Na podlagi Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15,
102/15, 30/16), Zakona o prekrških
(uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 29/11), Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), Uredbe o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12) in Statuta Občine Bloke
(uradno prečiščeno besedilo -UPB1), (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 62/2017)je Občinski svet občine Bloke na 7. redni seji občinskega
sveta občine Bloke dne 30.1. 2020 sprejel |
|
ODLOK |
O OSKRBI
S PITNO VODO V OBČINI BLOKE |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
Odlok
določa pogoje in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in
napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v
nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari
pooblaščeni upravljavec. |
|
2. člen |
Javni
vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki
oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v
upravljanju upravljavca. |
|
3. člen |
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno
varstveno funkcijo. |
|
4. člen |
Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o
tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda in
pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda. |
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega
vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo,
priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. |
Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda določa izvajanje nadzora
nad gradnjo javnega vodovoda. |
|
5. člen |
Območja
javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in kjer je predvideno
izvajanje javne službe, so prikazana v javno dostopnem prostorsko
informacijskem sistemu Občine Bloke na svetovnem spletu, vpogled pa je
možen tudi pri občinski upravi Občine Bloke |
II.
Objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev |
|
6. člen |
Objekti
in naprave uporabnikov so: |
1.
interno vodovodno ali hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega
ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto; |
2.
vodovodni priključek: |
·
spojna
cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom,
vključno s priključnim ventilom; |
·
obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim
ventilom za njim; |
3.
vodomerni jašek ali niša; |
4.
interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje
tlaka vodovodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki
so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim
mestom. |
Te
naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga
in se zgradi na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima
gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe
upravnega organa, ki izda gradbeno dovoljenje. |
|
7. člen |
Objekti
in naprave upravljavcev so: |
a)
sekundarno vodovodno omrežje in naprave: |
·
omrežje
in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali
drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše
naselje); |
·
omrežje
in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje); |
·
omrežje
za vzdrževanje javnih površin; |
·
črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na
sekundarnem omrežju; |
·
naprave
za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju; |
b)
primarno vodovodno omrežje in naprave: |
·
na
ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij)
kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje
podtalnice; |
·
naprave
za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, |
·
vodohrani; |
·
cevovodi
od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in
vodohranov; |
·
cevovodi
med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju
naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi
naselji); |
c)
magistralno vodovodno omrežje in naprave: |
·
objekti
za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več
občin ali regije; |
·
tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja; |
·
vodna
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regiji. |
|
III. Priključitev na javni vodovod |
|
8. člen |
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni
priključek, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka. |
|
9. člen |
Na
področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je
priključitev na javni vodovod obvezna. |
Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev
njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo
soglasja za vodovodni priključek. |
|
10. člen |
Upravljavec izda soglasja k: |
·
prostorsko izvedbenim aktom, |
·
lokacijski dokumentaciji, |
·
na
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
·
vlogi za
uporabno dovoljenje, |
·
vlogi za
začasen priključek, |
·
za
priključitev. |
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov. |
|
11. člen |
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena
ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: |
a) za
soglasja k lokacijski dokumentaciji: |
·
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
·
opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo
vode; |
b) za
soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: |
·
pravnomočno lokacijsko dovoljenje, |
·
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
·
projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni
vodovod, |
·
soglasja
lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek
oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje. |
c) za
soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku gradbenega
dovoljenja: |
·
pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje
(zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom
1967), |
·
katastrski načrt (mapna kopija), |
·
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
·
načrt
strojne (vodovodne) napeljave, |
·
soglasje
za prekop ceste, |
·
soglasja
lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek
oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje. |
d) za
soglasje za začasni priključek: |
·
situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
·
odločbo
upravnega organa o začasnem objektu, |
·
opis
predvidene porabe vode. |
Za
pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega
člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo
izdano. |
|
12. člen |
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima
objekt tudi več priključkov. |
|
IV.
Prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanje |
|
13. člen |
Za
združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu
upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1.
vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno
dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco
osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja,
odlok o zaščiti vodnega vira), |
2. vsi
vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno
s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje, |
3.
izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in
stroški v zvezi s prevzemom, |
4.
sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja
vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun, |
5.
izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki
upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav, |
6.
postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov,
blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkov o terjatvah in
dolgovih in ostalih poslovnih zadev), |
7.
prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika,
predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca. |
|
V. Uporaba javnega vodovoda |
|
14. člen |
Uporabnik se mora oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način,
ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih
na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu. |
|
15. člen |
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega
vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod
in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne
povezave. Ločitev vodnih virov je na svoje stroške dolžan izvesti
uporabnik. |
|
VI.
Varčevanje z vodo |
|
16. člen |
V
primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih
virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima upravljavec pravico
brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa
postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih
življenjskih potreb občanov in požarno varnost. |
|
17. člen |
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti
vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi
zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za
prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno
varnost. |
|
VII.
Meritev količine porabljene vode |
|
18. člen |
Količina
porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki
vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode.
posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar
meritev ni možna. |
|
19. člen |
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na
območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti
količino načrpane vode. |
Javni
porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod
upravljavca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in
dobavljeno količino pri svojih porabnikih. |
|
20. člen |
Vsakemu
novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip,
velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega
vodomera. |
Vsak
obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa. |
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne
preglede in za zamenjavo. |
|
21. člen |
Vodomeri
v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave
za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega
vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov, razen če
skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda
o tem posebno pogodbo. |
|
22. člen |
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora
biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za
vzdrževanje in redne preglede. |
|
23. člen |
Vsako
okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. |
Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena zahtevati izredno
kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost.
Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih
toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa
uporabnik. |
|
VIII. Obračun oskrbe z vodo |
|
24. člen |
Količina
porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku
obračunskega vodomera na priključku. |
Obračun
z odčitkom ugotovljenih porabljenih količin dovedene vode se izvede po
določilih tarifnega sistema za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda
za vsak obračunski vodomer posebej. |
|
25. člen |
Tarifni
sistem za obračun oskrbe z vodo sprejme pristojni organ. |
|
26. člen |
Če
upravljavec in porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari,
ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni
mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna
dnevna poraba v zadnjem na osnovi odčitkov obračunskem obdobju. Če še ni
bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi
povprečna poraba na osnovi standardov porabe. |
|
IX.
Izstavljanje in plačevanje računov |
|
27. člen |
1.
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih
metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku
posebej. |
2. Pri
porabnikih – fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem
vodomeru najmanj enkrat letno, z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe
cene, okvare ali zamenjave vodomera. |
3.
Porabniki – fizične osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih
računov mesečno. Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni
tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega
obdobja in podatkov iz evidence o priključni moči vodovodnega priključka
porabnika. |
|
28. člen |
1.
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih
mestih po odčitku vsakega obračunskega vodomera posebej. |
2. Pri
porabnikih – pravnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem
vodomeru najmanj dvakrat letno, z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe
cene, okvare ali zamenjave vodomera. |
3.
Porabniki – pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih
računov mesečno Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni
tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega
obdobja in podatkov iz evidence o priključni moči vodovodnega priključka
porabnika. |
|
29. člen |
V
primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega
vodovoda, ki ga porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med
porabniki. |
Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo
dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med
porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v
internem vodovodu vgrajenih vodomerov. |
|
30. člen |
Račun
mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu.
Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v
osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če ne plača zneska računana
položnici ali računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko
upravljavec prekine dobavo vode. |
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih
dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode. |
|
X.
Obveznosti upravljavca in uporabnikov |
|
31. člen |
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti: |
1.
zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih
kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove,
širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in
izkoriščanja vodnih virov; |
2. redno
vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda; |
3.
vzdrževati priključke; |
4. redno
vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne skladno z zakonom o
merilih ali na zahtevo uporabnika kot to določa 22. člen odloka; |
5. redno
kontrolira kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje; |
6.
obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvi dobave vode
v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno; |
7. vodi
kataster vodovoda in ostale evidence; |
8.
odčituje vodomere in redno obračunava stroške po veljavnem tarifnem
pravilniku; |
9.
izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to odloča
ta odlok; |
10.
organizira preskrbo v primeru višje sile in poroča o nastopu višje sile
pristojnim občinskim organom; |
11.
sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube ter skrbi za
avtomatizacijo; |
12.
preizkuša in vzdržuje hidrante; |
13.
kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred
priključitvijo na javni vodovod; |
14.
opravi pregled interne napeljave in opravi kontrolo kvalitete vode, če
je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna; |
15. meri
količino načrpane vode na lastnih črpališčih. |
|
32. člen |
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
1. na
javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljavca; |
2. redno
vzdržuje interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne
hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred
snegom, ledom in ostalimi materiali; |
3.
ščitijo pred zamrzovanjem obračunski vodomer; |
4.
dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje
vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali
odvzem vzorcev vode; |
5.
kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob
priključitvi; |
6.
javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in
vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov; |
7. pisno
obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na
objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; |
8. redno
plačujejo vodo in priključno moč na podlagi izdanih računov; |
9.
urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega
obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika
računov, |
10. se
drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave vode, |
11.
pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih
interne inštalacije; |
12.
povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi
del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili
z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v
javnem vodovodu. |
|
33. člen |
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest ulic in
trgov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih komunalnih instalacij (Telekom elektro, javna
razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija itd.) morajo
pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da
ostanejo vodovodne napeljave nepoškodovane. |
|
XI.
Odjem vode iz hidrantov |
|
34. člen |
Hidranti
v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo
biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati
vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov. |
Zaradi
registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti
upravljavca o odvzemu vod iz hidrantov (npr. ob razvozu vode s
cisternami na področja, ki v suši nimajo vode). |
Odvzem
vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje
kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern
za razvoz vode, je dovoljen le s soglasjem upravljavca, za takšen odvzem
vode se sklene pogodba. |
|
35. člen |
Za
uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja
brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. |
|
36. člen |
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe
nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil. |
|
XII. Prekinitev dobave vode |
|
37. člen |
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, a z obvestilom
prekine dobavo vode v naslednjih primerih: |
1. če
stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih
uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
2. če je
priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca, |
3. če
interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo
vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja, |
4. če
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo, |
5. če
uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo
vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja
v skladu z določili odloka, |
6. če
uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru,
hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje
ob priključitvi, |
7. če
uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
8. če
uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina
pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden, |
9. če z
odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo
vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode. |
Dobava
vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.
Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
|
38. člen |
Upravljavec ukine vodovodni priključek, če uporabnik pismeno zaprosi za
začasno ali trajno odpoved dobave vode. |
Priključek upravljavec ukine tako, da: |
1)
fizično odstrani priključni ventil in cev. V kolikor je priključni
ventil v asfaltni površini, se priključek odstrani izven asfaltne
površine. |
2) vnese
v evidenco uporabnikov njegovo začasno ali trajno ukinitev. |
Vse
stroške ukinitve priključka nosi uporabnik. |
Upravljavec ukine vodovodni priključek, če uporabnik pismeno zaprosi za
začasno ali trajno odpoved dobave vode. |
|
39. člen |
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi
planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda,
vendar pa mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno
obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. |
|
40. člen |
V
primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico
prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. |
|
XIII. Kazenske določbe |
|
41. člen |
Z
denarno kaznijo 400 € se kaznuje upravljavec javnega vodovoda: |
1. če
neupravičeno prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom
(31. člen) in je zato povzročena škoda; |
2. če ne
dopusti priključitve, kot to določa 8. člen; |
3. če ne
izpolnjuje obveznosti po 4., 5., 14. in 15. točki 31. člena tega odloka. |
Z
denarno kaznijo 150 € se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena
tudi odgovorna oseba upravljavca. Kadar je upravljavec podjetje, ki mu
je podeljena koncesija na osnovi pogodbe je odgovorna oseba določena s
pogodbo. |
|
42. člen |
Z
denarno kaznijo 250 € se kaznuje za prekršek – fizična oseba, če: |
1. se
priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (1. točka 32.
člena); |
2. ne
izpolnjuje obveznosti iz 2., 3., 4., 6., 7. in 11. točke 32. člena; |
3.
prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži
vodo v napeljavi |
4.
odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 34., 35. in 36. členom; |
5. ne
izpolnjuje določil 14. in 15. člena. |
Za
prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje
uporabnik – pravna oseba in samostojni podjetniki in posamezniki, ki
samostojno opravljajo dejavnost, z denarno kaznijo 400 €, odgovorna
oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 150 €. |
|
43. člen |
Z
denarno kaznijo od 400 € se kaznuje pravna oseba, ki: |
1. ne
poskrbi da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov
ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju (prvi odstavek
32. člena); |
2. pri
opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da
ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane (drugi
odstavek 32. člena); |
3. ne
merijo načrpane vode (33. člen). |
Z
denarno kaznijo 200 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
XIV. Prehodne in končne določbe |
|
44. člen |
Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti
upravljavcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. |
|
45. člen |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna inšpekcijska služba,
pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor |
|
46. člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v
Občini Bloke (Uradni list RS, št. 76/00), Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 25/2013) in Odlok o spremembi Odloka o oskrbi s
pitno vodo v Občini Bloke (Uradni list Republike Slovenije, št.
24/2009). |
|
47. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 007-0001/2020 |
Datum:
30. 1. 2020, |
|
|
Občina
Bloke |
|
Jože Doles, župan |
|