitve prevzema in ravnanja z blatom iz greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav je predviden kriterij porabe pitne
vode 50 m3 ali več na objekt na leto.
(6) V
kolikor je letna poraba manjša od 50 m3, se storitev prevzema in
ravnanja z blatom iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav izvede
na osnovi naročila in proti plačilu. Obveznost izvajanja javne službe na
območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo je opredeljena v
področni zakonodaji, kjer je predpisana tudi frekvenca opravljanja
storitve. |
|
(3) Skladno z Uredbo
o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec na stroške uporabnika
izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE
izdela oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu
in na zakonsko predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih
meritvah in obratovalnem monitornigu odpadnih voda ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11). |
|
(4) Ob izdelavi ocene
obratovanja je treba preveriti: |
|
– način nastajanja
komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo,
v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list
RS, št. 98/07 in spremembe), |
|
– način odvajanja
očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
|
– izpolnjevanje
pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
|
– zmogljivost male
komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki
se odvaja vanjo, |
|
– skladnost male
komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v
malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na
svojih spletnih straneh, |
|
– vodenje
obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
(5) Ceno izvedbe
prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene
obratovanja kot storitev javne službe potrdi Občinski svet na predlog
izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen
obveznih občinskih GJS varstva okolja. |
|
24. člen |
|
(prevzem blata iz
čistilnih naprav) |
|
Izvajalec prevzema in
zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne
vode iz greznic in MKČN na celotnem območju občine v obsegu in rokih,
določenih v 3. členu tega odloka. Izvajalec pripravi načrt Programa
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: Program) v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
25. člen |
|
(obstoječe greznice) |
|
(1) Velikost
obstoječe greznice ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne
dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se
na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem
prevzemu blata. |
|
(2) Pogostost
praznjenja obstoječe greznice za posameznega uporabnika določi izvajalec
v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata
in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta). |
|
26. člen |
|
(način obveščanja in
praznjenja greznic) |
|
(1) Izvajalec je
dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe
prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti. Kolikor
praznjenje ni izvedeno v roku 8-ih dni po dogovorjenem terminu,
izvajalec uporabnika v skladu z veljavno uredbo obvesti pisno s
povratnico najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V
obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
|
|
(2) Uporabnik ima po
dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa
storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri
mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno
izvedbo storitve. |
|
(3) Če uporabnik
najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z
izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če
izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške,
razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem
primeru ni upravičen zaračunati. |
|
(4) Uporabnik ni
dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če
zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost
ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja
storitev. |
|
(5) Občina za
posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim
vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega
blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s
posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve
sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi
izvajalec. |
|
27. člen |
|
(ravnanje z blatom in
odpadnimi vodami iz greznic) |
|
Blato iz obstoječih
greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se
lahko odvaža na sprejem v čistilno napravo Vipap. Odlaganje blata iz
MKČN v okolje je določeno v predpisu, ki ureja uporabo blata v
kmetijstvu. |
|
V. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
|
28. člen |
|
(pravice in
obveznosti izvajalca) |
|
Zaradi izvajanja
javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti: |
|
– zagotavljati javno
službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki
se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z
veljavno uredbo; |
|
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije; |
|
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec
javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot
posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z
lastnikom infrastrukture; |
|
– zagotavljati
prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN;
|
|
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
|
|
– izdelovati Program
odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo; |
|
– na poziv Občine
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
|
|
– izdajati potrdila
in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh
objektih; |
|
– obveščati
uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času
trajanja prekinitev; |
|
– voditi predpisane
evidence o javni infrastrukturi in druge evidence; |
|
– izdelovati in
posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v
zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z
urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje; |
|
– redno obračunavati
storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
|
|
– izvajati preglede
javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN; |
|
– izvajati
obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika
infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
|
|
– uporabnikom
omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno
s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
|
|
– izvajati predpisane
meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in
drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati
potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
|
|
– iz naslova
zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt
uporabnika; |
|
– izvajati priprave
za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po
naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno
odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte
zaščite in reševanja; |
|
– voditi evidence na
podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih
organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona
o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu
osebnih podatkov; |
|
– izdajati projektne
pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih; |
|
– izvajati druge
obveznosti tega odloka. |
|
29. člen |
|
(vzdrževanje in
izvajanje obnov/investicij) |
|
(1) Za izvedbo
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe,
lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno
naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela.
Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
|
|
(2) Investitor v
obnovo javne kanalizacije je občina. S tem odlokom Občina pooblašča
izvajalca javne službe za izvedbo in nadzor obnovitvene investicije v
višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo v imenu in za račun
občine (v tujem imenu in za tuj račun). |
|
(3) Investitor v
novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe
lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
|
|
(4) Če vzdrževalnih
ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja
oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri
posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec pa mora tak nadzor
omogočiti in plačati stroške nadzora. |
|
(5) V primeru
rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in
izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove
kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev. |
|
(6) Izvajalec ima
zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati
do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora
pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča. |
|
30. člen |
|
(pravice in
obveznosti uporabnikov) |
|
(1) Uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela
objekta ali utrjenega zemljišča na območju občine Krško, priključenega
na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V
primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda
v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe
prenesti na najemnika. |
|
(2) Uporabniki imajo
naslednje pravice in obveznosti: |
|
– zgraditi objekte in
naprave interne kanalizacije skladno z odobreno projektno dokumentacijo
in izdanim soglasjem izvajalca; |
|
– odvajati komunalne
odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena; |
|
– pridobiti soglasja,
mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
|
|
– vzdrževati
kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene
vanjo; |
|
– vzdrževati čistočo
in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in
stopnje onesnaženosti odpadne vode; |
|
– vzdrževati
obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN; |
|
– izvajati predpisane
meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih
odpadnih vod; |
|
– omogočati izvajalcu
dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih
del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
|
|
– omogočati izvajalcu
neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in
prevzem njene vsebine; |
|
– omogočiti izvajalcu
pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode; |
|
– obvestiti izvajalca
o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati
predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN; |
|
– obveščati izvajalca
o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in
merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na
obratovanje javne kanalizacije; |
|
– uporabniki ne smejo
prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom
onemogočiti; |
|
– pisno obveščati
izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi
ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in
padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora
poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je
relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja
med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se
storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu
in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od datuma prejema
pisnega obvestila starega uporabnika; |
|
– plačevati stroške
storitev javne službe; |
|
– obveščati izvajalca
o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki
vplivajo na izvajanje javne službe; |
|
– upoštevati ukrepe
in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
|
|
(3) Uporabniki se ne
smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca.
|
|
(4) Prepovedano je
poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje
pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov. |
|
31. člen |
|
(obveznost
obveščanja) |
|
(1) Uporabnik javne
kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme,
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
|
(2) Uporabnik je
dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin
odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
|
(3) O rezultatih
meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode (zajema tudi obratovalni
monitoring ali prve meritve) je uporabnik dolžan obveščati izvajalca
najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo
leto. |
|
(4) Uporabnik javne
službe je dolžan izvajalcu posredovati podatke o vgrajenih čistilnih
napravah in iz okoljevarstvenega dovoljenja. |
|
32. člen |
|
(posegi v območju
kanalizacije) |
|
(1) Uporabnikom in
drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave
javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi
objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega
omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki
bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale
njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v
obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov
ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko
omrežje. |
|
(2) Izvajalci del
morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. |
|
(3) Upravljavci
drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega,
plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih
in napravah v trasi kanalizacije izvajati dela pod nadzorom izvajalca
GJS. |
|
33. člen |
|
(odškodnina) |
|
Uporabnik ima pravico
od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi
prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma
opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh
potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in
zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine. |
|
VI. VIRI FINANCIRANJA |
|
34. člen |
|
(viri financiranja) |
|
Javna služba se
financira iz: |
|
– cene storitev javne
službe, |
|
– proračunskih
sredstev občine, |
|
– drugih virov. |
|
VII. MERITVE IN
OBRAČUN |
|
35. člen |
|
(elementi za obračun) |
|
(1) V okviru javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se
uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe: |
|
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za objekte, ki so
priključeni na javni kanalizacijski sistem; |
|
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, vezane na nepretočne
greznice; |
|
– storitve, vezane na
obstoječe greznice in MKČN. |
|
(2) Uporabniki, pri
katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja
na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in
čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne
vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja
kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode
preko števca porabe pitne vode. |
|
36. člen |
|
(cena) |
|
Cena storitve javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je
sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter
stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo
ločeno. |
|
37. člen |
|
(enota količine) |
|
(1) Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske
odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni
kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz
vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi,
ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje
z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno
vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za
porabljeno pitno vodo. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so
lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene
uporabe (gospodinjstvo, ostali izven gospodinjski nameni, posebne
kategorije gospodarskih subjektov). |
|
(2) Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske
odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega
kanalizacijskega sistema, je izražena v kom/mesec ali v m3/mesec
dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna
voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale
v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali se določi na podlagi m3
dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške
prevzema blata in ravnanja z blatom. |
|
(3) Uporabnikom, ki
nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadnih
voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 124/04 in
spremembe) (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan).
|
|
(4) Odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin (ki niso
večje kot 100 m2) se na območju občine Krško šteje kot javna služba.
Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode
s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na
količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno
površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki
pade na utrjeno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno
količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih
let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev
državne mreže meteoroloških postaj. |
|
(5) Obračunano
količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe
ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša za
največ 50 %.
|
|
(6) Na količine,
ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so
dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor
onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
|
|
(7) Stroški okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode
so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja. |
|
38. člen |
|
(način obračuna
stroškov storitve) |
|
(1) Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi,
ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom
zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem
obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v
preteklem obračunskem obdobju. |
|
(2) Dejansko porabo
se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
|
|
(3) Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi,
kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom
zaračuna v kom/mesec in so lahko preračunani na enakomerne časovne
intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali na osnovi
dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem
obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v
preteklem obračunskem obdobju. |
|
(4) Stroške odvajanja
in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava za
zasebne utrjene površine, ki niso večje od 100 m2 in ki pripadajo
stavbi, iz katere se odvaja komunalna in padavinska odpadna voda iz
streh. |
|
(5) Uporabniki morajo
plačati zaračunane storitve najpozneje v 15-ih dneh od datuma izstavitve
računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen
drugačen rok plačila. |
|
39. člen |
|
(oblikovanje cen
storitev) |
|
Cene storitev
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih
odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega
odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih
storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih Občinski svet občine. |
|
40. člen |
|
(obveznost plačila
storitev) |
|
(1) Uporabniki so
dolžni plačati stroške storitev javne službe glede na vodni vir, iz
katerega se oskrbujejo. |
|
(2) Uporabniki so
dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od
dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko je potekel rok za priključitev
na javno kanalizacijsko omrežje. |
|
(3) Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v
obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo. |
|
41. člen |
|
(plačilo računov in
ugovor) |
|
(1) Uporabnik je
dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
|
Če uporabnik
obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s
katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko
izvajalec prekine dobavo vode. |
|
(2) Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa
vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor
uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem
roku ne sme prekiniti dobavo vode. |
|
42. člen |
|
(prekinitev odvajanja
in čiščenja odpadnih voda) |
|
(1) Uporabniku se
prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda
povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod. |
|
(2) Izvajalec lahko
na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in
padavinskih voda v naslednjih primerih: |
|
– stanje interne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov
ali nemoteno delovanje javne kanalizacije, |
|
– priključek na
kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je
izveden brez soglasja izvajalca, |
|
– uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj
kanalizacijski priključek, |
|
– uporabnik ravna v
nasprotju z določili Tehničnega pravilnika, |
|
– uporabnik z odvodom
odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode, |
|
– kvaliteta izpusta
odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
|
|
– uporabnik se ne
priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
|
|
– uporabnik ne opusti
greznice skladno s 14. členom tega odloka, |
|
– če uporabnik ne
plača računa skladno s pogoji predhodnega člena, |
|
– če izvid vzorca
odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji,
izkazuje neustrezno sestavo. |
|
(3) Dobava pitne vode
ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot
posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca. |
|
(4) Izvajalec lahko
prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške
uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku izvajalca. |
|
(5) Izvajalec ima
pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi
vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora
predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. |
|
43. člen |
|
(okvara obračunskega
vodomera oziroma merilne naprave) |
|
(1) Kolikor izvajalec
ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna
naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz
drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne
naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega
obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma
v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare. |
|
(2) Plačila storitev
javne službe se za obdobje od nastanka do odprave okvare na internem
omrežju deloma ali v celoti oprosti uporabnik, ki izkaže, da je prišlo
do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekla v kanalizacijo. |
|
VIII. NADZOR NAD
IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
44. člen |
|
(inšpekcijski organ) |
|
Za inšpekcijski
nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je
pristojen Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih
uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica. |
|
45. člen |
|
(globe za izvajalca) |
|
(1) Pravna oseba
izvajalca javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR:
|
|
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz prve, druge, četrte, pete, šeste, osme, devete, trinajste,
petnajste, šestnajste alineje 28. člena tega odloka; |
|
– če dopusti
priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za
priključitev na podlagi prvega odstavka 16. člena tega odloka;
|
|
– če prekine dobavo
vode v nasprotju z 42. členom tega odloka. |
|
(2) Odgovorna oseba
pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 400,00 EUR. |
|
46. člen |
|
(globe za fizične
osebe) |
|
Fizična oseba –
uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 400,00 EUR: |
|
– če ravna v
nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo,
deveto, deseto, enajsto ali dvanajsto alinejo 30. člena tega odloka;
|
|
– če se ne priključi
in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi
odstavek, 16. člen). |
|
– če ne odvaja komunalne odpadne vode skladno s 23. členom tega odloka. |
|
47. člen |
|
(globe za pravne
osebe) |
|
(1) Pravna oseba –
uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se
po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR: |
|
– če ravna v
nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo,
deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, petnajsto ali šestnajsto alinejo 30.
člena tega odloka; |
|
– če se ne priključi
in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi
odstavek, 16. člen). |
|
– če ne odvaja komunalne odpadne vode skladno s 23. členom tega odloka. |
|
(2) Odgovorna oseba
pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika
oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz
tega člena kaznujejo z globo 400,00 EUR. |
|
IX.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
|
48. člen |
|
(prenehanje
veljavnosti) |
|
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske vode v občini Krško (Uradni list RS, št. 34/07 in 45/09). |
|
49. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-10/2012-O604 |
|
Krško, dne 13.
septembra 2012 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Krško
|
|
mag. Miran Stanko
l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
občine Krško (Uradni
list Republike Slovenije, št. 84/2013)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
5. |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |