Na
podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena
Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet
Občine Ribnica na 9. redni seji dne 14. 7. 2016 sprejel |
|
O D L O
K |
o
spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 1 (SD OPN-1) |
|
1. člen |
(predmet
sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) |
(1) V
Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica (Uradni list RS,
št. 85/12) (v nadaljevanju: OPN) se v celoti spremeni besedilo poglavja
III – Izvedbeni del od vključno 42. do vključno 134. člena ter posebnih
PIP-ov v Prilogi 1. |
(2) Vsebina sprememb in dopolnitev: |
a. Določanje velikosti objektov: |
– nova
tipologija objektov z oblikovalskimi izhodišči predvsem za podeželske
objekte, |
– korekcija oblikovanja pomožnih objektov, |
– novelirana določila gradnje in urejanja za potrebe oskrbe z energijo, |
– celostno ohranjanje kulturne dediščine – povzeto po splošnih smernicah
zavoda, |
– črtajo
se obveze spremljanja kazalnikov okolja, ker so obveze predpisane v
drugih normativnih aktih, |
– iz
odloka se črta poglavje o dovoljenih dejavnostih, ker povzročajo
različno tolmačenje glede na definirano klasifikacijo dovoljenih
objektov, |
– v
celoti se spremenijo podrobni PIP-i (preglednice), opredeljeni po
podrobni namenski rabi. |
b. PIP-i
so opredeljeni po: |
– namenski in podrobni namenski rabi, |
– vrsti
objektov, |
– izključujočih dejavnostih, |
– dovoljenem tipu objekta, |
– stopnji izkoriščenosti zemljišča (FZ, FI, DZP in etažnost), |
– dodana
so določila dopustnih odstopanj in prekoračitev faktorjev dopustne
izrabe. |
c. V
celoti se zamenja Priloga 1, ki je namenjena določilom posebnih PIP-ov.
Izdelana je preglednica po naseljih za vse EUP, ki so prikazane na
kartografskem delu kot območja stavbnih zemljišč v sestavi: |
– oznaka
EUP, |
– podrobna namenska raba, |
– način
urejanja, |
– varovanje, |
– posebni PIP, |
– karta
– list št. |
|
2. člen |
(vsebina
in oblika SD OPN-1) |
(1) Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN – spremembe št. 1
vsebujejo besedilni del in prikaz stanja prostora, izdelane so v
digitalni in analogni obliki. |
(2) Besedilni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij: |
III
IZVEDBENI DEL |
III. 1
SPLOŠNE DOLOČBE |
III. 2
NAMENSKA RABA |
III. 3
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
III. 3.1
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR |
III. 3.2
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA |
III. 3.3
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
III. 4
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
III. 5
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA |
III. 5.1
OHRANJANJE NARAVE IN CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
III. 5.2
VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN |
III. 5.3
OBRAMBA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN VARSTVO PRED
POŽAROM |
III. 5.4
VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI |
III. 6
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE |
III. 7
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
III. 8
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA |
III. 9
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH
PROSTORSKIH NAČRTOV. |
(3) Besedilni del vsebuje prilogo: |
– Priloga 1: Posebni prostorsko-izvedbeni pogoji (po EUP). |
|
3. člen |
(obvezne
priloge SD OPN-1) |
Obvezne
priloge vsebujejo: |
– Izvleček iz hierarhično višjega akta OPN Občine Ribnica |
– Prikaz
stanja prostora Občine Ribnica |
– Strokovni predlogi sprememb (občina, EU in projektanti) |
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– Obrazložitev in utemeljitev SD OPN |
– Povzetek za javnost. |
|
4. člen |
V odloku
se poglavje III – Izvedbeni del, in sicer členi od 42. do 134.
spremenijo tako, da se po novem glasijo: |
|
»III
IZVEDBENI DEL |
III. 1
Splošne določbe |
|
42. člen |
(vsebina
izvedbenega dela) |
(1) Izvedbeni
del po posameznih enotah urejanja prostora določa: območja namenske rabe
prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi
občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: podrobnejši načrt). |
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za
gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji
nezahtevnih in enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov
ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi
predpisi. |
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov,
pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih
posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in
druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi
katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba izpolniti
pogoje in pridobiti soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov
velja tudi v primeru, če to ni navedeno v tem prostorskem načrtu. |
|
43. člen |
(stopnja
natančnosti mej) |
(1) Meje
enot urejanja prostora (v nadaljevanju: enota urejanja) so določene na
podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov
različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000.
Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje
uporabljen topografski podatek. |
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni
natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno
mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna
natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno
natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim
katastrskim načrtom na območju obravnavane meje. |
(3) Drugi grafični prikazi iz 43. člena tega odloka so pripravljeni na
podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna
natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih
razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
(4) Če
zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih
podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v
naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek
ureditve meje, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane
gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
(5) Če
je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen
topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega
katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija
se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja. |
|
44. člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1) Območje
prostorskega načrta se deli na enote urejanja. |
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako enote
urejanja prostora in zaporedno številko znotraj enote urejanja prostora.
Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora. |
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja: Ri_1, pri čemer je »Ri« oznaka
enote urejanja prostora, »1« pa zaporedna številka enote znotraj enote
urejanja prostora. |
45. člen |
(oznake
enot) |
Enote
urejanja se za potrebe označevanja združujejo v enote urejanja prostora
z določeno podrobno namensko rabo. |
Preglednica 1: Naselja za enote urejanja prostora (EUP) |
OZNAKA EUP |
IME EUP |
NASELJA PO REGISTRU PROSTORSKIH ENOT |
OR |
Občina Ribnica |
Odprti prostor, glavne ceste in železnica |
Bl |
Blate |
Blate, Kot pri Rakitnici |
Br |
Breg |
Breg |
Bu |
Bukovica |
Bukovica |
Bž |
Breže |
Breže |
Da |
Dane |
Dane |
Dl |
Dolenji Lazi |
Dolenji Lazi |
Do |
Dolenja vas |
Dolenja vas |
Gi |
Grič |
Grič |
Go |
Goriča vas |
Goriča vas |
Gr |
Grčarice |
Grčarice, Jelendol, Grčarske Ravne, Jelenov Žleb |
Hr |
Hrovača |
Hrovača |
Ju |
Jurjevica |
Jurjevica |
Ko |
Kot pri Ribnici |
Kot pri Ribnici |
La |
Gorenji Lazi |
Gorenji Lazi |
Li |
Lipovec |
Lipovec |
Ne |
Nemška vas |
Nemška vas |
Ot |
Otavice |
Otavice, Makoše |
Po |
Velike Poljane |
Velike Poljane, Škrajnek, Vrh pri Poljanah, Žukovo, Ortnek, Dule
|
Pp |
Podpoljane |
Dolenje Podpoljane, Praproče, Maršiči, Pusti Hrib, Gašpinovo,
Rigelj pri Ortneku, Zlati Rep, Gorenje Podpoljane, Finkovo,
Bukovec pri Poljanah |
Pr |
Prigorica |
Prigorica, Zadolje |
Ra |
Rakitnica |
Rakitnica |
Ri |
Ribnica |
Ribnica |
Sa |
Sajevec |
Sajevec |
Sl |
Slatnik |
Slatnik |
Sm |
Slemena |
Sv. Gregor, Krnče, Andol, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje,
Črni Potok pri Velikih Laščah, Vintarji, Pugled pri Karlovici,
Perovo, Zadniki, Črnec – del |
So |
Sodražica |
Črnec – del, Brinovščica, Hojče, Greben, Hudi Konec, Ortnek –
del |
Su |
Sušje |
Sušje |
Za |
Zapuže |
Zapuže |
Žl |
Žlebič |
Žlebič |
Imena
enot urejanja prostora, razen enote OR – odprti prostor, so identična
imenom naselij oziroma katastrskih občin. |
|
46. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
(1) Za
vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene
pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3, III. 4, III. 5
in III. 6 poglavju, |
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 7 poglavju, |
– posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja,
določene v Prilogi 1, |
– prostorske izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, določene v Prilogi 1. |
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah
urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe.
Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo
posebni pogoji. |
(4) Za
posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih
izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni
prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. Če so podrobni prostorski
izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni
pogoji. |
(5) Za
enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta,
veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so v Prilogi 1. |
|
III. 2
Namenska raba |
|
47. člen |
(splošna
določila o namenski rabi prostora) |
(1) Vsaka
enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske
rabe. |
(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
– območja stavbnih zemljišč, |
– območja kmetijskih zemljišč, |
– območja gozdnih zemljišč, |
– območja vodnih zemljišč, |
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in
območja zunaj naselij za potrebe obrambe. |
(4) Vsa
območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske
rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina,
gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura,
uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
glede na tipologijo gradnje. |
(5) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh
opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v
preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v III. 7 poglavju:
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji. |
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora |
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE |
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na
tipologijo gradnje |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
|
SS – stanovanjske površine |
SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
SSv – urbana večstanovanjska pozidava |
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
SBv – večstanovanjske površine za posebne namene |
SK – površine podeželskega naselja |
SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in
stanovanjske hiše |
|
SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih
objektov |
SP – površine počitniških hiš |
SP – površine počitniških hiš |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom |
CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami |
CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene in gostinske
dejavnosti, manjša obrt |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
IP – površine za industrijo |
|
IG – gospodarske cone |
B – POSEBNA OBMOČJA |
|
BT – površine za turizem |
|
BC – športni centri |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZD – druge urejene zelene površine |
ZK – pokopališča |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
|
PC – površine cest |
PŽ – površine železnic |
PO – ostale prometne površine |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
T – območja komunikacijske infrastrukture |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
E – območja energetske infrastrukture |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
A – površine razpršene poselitve |
Ao – razpršena poselitev z omejeno rabo |
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
G – gozdna zemljišča |
Gv – varovalni gozdovi |
OBMOČJA VODA |
V – OBMOČJA VODA |
|
|
VC – celinske vode |
VI – vodna infrastruktura |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
|
III. 3
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
III. 3.1
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste
posegov v prostor |
|
48. člen |
(vrste
dopustnih gradenj) |
(1) Če
ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju
Občine Ribnica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne
naslednje vrste gradnje: |
– gradnja novega objekta, |
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, |
– rekonstrukcija, |
– vzdrževanje objekta, |
– odstranitev objekta. |
(2) Gradnja novih stavb, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov
je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo
zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem
odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava,
nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene
objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni
z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z
namensko rabo enote urejanja prostora. |
(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v obsegu do dovoljenega faktorja
izrabe (FI) in zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji. |
|
49. člen |
(dopustne vrste objektov) |
Vrste
zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so
določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po
posameznih namenskih rabah. |
|
50. člen |
(spremembe namembnosti objektov) |
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene, če so v EUP po podrobni
namenski rabi dovoljeni taki objekti. |
|
51. člen |
(odmiki
objektov od sosednjih zemljišč in objektov) |
(1) Zahtevni
in manj zahtevni objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od
najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel
najmanj 4,0 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo
določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi
bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih
parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarnovarstveni
predpisi. |
(2) Obstoječi legalno zgrajeni objekti, ki so grajeni bližje kot 4,0 m
od meje sosednjih parcel, za rekonstrukcijo ter rušitev ne potrebujejo
soglasja sosedov. Nova gradnja na isti lokaciji ohranja odmike v
naseljih, kjer to zahteva pristojni zavod za kulturno dediščino. |
(3) Enostavni in nezahtevni objekti, ki so določeni v PIP-u, morajo
biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje
sosednjih parcel najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z
gradbeno linijo določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in
pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki
sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni
požarnovarstveni predpisi. |
(4) Inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni
najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša lahko tudi manj. |
(5) Ograje je mogoče postaviti sporazumno na parcelno mejo s soglasjem
mejaša. Ograje je mogoče postaviti v oddaljenosti 0,5 m od parcelne meje
brez soglasja. |
(6) Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje
sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov skladno s predpisi o
utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. |
(7) Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se
lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže
oziroma izvoz iz nje. |
|
52. člen |
(določanje velikosti objektov) |
(1) Merila
za določanje velikosti objektov so opredeljena: |
– s
faktorjem izrabe parcele, namenjene gradnji objekta (FI), |
– s
faktorjem zazidanosti parcele, namenjene gradnji objekta (FZ), |
– s
faktorjem gradbene prostornine (FP), |
– s
faktorjem zelenih površin (DZP) na parceli, namenjeni gradnji objekta, |
– z
višino objektov (V), |
– s
površino parcele, namenjene gradnji (GP); velikost parcele, namenjene
gradnji, se povzame iz podatkov uradnega katastra. |
(2) Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele, namenjene gradnji
objekta, večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s
tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez
povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev
objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih
parkirnih mest. |
(3) Pri
odstranitvi obstoječega legalno zgrajenega objekta in gradnji novega v
istih gabaritih je možno preseči določila 1. točke. |
(4) Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
(5) V
delež zazidane površine (po SIST ISO 9836) pri izračunu faktorjev se
šteje vse zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte na
parceli, namenjeni gradnji. |
(6) Parcela za gradnjo objekta mora biti v celoti vključena v območje
stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah
urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli
določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele
objekta. |
|
III. 3.2
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
53. člen |
(tipi
objektov) |
(1) Ta
odlok določa naslednje tipe objektov: |
Preglednica 3: Tipi objektov |
Oznaka tipa objekta |
Tip objekta |
Opis tipa objektov |
Oblikovanje objektov: strehe |
|
|
|
|
NP |
Nizka prostostoječa stavba |
Stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami
|
Dovoljene strehe so:
– dvokapnica,
– sestavljene strehe iz dvokapnice in enokapnice z naklonom
30°–45° ter ravnimi deli (terase),
– zelene strehe, terase ali nepohodne ravne strehe z naklonom do
15°. |
NN |
Stavba v nizu |
Stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo z eno stranico ali z
njenim delom: vrstna hiša, verižna hiša, dvojčki, sestavljeni
objekti z vmesnimi atriji |
VP |
Visoka prostostoječa stavba |
Stolpnice, stolpiči, bloki, stavbe v terasah |
|
|
|
|
NK |
Objekt podeželskega tipa |
Prostostoječa stavba podolgovatega tlorisa z dvokapno streho
|
Dovoljene strehe so:
dvokapnica z naklonom 30°–45°.
Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata v razmerju
stranic minimalno 1:1,2.
Lahko je lomljena v obliki črke L. |
KG |
Kmetijsko-gospodarski objekti |
Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije, kmetijskih
pridelkov in objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki,
skednji, kašče, hrami in drugi podobni objekti) |
|
|
|
|
VV |
Objekt velikega merila |
Pritlični ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so
proizvodne in športne hale, nakupovalna središča, sejmišča
(dvorane, hale) |
Dovoljene strehe so:
– dvokapnica,
– enokapnice,
– zelena streha,
– terasa ali ravna streha,
– sestavljena streha iz teh oblik. |
U |
Svojstvena stavba |
Stavba s svojevrstno oblikovno zasnovo (cerkev, stavbe za
izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo, vile)
|
T |
Tehnološki objekt |
Proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni in podobni
objekti |
(2) Na
strehah so dovoljeni čopi in frčade. |
(3) Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
(4) Dovljena je namestitev strešnih oken, sončnih kolektorjev, sončnih
celic in svetlobnikov. Na enotah kulturne dediščine svetlobniki niso
dovoljeni. |
|
54. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Zasnova
in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi
gradbeni črti ali ulici. |
(2) Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. |
(3) Strehe morajo biti krite s kritino opečne, temnejše rjave, sive do
antracitne barve poljubne obdelave. |
(4) Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v
beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne
so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je
uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz
umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih
snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene. |
|
55. člen |
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin) |
(1) Na
vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma
preglednosti. |
(2) V
naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za
te objekte določena gradbena linija, ki je obvezna pri vseh ureditvah in
posegih. Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so
odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni
status) dopustne po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali
kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe. |
(3) Izbor rastlin za zasaditev na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve, zato je
priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal, sušo in sol. |
Minimalni pogoji so: |
– na
javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna
uporaba strupenih, poudarjeno alergenih rastlin, nevarnih, krhkih,
lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske
bolezni ali škodljivce, |
– na
ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna
le avtohtona vegetacija, |
– uporaba neavtohtonih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer
na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega
pomena. |
(4) Na
območjih kmetijskih zemljišč je treba ohranjati obstoječa drevesa in
živice. Na območju naselja se drevesna vegetacija ohranja v čim večji
meri. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih
zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju
vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa
zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih
prostorskih ureditev. |
(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti. |
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa
drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju površine
parcele, namenjene gradnji (GP). |
(7) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne
objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
Pogoji
za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves: v
primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno
kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad
koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je
ø 2,0 m, odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je minimalno
3,0 m. |
(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve
zemljišča, namenjenega gradnji. |
|
56. člen |
(splošni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje
parkirnih mest in garaž) |
(1) Na
vseh zemljiščih, namenjenih gradnji, je treba zagotoviti ustrezno
število parkirnih mest, določenih v preglednici 4. |
Preglednica 4: Parkirni normativi |
NAMEMBNOST OBJEKTOV |
ŠTEVILO PM (navedene so bruto etažne površine objektov)
|
Stanovanjske stavbe |
1110 Enostanovanjske stavbe |
1,0 PM/stanovanje |
1121 Dvostanovanjske stavbe |
1122 Neprofitna stanovanja |
1,0 PM/stanovanje |
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1,0 PM/stanovanje dodatno 10 % vseh parkirnih mest za
obiskovalce |
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
1,0 PM/stanovanje ali 1 PM/6 postelj |
Gostinske stavbe |
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe |
|
– hoteli |
1 PM/2 postelji |
– restavracije |
1 PM/4 sedeži |
– lokali |
1 PM/tm pulta |
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
|
1 PM/4 postelje |
Poslovne in upravne stavbe |
12201 Stavbe javne uprave |
1 PM/40 m2 |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni
prostori ter druge storitve) |
1 PM/30 m2 |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi)
|
1 PM/30 m2 |
1220 Poslovne in upravne stavbe |
1 PM/40 m2 |
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
|
|
– Živilske trgovine |
1 PM/30 m2 (za trgovine, lokale pod 500 m2) |
– Neživilske trgovine |
1 PM/60 m2 |
– Storitvene dejavnosti |
1 PM/40 m 2, ne manj kot 2 PM na lokal |
– Nakupovalni center do 2500 m2 |
1 PM/40 m2 (od tega je najmanj 75 % parkirnih mest,
namenjenih strankam) |
12303 Bencinski servisi |
1 PM/30 m2 prodajnih površin, ne manj kot 2 PM |
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
1 PM/50 m2 |
Industrijske stavbe in skladišča |
1251 Industrijske stavbe |
0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma v edini izmeni,
vendar najmanj 5 PM |
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča |
0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni,
vendar najmanj 3 PM |
12510 Delavnice za servis motornih vozil |
5 PM/popravljalno mesto |
Stavbe splošnega družbenega pomena |
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
– dvorane, večje od 1000 m2 |
1 PM/40 m2 ali 1 PM/5 sedežev dodatno 1 PM za
avtobuse |
1262 Muzeji in knjižnice |
1 PM/40 m2 |
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
|
1 PM/40 m2 |
– šole |
1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje
staršev |
– vrtci |
1,25 PM/igralnico + 0,5 PM/igralnico za kratkotrajno parkiranje
staršev |
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo |
1 PM/30 m2, ne manj kot 3 PM |
1265 Stavbe za šport |
1 PM/40 m2 |
– dvorane, večje od 1000 m2 |
1 PM/60 m2 + 2 PM za avtobuse |
– stavbe, namenjene velnesu, fizioterapiji, fitnesu ipd. |
1 PM/25 m2 |
Druge nestanovanjske stavbe |
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
1 PM/80 m2 |
1272 Obredne stavbe |
1 PM/40 m2 ali 1 PM/10 sedežev |
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
1 PM/40 m2 ali 1 PM/zaposlenega |
Industrijski gradbeni kompleksi |
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti |
1 PM/2 zaposlena v izmeni (ne manj kot 3 PM) |
Drugi gradbeni inženirski objekti |
2411 Športna igrišča:
– igrišča do 1000 m2 |
|
1 PM/50 m2 površine igrišč |
– večja igrišča, stadioni |
1 PM/150 m2 |
– igrišča za tenis |
3 PM/igrišče |
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
1 PM/500 m2 |
24204 Pokopališča |
1 PM/600 m2, ne manj kot 10 PM |
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte splošnega
družbenega pomena, za katere je potrebnih več kot 10 PM, treba
zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga
enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(3) Pri
določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti
vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. |
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za
avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih
(SSs, SSv, SBv in SP) niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in
avtobuse je za potrebe dejavnosti v prostorski enoti dovoljeno graditi v
prostorskih enotah z namensko rabo I, P, CDo in O. Pogojno so dovoljena
v enotah SKs, kjer sta dovoljeni samo 2 PM za ta vozila v sklopu
domačije. |
(5) V
primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se
upošteva največje potrebe po hkratnem parkiranju. |
(6) Za
parkirna mesta v mestnem jedru naselja Ribnica se uporabljajo parkirišča
na javnih površinah. |
(7) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v
nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebne za parkiranje obstoječih
motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
(8) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba
ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 6 PM. Drevesa morajo biti po
parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. |
(9) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti
dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine.
Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto
športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenico, trg
ipd. |
|
57. člen |
(postavitev in oblikovanje nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov) |
(1) Nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti grajeni skladno s predpisom, ki ureja
vrsto objektov glede na namen. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namensko rabo so opredeljene v PIP-u. Kadar se v enoti urejanja
prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti
dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki
je določena v PIP-u glede na namensko rabo in tip objekta. Nezahtevni in
enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte
gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na
obstoječe priključke. Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
na enotah kulturne dediščine veljajo določila 82. člena (celostno
ohranjanje kulturne dediščine). |
(2) Pri
oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati te
prostorske izvedbene pogoje: strehe so ravne ali v priporočenem
minimalnem naklonu (do 10 % naklon); dovoljene so tudi oblike in nakloni
streh, ki so predpisani za tip objekta v namenski rabi obravnavane EUP,
fasade nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti prilagojene
osnovnemu objektu, nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti
so oblikovani kot objekti podeželskega tipa: NK in KG. |
(3) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od 1,5 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah (terasah). |
(4) Oporni in podporni zidovi so dovoljeni do višine 1,5 m. Gradnja
opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost
rušenja terena. Izjemoma so lahko višji, če ni mogoče drugače preprečiti
polzenja terena ali so podaljšek osnovne kletne etaže objekta. |
(5) Gradnja kioskov za prodajo časopisov do 20 m2 je dopustna
na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD,
ki so dostopne neposredno z javnih površin. Druge prodajne kioske je
dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo
sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah. |
(6) Začasni objekti sezonskega turističnega značaja ne smejo imeti novih
priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se
priključijo na obstoječe priključke. Začasni objekti za prireditve se
smejo v času trajanja prireditve postavljati tudi v območja kulturne
dediščine s soglasjem pristojne službe. Na kmetijskih zemljiščih so
dovoljeni začasni objekti skladno s splošnimi smernicami s področja
varstva kmetijskih zemljišč: |
– kiosk
oziroma tipski zabojnik, |
– odprt
sezonski gostinski vrt (posebno urejeno zemljišče kot del gostinskega
obrata), |
– pokrit
prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, |
– oder z
nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
–
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, |
–
začasna tribuna za gledalce na prostem, |
–
objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. |
Po
odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem so bili postavljeni. |
(7) Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti
postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti
objekta ter preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih
kulturne dediščine je treba pred postavitvijo spominskih obeležij
izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo
kulturno dediščino. |
(8) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak,
odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade
kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno
nameščati le s soglasjem ZVKDS. |
(9) Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in
drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne. |
(10) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati
na javnih površinah, izjemoma pa, kjer to ni izvedljivo, na zasebnih
površinah v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote,
vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje
objektov za oglaševanje ni dovoljeno oziroma le s soglasjem ZVKDS. |
(11) Gostinske vrtove je dopustno postaviti na javnih površinah na
podlagi soglasja organa Občine Ribnica, pristojnega za urejanje javnih
površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z
obstoječim gostinskim obratom, morajo zagotoviti dostop do sanitarij in
dostop za strežbo. |
(12) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na
podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so
zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete
gostinskega vrta skladno z določbami tega odloka. Vsi elementi opreme
gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije
lahko odstranijo. |
(13) Za
zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi
nadstreški, izvedeni v naklonu do 10 stopinj. Pri posameznem objektu
morajo biti oblikovno usklajeni z drugimi dodatki, npr. markizami. Z
nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne
dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali
odprtega prostora. |
(14) Enostavne objekte, ki so proizvodi, dani na trg skladno s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje
skladnosti, če so povezani s tlemi in niso namenjeni bivanju, je
dovoljeno postavljati na vsa ureditvena območja, razen na območja z
določeno namensko rabo G, K in V. |
|
58. člen |
(objekti
in naprave za oglaševanje) |
(1) Objekti
za oglaševanje se postavljajo skladno z občinskim predpisom, ki ureja
oglaševanje. |
(2) Gradnja vseh objektov za oglaševanje, razen objektov za oglaševanje
iz 6. točke tega člena, je dovoljena na lokacijah skladno s PIP-om in s
soglasjem občine, upravljavca in lastnika zemljišča. |
(3) Plakatne stebre in panoje za oglase je dopustno postavljati na
javnih površinah. |
(4) Začasni objekti za oglaševanje so dopustni: |
na
gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje, |
na
površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno
postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje. |
(5) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah
urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh
objektih in površinah je dopustno oglaševati z: |
napisom
firme, znakom firme, nalepkami, zastavami in simboli firme, izdelka,
storitve in podobno. |
(6) Na
zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za
lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo
kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
III. 3.3
Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
59. člen |
(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo) |
(1) Površina parcele, namenjene gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz
ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je
predviden objekt skupaj z ureditvami, ki služijo objektu. |
(2) Parcela, namenjena gradnji, se uporablja pri prikazu dopustne izrabe
(FZ, FI in DZP). |
(3) V
projektni dokumentaciji načrtovane gradnje je treba obvezno prikazati
parcelo, namenjeno gradnji, in celotno zemljiško parcelo z obstoječimi
in načrtovanimi objekti do predpisanega faktorja zazidljivosti parcele
(FZ) in faktorja izkoriščenosti zemljišča (FI). |
(4) Na
parceli, namenjeni gradnji, lahko stojijo tudi nezahtevni in enostavni
objekti, skupaj do dovoljenega FZ. |
(5) Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena v območje
stavbnih zemljišč in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturo
ter možnost ustreznega dovoza. |
(6) Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, je 500 m2,
če ni določeno drugače. |
(7) Na
območjih strnjene pozidave je najmanjša velikost parcele, namenjene
gradnji, 300 m2. Enote urejanja prostora (EUP), ki imajo
strnjeno pozidavo opredeljeno kot tipičen vzorec poselitve, so določene
v posebnih PIP-ih (Priloga 1). |
(8) Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, za območja z namensko
rabo SP (površine počitniških hiš) je 400 m2 za posamezni
objekt. |
(9) Na
območju razpršene gradnje je največja velikost parcele, namenjene
gradnji, 500 m2. Če obstoječi objekt presega 500 m2,
obsega parcela, namenjena gradnji, zazidalno površino objekta. |
(10) Za
obstoječe večstanovanjske stavbe, katerim parcela, namenjena gradnji
objekta, ni bila določena, razpoložljivo zemljišče pa ne omogoča
oblikovanja zemljišča k objektu skladno z merili in pogoji, ki veljajo
za nove objekte, se določi zemljišče v okviru dejansko razpoložljivih
zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati. |
(11) Določila o minimalni velikosti parcele, namenjene gradnji objekta,
ne veljajo za že obstoječe manjše parcele, namenjene gradnji objekta, v
tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele
obstoječih objektov. V teh primerih ne veljajo določila o faktorjih
izrabe oziroma faktorjih zazidanosti. |
(12) Parcelacija zemljišča, na kateri že stoji objekt, ni dovoljena, če
bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša,
kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi
faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt. |
|
60. člen |
(velikost zemljišča za izračun komunalnega prispevka) |
Za
obračun komunalnega prispevka se upošteva celotna parcela iz evidence
zemljiškega katastra v območju poselitve. |
|
III. 4
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
61. člen |
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
(1) Zemljišče,
namenjeno gradnji, v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno: |
– če je
v tej enoti urejanja zgrajena komunalna oprema ter objekti in omrežja
druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem
aktu občine, ali |
– če je
v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in
omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, vključene v občinski
načrt razvojnih programov, namenjene v okviru občinskega proračuna za
tekoče ali naslednje leto. |
(2) Gradnja objektov, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, na
namenskih rabah K1, K2 in G, ki so dovoljeni v PIP-u, je dovoljena na
opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(3) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb
zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. V tem primeru
zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila
zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter
objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. |
(4) Vsi
objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku
še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo
zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja skladno z določili tega
odloka. |
(5) Kjer
stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko
zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga
prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki
sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje. |
(6) Če
nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena
navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(7) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa
opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s
prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov
in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določijo
komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roki za gradnjo po posameznih
enotah urejanja ter podlage za odmero komunalnega prispevka. |
(8) Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na
način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za
samooskrbne projekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela
alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike. |
|
62. člen |
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura) |
(1) Obvezna
gospodarska javna infrastruktura so: |
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih
gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo
varstvo okolja, |
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih
gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na
območjih, kjer je priključitev obvezna, |
– objekti grajenega javnega dobrega, in sicer občinske ceste, javna
parkirišča in druge javne površine. Pri objektih grajenega javnega
dobrega se upošteva vidik trajnostne mobilnosti. |
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je
komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in
energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na
javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. V posameznih
stavbah specifične namenske rabe se minimalna komunalna oskrba določi
glede na njihov namen. |
|
63. člen |
(obveznost priključevanja na komunalno opremo) |
(1) V
posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih
objektov na komunalno opremo naslednja: |
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje
že zgrajeno, |
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno
omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, |
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko
omrežje že zgrajeno, |
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo
kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena. |
(2) Pri
priključevanju na komunalno opremo je treba upoštevati določila
sprejetega občinskega programa opremljanja iz 7. točke 61. člena tega
odloka. |
|
64. člen |
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje) |
(1) Komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: |
– v
javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno
kanalizacijo, |
– neposredno v malo komunalno čistilno napravo na območju, kjer
priključitev na kanalizacijsko omrežje ni mogoča oziroma na območjih,
kjer odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano, |
– v
nepretočne greznice na območju, kjer je predvidena izgradnja javne
kanalizacije, in če gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice,
vikendi). |
(2) Če
je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna
obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora
komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v
kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čistiti v mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v
lasti in upravljanju lastnikov stavb. Objekti na območju razpršene
gradnje in objekti za občasno uporabo morajo odvajati komunalno odpadno
vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne greznice. |
|
65. člen |
(priključevanje objektov na vodovodno omrežje) |
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in
gostoto poselitve, večjo od 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar, mora biti opremljeno z javnim vodovodom. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi
območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in
gostoto poselitve manjšo ali enako 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem
na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno
vodo ali samooskrba s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: |
– da se
iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem, |
– da je
letna povprečna zmogljivost posameznega vodovoda manjša kot 10 m3
pitne vode na dan. |
(3) Priključevanje objektov na javno vodooskrbno omrežje se izvaja na
podlagi veljavnega občinskega odloka ter tehničnega pravilnika, ki
urejata področje oskrbe s pitno vodo v občini. |
|
66. člen |
(priključevanje objektov na javne ceste) |
(1) Vsi
zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do
javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni
tako, da ne ovirajo prometa. Dostopi za pešce in kolesarje do javnih
površin, namenjenih peščem in kolesarjem, se lahko odvijajo po površini
cestnega priključka individualnega objekta, v kolikor je zagotovljena
varnost vseh udeležencev v prometu. Izvedejo se na podlagi pogojev in
soglasja občinskega organa, pristojnega za promet. |
(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do
zemljišča, namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza do
individualnega objekta je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Minimalna
skupna širina za pešce in kolesarje ob dovozu za skupino objektov znaša
1,2 m. |
(3) Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m,
širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi
samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet. |
(4) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s
ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. |
|
67. člen |
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) |
(1) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav skladno z določili tega odloka in drugih
predpisov. V varovalnih koridorjih pogoje definira pristojni organ
oziroma upravljavec tega omrežja skladno s predpisi. |
(2) Če
so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v
drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se
upoštevajo določila drugih predpisov. |
(3) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij, merjeno
levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje, mora biti takšna, kot je
navedeno v preglednici 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja. |
Preglednica 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja |
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE |
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Vodovod |
3 m |
Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in več |
5 m – varovalni koridor |
Kanalizacija |
3 m |
Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več |
5 m – varovalni koridor |
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom
|
3 m |
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe
|
3 m |
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
|
400 kV, 220 kV – nadzemni potek |
40 m |
|
400 kV – podzemni potek |
10 m |
|
110 kV, 35 kV – nadzemni potek |
15 m |
|
110 kV in 35 kV – podzemni potek |
3 m |
|
10 ali 20 kV – nadzemni potek |
10 m |
|
10 ali 20 kV – podzemni potek |
1 m |
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti:
|
|
400 kV in 220 kV |
40 m |
|
0,4 kV |
2 m |
Plinovod z obratovalnim tlakom: |
|
16 barov in več |
100 m |
|
večji od 1 bara in manjši od 16 barov |
30 m |
|
manjši od 1 bara |
5 m |
|
Plinovodno omrežje 10 barov in več |
5 m – varovalni koridor |
|
68. člen |
(pogoji
posegov v varovalne koridorje in varovalne pasove objektov gospodarske
javne infrastrukture) |
(1) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni
dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na
parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(2) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter
komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki
zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, |
– stanovanjskih objektov, |
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, |
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali
gostinske dejavnosti, |
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi. |
(3) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV
in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo obstoječemu
objektu (garaže, parkirišča, lope). |
(4) V
območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij gradnja objektov,
namenjenih bivanju, ni dovoljena. Za druge objekte (novogradnje,
nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti) ter za nezahtevne
in enostavne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne
koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih
vrednosti elektromagnetnega sevanja skladno s predpisi. |
(5) V
2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16
barov je prepovedano: |
– saditi
rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m
nad temenom cevi; |
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(6) Na
vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati
materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo
delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je
možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi. |
(7) Pri
trajni spremembi mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi
oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena. |
(8) Kdor
gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstruira ali opravlja druga dela v
varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu
pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje
načrtovanih del, v katerem so pogoji za posege na območju trase. |
|
69. člen |
(varovalni pasovi prometnih omrežij) |
(1) V
varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in
naprav skladno z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na
podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v
varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja
ali vzdrževanja prometnega omrežja. |
(2) Če
so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od
tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila
drugih predpisov. |
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega
telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v preglednici 6: Varovalni
pasovi prometne infrastrukture. |
(4) Za
vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je treba
predhodno skladno s predpisom o varnosti v železniškem prometu in
predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev
drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem
pasu ob industrijskem tiru ter predpisom o nivojskih prehodih ceste čez
železniško progo pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni
dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture. |
Preglednica 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture |
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Glavna cesta |
25 m |
Regionalna cesta |
15 m |
Lokalna cesta |
4 m |
Javna pot |
2 m |
Železniška proga |
100 m |
Industrijski tir |
80 m |
|
70. člen |
(gradnja
omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Trase
omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v
skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev
posameznih porabnikov in z upoštevanjem predpisanih horizontalnih in
vertikalnih odmikov. |
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno.
Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne
komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev
javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba
izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe,
posledic poškodb ali urbanističnih zahtev. |
(3) Pri
parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane
poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne
koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to
narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave
oziroma racionalnejša rešitev. |
(4) Novozgrajena javna infrastruktura v na novo načrtovanih naseljih
mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih
kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba
omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni
izvedbi, razen če gre za arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi
potekajo ob robovih naselij, gozda ali cest. |
(5) V
območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba
omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v
podzemni izvedbi. |
(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati
zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi
zunaj kolesnic vozil. |
(7) Na
celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov
komunalne opreme. |
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih
zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni
gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče povrniti v prvotno
stanje. |
(9) Prečkanje komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati
tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(10) Nadzemne komunalne in energetske naprave (transformatorske postaje,
vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne
na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob
obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika
zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in
kulturne dediščine niso dopustne. |
|
71. člen |
(gradnja
in urejanje javnih površin) |
(1) Javne
površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega
načrta dostopna vsem pod enakimi pogoji. |
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča,
pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim
namenom. |
|
72. člen |
(gradnja
in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest) |
(1) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za
pešce uskladiti z višino vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne
poslabša. |
(2) Zagotoviti je treba dostop na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo
izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne
poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in
drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene. |
(3) Na
koncu ulic, če se ne nadaljujejo, je treba zagotoviti prostor za
obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno
izvajanje dela javne gospodarske službe odvoza odpadkov in zimske
službe. |
(4) Ob
glavnih prometnih cestah je treba zagotoviti ustrezen dostop za pešce,
invalide in kolesarje. Najmanjša širina pločnika in enosmerne kolesarske
steze je 90 cm. Kolesarske steze je možno umeščati tudi ob drugih manj
prometnih cestah, kjer je najmanjša skupna površina za pešce in
kolesarje 1,60 m. |
|
73. člen |
(gradnja
in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Pri
načrtovanju, gradnji in upravljanju vodovodnega omrežja na območju
Občine Ribnica se mora upoštevati veljavne uredbe, odloke in pravilnike,
ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter navodila upravljavca vodovoda. |
(2) Če
obstoječe omrežje to dovoljuje, se mora poleg oskrbe s pitno vodo
zagotoviti tudi požarna varnost objektov s sistemom podzemnih in
nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni. Če to iz
utemeljenih razlogov ni mogoče, se vgradijo podzemni. Hidrante je treba
umeščati na ustrezni medsebojni razdalji in zunaj javnih povoznih ali
pohodnih površin. |
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
uporabo recikliranja porabljene vode. |
|
74. člen |
(gradnja
in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, se praviloma odvaja v javno
kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. |
(2) Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko
odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. V območju
vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno
odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeno v vodotesni izvedbi,
prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter nepretočne greznice. |
(3) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega
naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana. |
(4) Male
čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno skladno s predpisi. Pri
gradnji male komunalne čistilne naprave je treba zagotoviti ustrezno
čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. |
(5) V
skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod na
območju Občine Ribnica, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega
omrežja in so objekti na geografsko zaokroženem območju, se komunalna
odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu
čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in upravljanju lastnikov
stavb. |
(6) V
javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE. |
(7) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija
motorni promet, se izvaja skladno s predpisi. |
(8) Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti
v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m
nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do
zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad
zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene
površine, vključno z zasaditvijo vegetacije. |
(9) Pri
gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer
ponikanje zaradi značilnosti tal ni mogoče, se padavinska voda odvaja v
kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca
kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske
vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji
(posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča, namenjenega za gradnjo
stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). Če
se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni mogoče in da ni zgrajeno
javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter
da ni mogoče zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični
način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za
odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena. |
(10) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje
javnih površin, razen na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal
ni mogoče. V takih primerih se padavinska voda odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma
upravljavca kanalizacijskega omrežja. Pri tem je treba čim večji delež
padavinske vode pred odvodom v kanalizacijski sistem začasno zadržati na
lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča, namenjenega
za gradnjo stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim
pripadajo). |
(11) Če
se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni mogoče in da ni zgrajeno
javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih voda ter ni mogoče
zagotoviti odvoda meteorne vode na drug ustrezen tehničen način, gradnja
objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje
padavinskih voda ni dovoljena. |
(12) Pri
gradnji kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za
padavinsko odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih
naprav ter nepretočnih greznic je treba upoštevati določila predpisa o
varstvu virov pitne vode na območju Občine Ribnica. |
|
75. člen |
(gradnja
in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1) Omrežje
zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni
izvedbi, razen če gre za območje registrirane arheološke dediščine. |
(2) Dopustna je gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnova omrežja,
postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za
utekočinjen naftni plin, kar mora biti grajeno in locirano v predpisanih
odmikih od javnih površin in objektov. |
(3) Za
posege v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora
pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja
zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko
izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega
operaterja. Lokacija postavitve naj se izogiba objektom in območjem
kulturne dediščine, če to ni mogoče, pa naj bo čim manj opazna,
umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante. |
(4) Predvidena je gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja za
zemeljski plin na območju Občine Ribnica, in sicer povsod, kjer bo
gradnja ekonomsko upravičena in skladna z akti, ki urejajo področje
javne službe distribucije zemeljskega plina. Predvidena je navezava na
prenosni plinovod iz Občine Ribnica. |
|
76. člen |
(gradnja
in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1) Na
območju Občine Ribnica je treba upoštevati objekte elektroenergetske
infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter
distribucijsko omrežje. |
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi
jih bilo treba odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne
zmogljivosti. |
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti
vedno dostopne. |
(4) Za
zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja
dodatne elektroenergetske infrastrukture. |
(5) Zunaj urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradijo predvsem v
nadzemni izvedbi ter s kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po
potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradijo
izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski
kanalizaciji. |
(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na
območju Občine Ribnica bo poleg predvidenih sprememb v večji meri
potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine. |
(7) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi;
zunaj urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, izjemoma na
betonskem ali lesenem drogu. Na območju Občine Ribnica je predvidena
izgradnja dvaindvajsetih TP 20/0,4 kV in dveh TP 1/0,4 kV v okviru
novogradenj na distribucijskem omrežju. Nove transformatorske postaje je
dovoljeno umestiti znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za
katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je
prizadet. |
(8) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov
napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati
35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v
napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o
elektromagnetnem sevanju. |
(9) Pri
novogradnjah ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je
treba zagotoviti ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic
(štorklje, sove, ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti
obrnjeni navzdol (viseči) oziroma oblikovani tako, da ne pride do
kratkega stika ali posledičnega pogina ptic. |
(10) Za
vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za
novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov,
namenjenih za stalno ali občasno bivanje, ter za nezahtevne in enostavne
objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma
predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega
sevanja, kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem
in življenjskem okolju. |
(11) Pri
projektiranju je treba upoštevati določila o tehničnih normativih za
graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne
razdalje skladno z določili o varstvu pri delu. |
|
77. člen |
(gradnja
in urejanje za potrebe oskrbe z energijo) |
(1) Pri
gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporaba okolju
prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov
energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer
se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva
predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivna in
energetsko učinkovita gradnja. Stavbe se priključujejo na ekološko
čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav
za daljinsko ogrevanje. |
(2) Pri
gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna
površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem
oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se
izdela skladno z veljavnimi predpisi. Študija izvedljivosti je obvezna
sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s
predpisi o graditvi objektov. |
(3) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, |
– toplotne črpalke. |
(4) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov
na distribucijsko električno omrežje. Električna energija se lahko
zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni
vir. |
|
78. člen |
(gradnja
in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s
podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj
strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih
vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora
biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski
kanalizaciji, razen če gre za poseg na območju registrirane arheološke
dediščine. |
(2) Pri
vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK-omrežja
in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam. Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitev tangiranih TK-kablov izvede
upravljavec (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe,
izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Pri kakršnih koli posegih
v prostor je treba v postopke vključiti upravljavca. |
(3) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da
je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na
predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
lahko čezmerne. Poleg tega je treba antene baznih postaj graditi na
ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev,
bolnišnic itd. Z odmikom je treba zagotoviti, da mejne vrednosti niso
presežene. |
(4) Pred
izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki
je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene ustanove, s
čimer se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in
življenjskega okolja. |
(5) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati
predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
– v
enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CU, IG, K1, K2, G
je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije in tudi gradnja
prostostoječih antenskih stolpov, |
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor
tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave. |
(6) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih
legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora
čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne
postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz
smeri vedut na prostorske dominante. |
(7) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim
bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter
naravnim danostim prostora. Okolico teh objektov je treba ozeleniti. |
(7) Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni
dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le, če se
na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to
sprejemljivo. |
|
79. člen |
(objekti
in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne
odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno
zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih
novogradnjah praviloma na zemljišču, namenjenem za gradnjo, h kateremu
pripada. Pri kolektivnih objektih mora biti odjemno mesto praviloma ob
javni kategorizirani cesti. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti
urejeno skladno s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj
prometnih površin. Zbirno mesto za komunalne odpadke pri blokovnih
naseljih mora biti zakrito in nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih
materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno
mesto mora biti dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin.
Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke,
mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče je praviloma izvedeno v
obliki črke T z najmanjšim zunanjim polmerom 12,0 m ter najmanjšim
notranjim polmerom 6,0 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug
način, na primer krožno, če je dokazano, da bodo lahko vozila na njem
enako učinkovito obračala. |
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) so praviloma nadzemne in
umeščene na utrjene javne površine. Ekološki otoki so praviloma
razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300
prebivalcev. Če ni alternativne rešitve, naj bodo zakriti in
nevpadljivi. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih
funkciji, strukturi naselja in krajini. |
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v
bližini naselja Ribnica. Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in
ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
(5) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do
odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
(6) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v
sklopu pokopališča, tako da so za okolje čim manj vpadljiva. Zagotovljen
mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov. |
(7) Odlaganje odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja
medveda. |
|
III. 5
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja |
|
III. 5.1
Ohranjanje narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
80. člen |
(posegi
v varovana območja) |
Posegi,
ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno
dediščino, niso dovoljeni. |
|
81. člen |
(naravni
spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave) |
(1) Območja
naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in varstvenih območij (SCI)
so prikazana v prikazu stanja. |
(2) Pri
načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih
varstvenih območij, varstvenih območij (SCI) in zavarovanih območij,
navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se
hranijo na sedežu Občine Ribnica. |
(3) Če
se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki
se ureja s tem odlokom in je gradnja predvidena na naravni vrednoti,
zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura
2000), je treba skladno z veljavno zakonodajo pred začetkom izdelave
projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam
naravovarstveno soglasje. |
(4) Gradnja objektov s težko gradbeno mehanizacijo na območju SPA
Kočevsko–Kolpa naj se izvaja zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od
sredine aprila do sredine junija. |
(5) Za
preprečitev konfliktov z velikimi zvermi (človek – medved) naj bodo
stanovanjski objekti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m. Med objektom
in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez grmičevja. |
(6) Na
območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske
raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih
(SCI) naj se cest zunaj območij naselij ne osvetljuje. Če je
osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev skladna s
predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(7) Na
varovanih območjih SCI Dolenja vas pri Ribnici in SCI Ribniška dolina
izvajanje agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna. |
(8) Z
OPN Občine Ribnica je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja
občine. Pri izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo,
kolesarjenje), naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za
medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov
njegovega življenjskega prostora (brlog, mrhovišča). |
|
82. člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju:
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine, nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialne substance,
ki so nosilke teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti ali obvozi, vanje
ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih
sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne
smejo se izkoriščati za deponije viška materiala ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdita
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v Prilogi 1. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine in so
navedeni v tem členu. |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice), |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano vrtno arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
– podoba
v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, in |
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev
arheološkega najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
– če ni
mogoče najti drugih rešitev in |
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
Če se
območje ureja z OPPN-jem, je treba predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
Za drugo
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(11) Na
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko-izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je
treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije
za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s tega področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdita
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
Če se
upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov,
neodkrita dediščina in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi
bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s prepisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(13) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(16) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
stanje dokumentira skladno z določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč,
kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. |
|
III. 5.2
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
83. člen |
(varovanje in izboljšanje okolja) |
(1) Vire
onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati. |
(2) Na
celotnem območju Občine Ribnica so dopustne le tiste dejavnosti, ki
skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in
ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje. |
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter
spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če novi poseg
ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dovoljene s predpisi. |
(4) Pred
začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba
skladno s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in
pridobiti okoljevarstveno soglasje. |
(5) V
proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni
tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in
podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s čezmerno
hrupnostjo. |
(6) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice)
uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo
voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v
naravni recipient. |
(7) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo
oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja ali kemikalije, lahko to
opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti
urejene tako, da se nevarne snovi ob morebitnem razlitju lahko v celoti
prestrežejo. |
(8) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. |
(9) Pri
vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne
osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov skladno z veljavnimi predpisi. |
(10) V
času izvajanja OPN-ja mora občina skladno z okoljskim poročilom s
stališča varovanja človekovega zdravja spremljati te kazalnike okolja: |
– število gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje, |
– količina zajete pitne vode, |
– površina stanovanjskih površin, izpostavljenih čezmernemu hrupu, |
– število prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega
vodovoda. |
|
84. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Pri
gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
(2) Za
varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir
onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program
sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da
ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije. |
(3) Pri
posameznih obstoječih virih čezmernega onesnaženja zraka mora lastnik
oziroma upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti skladno s
predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedbo ustrezne zaščite oziroma
sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati
skladno s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ
Občine Ribnica. |
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga
onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora
– območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture. |
(5) Objekte je treba priključiti na plinovod ali na daljinsko ogrevanje,
kjer je to mogoče. |
(6) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem
energetskem konceptu, ki se obnavlja glede na energetski predpis. |
|
85. člen |
(varstvo
voda) |
(1) Na
območju Občine Ribnica ni vodotokov 1. reda. Pri posegih ob vodotokih je
treba upoštevati meje priobalnih zemljišč za vodotoke 2. reda v širini
5,0 m. Znotraj priobalnega pasu je dovoljena gradnja gospodarske javne
infrastrukture. Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni
izjemoma za posege, skladne z veljavno zakonodajo. |
(2) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in
vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh. |
(3) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek
prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa,
ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v
sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
(4) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali
začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na
podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z Zakonom o
vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako
spremembo vodnega režima, ki lahko nastane: |
– z rabo
in izkoriščanjem vode, |
– z
izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo, |
– z
gradnjo, rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav, |
– z
drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja
količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
(5) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana. |
(6) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje
obsega retencijskih (poplavnih) površin ali vodnega režima je dopustno
le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav,
ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo,
da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(7) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda. |
(8) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje vodnega režima in stanja voda. |
(9) Pri
načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba
predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče.
Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma na krajših
odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne
bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
(10) Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je
treba izvesti na način, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in
stabilnost pretočnega profila v v vplivnem območju. |
(11) Posebna raba voda, med katere sodi tudi namakanje kmetijskih
površin, je dovoljena ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja. |
(12) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na
način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove
vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se
biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v
čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranjajo obstoječa dinamika,
hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo
na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma
osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati
ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne
izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst
rib. |
|
86. člen |
(varstvo
vodnih virov) |
(1) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor skladno s predpisi o varovanju vodnih virov. |
(2) Za
gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba
upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(3) Za
posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba
v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva,
pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega. |
(4) Za
posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje
organa, pristojnega za vode. |
(5) Na
vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov
priključiti na vodotesno kanalizacijo, triprekatno neprepustno greznico
ali malo čistilno napravo. |
(6) Na
kmetijskih zemljiščih, ki so na vodovarstvenih območjih, je treba
upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla. |
(7) Na
vodovarstvenih območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z
veljavnim odlokom o varstvu pitne vode na območju Občine Ribnica,
veljavno Uredbo ali novelirano strokovno podlago, ki ureja to območje. |
|
87. člen |
(varstvo
tal in reliefa) |
(1) Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati
predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba
ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na
način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno
zaščitena z vegetacijo. |
(2) Pri
gradnji objektov, kjer se skladiščijo tekoče gorivo, naftni derivati
oziroma nevarne snovi, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča
izliv v vodotoke ali neposredno v podtalnico ali kanalizacijo. |
(3) Pri
gradnji objektov je treba zgornji rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacijo,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
88. člen |
(gozd) |
(1) V
gozdovih niso dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor
koli povečali labilnost terena. |
(2) Posegi v gozd ali gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so
usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se
lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do
gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano
ali onemogočeno. Treba je zagotoviti, da se obstoječi dostopi in
manipulacijske površine ohranijo ali primerno nadomestijo. Poseg v
varovalni gozd in gozd s posebnimi nameni je dovoljen le na podlagi
veljavnih predpisov. |
(3) V
večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor
praviloma niso dopustni. Posegi v gozd in gozdni prostor se usmerjajo v
robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma
na območja zaraščajočih površin. |
(4) Za
vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je
treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne
gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj
gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali
posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in
funkcije gozda. |
(5) Skladno s predpisi na področju gozdov je treba za krčitev gozda v
kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v
nadaljevanju: Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je
krčitev skladna s prostorskim aktom (zemljišče mora biti na območju
kmetijskih zemljišč). |
(6) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Zavod izda dovoljenje tudi za
krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu
uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda
oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne
presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot
varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom oziroma bi taka krčitev gozda
bistveno ogrozila funkcije gozda. |
|
III. 5.3
Obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred
požarom |
|
89. člen |
(obramba) |
(1) Na
območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s
prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene
prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja
novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter
druge ureditve za potrebe obrambe, ne glede na vrsto objektov glede na
zahtevnost. |
(2) Na
območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe
območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize,
ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje oziroma so posegi
lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj
navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne
izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje
ministrstva, pristojnega za obrambo. |
(3) Za
vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega
18,00 m v ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi
stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje
organa, pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m
od navedenih območij. |
(4) Za
vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega
25,00 m v širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij
za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba
pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širše
območje šteje oddaljenost 2000 m od navedenih območij. |
(5) Določba prejšnje točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe
obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki so zunaj naselij
na vzpetinah. |
|
90. člen |
(erozijska in plazovita območja) |
(1) Erozijska
in plazovita območja so prikazana v prikazu stanja – varovanja. |
(2) Na
plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi
tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. |
(3) Prepovedano je: |
–
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
–
ogoljevanje površin, |
–
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
–
zasipavanje izvirov, |
–
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
–
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
–
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
–
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
–
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
–
vlačenje lesa. |
(4) Za
vse posege v plazovitih območjih je treba pridobiti strokovno mnenje s
področja geomehanike. |
(5) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih
prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se
porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok
visokih voda in hudournikov. |
|
91. člen |
(območja
potresne ogroženosti) |
Način
gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino
Ribnica znaša 0,15 g. |
|
92. člen |
(poplavna območja) |
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v prikazu stanja ter v
opozorilni karti poplavne nevarnosti. |
(2) Na
poplavnih območjih, ki jih prikazujeta opozorilna karta poplav in karta
poplavnega dogodka 18.–20. 9. 2010, so dovoljene rekonstrukcije in
vzdrževanje objektov skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če se ne povečuje poplavna ogroženost in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
(3) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnosti poplav, mora
tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o
ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za
nevarnost poplav začnejo izvajati osnovne zaščitne ukrepe za zaščito
premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz
kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s
poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o stanju
in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč pomoči potrebnim
bližnjim sosedom, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno,
spremljanje razvoja nesreče (osebno in prek medijev) in priprava na
poplave (napotki občanom, kako ravnati pred popravo, med poplavo in po
njej). |
(4) Vse
ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti, razen interventnih ukrepov,
ki se izvedejo na podlagi izvedbene projektne dokumentacije, se
načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim
prostorskim načrtom. |
(5) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
93. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Za
varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise,
zlasti pa je treba: |
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno
požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za
omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
– zagotoviti potrebne površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter
delovne površine za intervencijska vozila (za določene objekte je treba
opredeliti tudi postavitvene površine za intervencijska vozila) skladno
z veljavno zakonodajo, veljavnimi standardi in veljavnimi tehničnimi
smernicami, |
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma
predvidenega hidrantnega omrežja, |
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki
omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov, |
– upoštevati razdaljo, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote. |
(2) Na
območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge
ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
(3) Izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne
objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno
zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj
zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji
požarne varnosti. |
|
III. 5.4
Varovanje zdravja ljudi |
|
94. člen |
(arhitektonske ovire) |
Pri
izvajanju gradenj se mora skladno s predpisi zagotoviti dostop, vstop in
uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na
stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti. Te zahteve morajo biti
upoštevane pri projektiranju, gradnji vseh vrst objektov v javni rabi in
pri večstanovanjskih stavbah. |
|
95. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Ta
prostorski načrt glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa
stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. |
II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
– na
območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska
pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB); |
III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi
v okolje: |
– na
območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK), |
– na
območju površin razpršene poselitve (A, Ao), |
– na
drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje
in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk),
verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne,
poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
– na
območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU), |
– na
območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo
in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD); |
IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih
površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na
posebnih območjih: športni centri (BC in BT), |
– na
območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za
industrijo (IP), |
– na
območjih prometnih površin (P): vse površine, |
– na
območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
– na
območjih energetske infrastrukture (E): vse površine, |
– na
območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
– na
območjih vodnih zemljišč (V): vse površine, |
– na
območjih mineralnih surovin (L): vse površine, |
– na
območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju
na prostem, |
– na
območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega
področja in vse površine gozda kot zemljišča. |
(2) V
IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
(3) Na
meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in
IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV.
stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na
katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
(4) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno
zaščito pred hrupom, če aktivne zaščite ni mogoče izvesti, pa s
pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija
fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov). |
(5) Stopnje varstva pred hrupom so lahko v času javne prireditve,
javnega shoda, v času gradnje ali drugega dogodka, na katerih se
uporabljajo zvočne ali druge naprave, spremenjene, vendar morajo biti
skladne s predpisi, ki določajo mejne vrednosti hrupa za čas javne
prireditve. Za ta namen je treba pridobiti soglasje pristojnega
soglasodajalca. |
(6) Mejne in kritične vrednosti kazalnikov hrupa so določene z Uredbo o
mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju. |
|
96. člen |
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Ta
prostorski načrt glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja
določa stopnje varstva pred sevanjem, ki so določene glede na
občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za
posamezne površine: |
I.
stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine
podrobnejše namenske rabe prostora: |
– na
območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska
pozidava (SSs, SSv), stanovanjske površine za posebne namene (SB); |
– na
območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK), |
– na
območju površin razpršene poselitve (A, Ao), |
– na
drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje
in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk),
verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne,
poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo), |
– na
območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU), |
– na
območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo
in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD), |
– na
posebnih območjih: športni centri (BC in BT); |
II.
stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine
podrobnejše namenske rabe prostora: |
– na
območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za
industrijo (IP), |
– na
območjih prometnih površin (P): vse površine, |
– na
območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine, |
– na
območjih energetske infrastrukture (E): vse površine, |
– na
območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine, |
– na
območjih vodnih zemljišč (V): vse površine, |
– na
območjih mineralnih surovin (L): vse površine, |
– na
območjih kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju
na prostem, |
– na
območjih gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega
področja in vse površine gozda kot zemljišča. |
(2) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
(3) Novogradenj, nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno
umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega: |
– za
daljnovode 110 kV 15 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda), |
– za
daljnovod 220 kV 30 m na vsako stran, |
– za
daljnovod 400 kV pa 45 m na vsako stran. |
|
97. člen |
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri
osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaženja okolja. |
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste
in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
(3) Pri
ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve
naj se uporabijo le popolnoma zasenčena ali taka svetila, ki ne oddajajo
svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen
senzor za samodejni vklop in izklop. |
(4) Vsa
svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije za
razsvetljavo na prostem je treba uskladiti z veljavnimi predpisi. |
|
98. člen |
(zagotavljanje ustreznega osončenja) |
Pri
gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev,
osončenje, prevetrenost in druge zahteve skladno s predpisi in tem
odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba,
otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z
direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
III. 6
Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
|
99. člen |
(razpršena gradnja na nestavbnih zemljiščih) |
Na
legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni: |
– rekonstrukcija objektov, |
– dozidave in nadzidave do 20 % BTP osnovnega objekta, |
– odstranitev objektov, |
– komunalna in oblikovna sanacija objektov. |
|
III. 7
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
100. člen |
(klasifikacija objektov in rabe glede na namen) |
V tem
poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz
preglednice 47. člena tega prostorskega načrta določeni: |
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob
izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in
dejavnosti), |
– dopustne gradnje in druga dela, |
– prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in
zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za
gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše
namenske rabe. |
|
101. člen |
(dopustni objekti) |
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih
objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: |
– so
vrste objektov označene s šifro skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst
objektov in objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in
navodili za razvrščanje objektov, |
– če so
po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to
pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti
objekti, |
– če je
po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju
določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta – BTP), to
pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo
pogoju iz oklepaja. |
102. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
površinah) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa
enostanovanjska pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SSs
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez
spremljajočih dejavnosti ali z njimi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1242 Garažne stavbe
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije, točilnice
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
12203 Druge poslovne stavbe: samo v sklopu stanovanjskih stavb
(do 50 % celotnega BTP)
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v sklopu
stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, samo do 50 m2
BTP oziroma višine 8,0 m |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + 1 + M |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SSv – urbana večstanovanjska
pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SSv
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1242 Garažne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije in točilnice v pritličju stavbe
12203 Druge poslovne stavbe: samo v pritličju in 1. nadstropju
stavbe
12301 Trgovske stavbe: samo v pritličju stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, samo v pritličju stavbe
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VP, NN |
največ 0,5 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + 4 |
|
103. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
površinah za posebne namene) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SBv – stanovanjske površine za
posebne namene« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SBv
Stanovanjske površine za posebne namene, in sicer bivanje
starostnikov, oskrbovana stanovanja s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
1242 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije in točilnice v pritličju stavbe
12301 Trgovske stavbe: samo v pritličju stanovanjske stavbe (do
40 % pritličja)
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo do 30 % BTP)
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VP, NN |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + 4 |
104. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah
podeželskega naselja) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja,
mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SKs
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 250 m2)
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, U |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
stanovanjske
K + P + 1 + M
nestanovanjske
K + P + 4 |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SKg
Površine, ki so namenjene gospodarskim objektom. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1242 Garažne stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
2411 Športna igrišča
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, ki niso vezne na kmetijstvo ali
gozdarstvo in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NK, KG |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + M |
|
105. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin
počitniških hiš) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »SP – površine počitniških hiš«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SP
Stanovanjske površine, ki so namenjene občasnemu bivanju in
počitku. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe: samo počitniške hiše
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NK, NP |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 10 % |
K + P + M |
|
106. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih
centralnih dejavnosti) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih
dejavnosti« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena
prepletanju trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in
verskih dejavnosti ter bivanju. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12303 Bencinski servisi
1241 Postajna poslopja, terminali
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300 m2
BTP oziroma višine 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2 in do višine 11 m)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1262 Muzeji in knjižnice
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo
1265 Stavbe za šport
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe (do 300 m2 BTP
oziroma višine 11 m)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1272 Obredne stavbe
1242 Garažne stavbe
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN, VP, U |
/ |
največ 1,6 |
/ |
K + P + 4 |
|
107. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih
centralnih dejavnosti) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne,
poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt ter bivanje«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDo
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladujejo trgovske,
oskrbne, poslovno-storitvene dejavnosti. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske storitve
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300 m2
BTP oziroma višine do 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2 BTP oziroma višine do 11 m)
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 200 m2)
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, VP |
/ |
največ 1,6 |
/ |
K + P + 4 |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti
za izobraževanje« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni
pogoji: |
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDi
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje dejavnost
izobraževanja, vzgoje in športa. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe
1242 Garažne stavbe
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 400 m2)
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo v sklopu
stanovanjskih stavb (do 40 % pritličja)
12203 Druge poslovne stavbe v sklopu stavb za izobraževanje
(12630) (do 20 % celotnega BTP)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP
VP |
/ |
največ 1,6 |
/ |
K + P + 4 |
(3) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti
za kulturo« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDk
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje kulturna
dejavnost. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do velikosti 150 m2)
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do
velikosti 100 m2)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1262 Muzeji in knjižnice
126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 400 m2
BTP)
1242 Garažne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
U
VP |
/ |
največ 1,6 |
/ |
do višine 14,0 m |
(4) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti
za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CDv
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje verska dejavnost.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do velikosti 150 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do
velikosti 100 m2)
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo do velikosti 150 m2
1272 Obredne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
javne sanitarije
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
U, VP, NK, KG |
/ |
največ 1,6 |
/ |
do višine 14,0 m |
|
108. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih
dejavnosti) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
I – območja proizvodnje |
Podrobna namenska raba |
IG – gospodarske cone
Površine, namenjene trgovski, storitveni in proizvodni
dejavnosti ter prometu in skladiščenju. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe za potrebe cone
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12303 Bencinski servis
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij
1242 Garažne stavbe za potrebe cone
125 Industrijske stavbe in skladišča
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi, nadstrešnice in javne sanitarije
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in
vetrolov
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine in proizvodne dejavnosti iz kmetijstva in
gozdarstva |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VV, T |
/ |
največ 3,0 |
/ |
do višine 20,00
(del stavbe) |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »IP – površine za industrijo« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
I – območja proizvodnje |
Podrobna namenska raba |
IP – površine za proizvodnjo
Površine, namenjene industrijski proizvodni dejavnosti, prometu
in skladiščenju. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1220 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij
1242 Garažne stavbe za potrebe cone
125 Industrijske stavbe in skladišča
12303 Bencinski servis
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo
nadstrešek in vetrolov
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine in proizvodne dejavnosti iz kmetijstva in
gozdarstva |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VV, T |
/ |
največ 3,0 |
/ |
do višine 20,00 m
(del stavbe) |
|
109. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
B – posebna območja |
Podrobna namenska raba |
BC – športni centri
Območja športnih površin in objektov, ki so namenjeni športnim
dejavnostim in športnim prireditvam. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe (do 250 m2)
1220 Poslovne in upravne stavbe (do 150 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 150 m2)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo (do 100 m2)
1265 Stavbe za šport
1242 Garažne stavbe
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo
nadstrešek in lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
VV, U, T |
največ 0,8 |
/ |
najmanj 10 % |
do višine 20,0 m |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
B – posebna območja |
Podrobna namenska raba |
BT – območja za turizem
Območja so namenjena hotelom, bungalovom in drugim objektom za
turistično ponudbo in nastanitev. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1220 Poslovne in upravne stavbe (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 150 m2)
1242 Garažne stavbe
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo (do 150 m2)
1265 Stavbe za šport
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
javne sanitarije.
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba: samo garaža
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in
lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava |
|
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NK, NN, VV, U |
največ 0,8 |
/ |
najmanj 10 % |
do višine 20,0 m |
|
110. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih
površin) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in
šport« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZS – površine za rekreacijo in šport
Območja so namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 100 m2)
1265 Stavbe za šport
2411 Športna igrišča
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek in
lopa
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZP – parki
Območja odprtega prostora v naseljih. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo do 100 m2
tlorisne površine)
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo botanični vrtovi
1265 Stavbe za šport
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na
debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NN, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
(3) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZD – druge urejene zelene površine
Območja zelenih pasov z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
V območju zaščitnih zelenih pasov je izjemoma dovoljeno graditi
do obsega, ko ni prizadeta varovalna ali druga nadrejena
funkcija.
21 Objekti prometne infrastrukture
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24201 Obrambni objekti
Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne
ogroženosti.
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
(4) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba |
ZK – pokopališča |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 100 m2)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 100 m2)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
12722 Pokopališke stavbe
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene:
spomeniška, umetniška in podobna obeležja
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
24204 Pokopališča |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK |
največ 0,3 |
/ |
najmanj 20 % |
P + M |
|
111. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih
površin) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
P – območja prometnih površin |
Podrobna namenska raba |
PC – površine cest |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
in gozdne ceste
2141 Mostovi in viadukti
2142 Predori in podhodi
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
/ |
/ |
/ |
/ |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
P – območja prometnih površin |
Podrobna namenska raba |
PO – ostale prometne površine |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
12301 Trgovske stavbe: pokrita tržnica
1242 Garažne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
javne sanitarije
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
112. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površin
železnic) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »PŽ – površine železnic« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
P – območja prometnih površin |
Podrobna namenska raba |
PŽ – površine železnic |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij
ter z njimi povezane stavbe
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste
212 Železniške proge
21410 Železniški mostovi in viadukti
21421 Železniški predori in podhodi
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
113. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih
komunikacijske infrastrukture) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja telekomunikacijske
infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
T – območja komunikacijske infrastrukture |
Podrobna namenska raba |
T – površine so namenjene izvajanju dejavnosti in gradnji
objektov s področja komunikacijske infrastrukture. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
21302 Letalski radio – navigacijski objekti
22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
/ |
|
114. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske
infrastrukture) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske
infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
E – območja energetske infrastrukture |
Podrobna namenska raba |
E – površine so namenjene izvajanju dejavnosti in gradnji
objektov s področja energetske infrastrukture. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1220 Poslovne in upravne stavbe, vezane na osnovno dejavnost
EUP
1251 Industrijske stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
2214 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
2221 Lokalni (distribucijski) plinovodi
2303 Objekti kemične industrije: plinarne
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
/ |
|
115. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske
infrastrukture) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
O – območja okoljske infrastrukture |
Podrobna namenska raba |
O – površine so namenjene izvajanju gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z
odpadki. |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1220 Poslovne in upravne stavbe, vezane na osnovno dejavnost
EUP
1251 Industrijske stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice
2212 Daljinski vodovodi
2222 Lokalni vododvodi
2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
24203 Objekti za ravnanje z odpadki
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Pomožni komunalni objekt |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, U, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
do višine 14,0 m |
|
116. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene
poselitve) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
A – območja razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba |
A – površine razpršene poselitve
Površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
|
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1242 Garažne stavbe
1251 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 250 m2)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK
KG, U |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
stanovanjske
K + P + 1 + M
nestanovanjske
do višine 14,0 m |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »Ao – površine razpršene poselitve z
omejeno rabo« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Ao – območja razpršene poselitve z omejeno rabo |
Podrobna namenska raba |
Ao – površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi
obstoječih objektov. |
Vrsta objektov |
Dopustne so rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih
objektov.
Zahtevni, manj zahtevni:
1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev:
planinske koče, lovske koče, zavetišča
1242 Garažne stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1272 Obredne stavbe |
|
Enostavni in nezahtevni:
– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
– Pomožni objekt v javni rabi
– Ograja
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Nepretočna greznica
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Samostojno parkirišče
– Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno
– Pomol
– Športno igrišče na prostem
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
– Objekt za oglaševanje
– Objekt za rejo živali
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
– Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Proizvodne in skladiščne dejavnosti, ki niso vezane na kmetijsko
ali gozdarsko dejavnost, promet in trgovina na debelo.
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK
KG |
največ 0,4 |
/ |
najmanj 10 % |
Stanovanjske
K + P + 1 + M
Nestanovanjske
do višine 14,0 m |
|
117. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih
zemljišč) |
Na
območjih namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
K – območja kmetijskih zemljišč |
Podrobna namenska raba |
K1 in K2 – površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni: |
|
2112 |
Rekonstrukcije: lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih
cest in gozdnih cest.
Možna je gradnja dovozov do obstoječih legalno zgrajenih
objektov kot hišni priključek.
Dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve
nivojskih križanj z regionalno železniško progo 82
Grosuplje–Kočevje. Nadomestne ceste in poti potekajo v 30 m pasu
(od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot
rekonstrukcija le-teh. |
2153 |
Agrarne operacije ter sistemi in vodni zadrževalniki za
namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč ob predhodni
pridobitvi vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po veljavni
zakonodaji (Zakon o vodah) |
221 |
Gradbeno-inženirski objekti:
daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in
daljinski elektroenergetski vod |
222 |
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
22232 |
Čistilne naprave: za čiščenje komunalne odpadne vode kot
enostaven objekt z zmogljivostjo do 50 PE |
24201 |
Obrambni objekti: posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
24205 |
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje:
ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov |
|
Nezahtevni in enostavni objekti |
|
Začasni objekti skladno s splošnimi smernicami s področja
varovanja kmetijskih zemljišč (vezano na šesti odstavek
57. člena tega odloka) |
Premični čebelnjak in pomožna kmetijska-gozdarska oprema skladno
s splošnimi smernicami s področja varovanja kmetijskih zemljišč
|
|
Pomožni objekt v javni rabi |
Nadkrita čakalnica na postajališču kot enostaven objekt, in
sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste |
Pomožni cestni objekt, dopustno le ob rekonstrukciji lokalnih
cest |
Podporni zid |
Dopustno le v okviru agromelioracij |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Dopustni so vsi, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob
rekonstrukciji lokalnih cest. |
Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje
|
Dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni
sistem s črpališčem in vodni zbiralnik ob predhodni pridobitvi
vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po zakonu o vodah.
|
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt |
Stavbe: dopustne vse, razen kleti in vinske kleti |
Gradbeno-inženirski objekti: dopustni vsi, razen grajena gozdna
prometnica |
Stolpni silos |
Dvojni kozolec |
Zbiralnik gnojnice ali gnojevke |
Mala komunalna čistilna naprava |
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti
zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt
za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekti
za spremljanje seizmičnosti. |
Pomožni komunalni objekt |
Nepretočna greznica |
Rezervoar |
Vodnjak, vodomet |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina
na debelo. |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
Za posege v enotah kulturne dediščine je treba upoštevati
določila 82. člena (celotno ohranjanje kulturne dediščine) in
pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
|
118. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih
zemljišč) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
G – območja gozdnih zemljišč |
Podrobna namenska raba |
G – površine gozdnih zemljišč |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni: |
|
24201 |
Obrambni objekti |
24205 |
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje:
ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov
Gozdne prometnice in gozdne vlake |
Dopustne so tudi gradnje in ureditve:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– gozdarske prostorske ureditvene operacije skladno z Zakonom o
gozdovih,
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja ali širitve.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti
soglasje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe.
|
|
Nezahtevni in enostavni objekti: |
|
Pomožni objekt v javni rabi |
Enostaven objekt |
Vodnjak, vodomet |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno |
Pomol |
Objekt za oglaševanje |
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva in gozdarstva. |
|
Objekt za rejo živali |
Ribogojnice, čebelnjaki:
Dopušča se gradnja čebelnjakov zunaj območij kmetij praviloma
prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Postavitev je
možna pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje
čebelarske organizacije. |
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt |
Obore se lahko gradi le izven strnjenih kompleksov gozdov v
območju stika s kmetijskimi površinami oziroma v območju
prepletanja kmetijskih in gozdnih površin. |
Pomožni komunalni objekt |
Pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na
smučišču |
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva in gozdarstva. |
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina
na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
Za posege v enotah kulturne dediščine je treba upoštevati
določila 82. člena (celostno ohranjanje kulturne dediščine) in
pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozdovi« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Gv – območja varovalnih gozdnih zemljišč |
Podrobna namenska raba |
Gv – površine varovalnih gozdov |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni: |
|
Gradnja objektov na območju podrobne namenske rabe Gv ni
dovoljena, razen gradnje objektov za potrebe javne gozdarske
službe:
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti
za zadrževanje plazov |
Nezahtevni in enostavni objekti: |
– Vodnjak vodomet: dopustni so samo objekti za raziskave
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Vse dejavnosti, razen gozdarstva. |
|
119. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) |
(1) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
V – območje voda |
Podrobna namenska raba |
VC – površine površinskih voda – celinske vode |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
2141 Mostovi
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali,
kanalski predori
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov
24201 Obrambni objekti
Za vse posege v območja z oznako VC je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za urejanje voda, varstva narave in kulturne
dediščine oziroma tudi vodno pravico za rabo vode. |
|
|
Nezahtevni in enostavni objekti |
|
Podporni zid |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno |
Pomožni objekti se ne umeščajo na vodna zemljišča. |
Pomol |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
|
Objekt za rejo živali |
Samo ribogojnice, ki se locirajo izven vodnega in priobalnega
zemljišča. Odvzem vode za potrebe ribigojnice je pogojno
dovoljen samo ob predhodno pridobljenem dovoljenju. Prioritetno
se ohranja hidromorfološko stanje vodnega telesa celinskih voda,
vključno s poplavnimi površinami, potem sledijo objekti,
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, nato objekti,
namenjeni izvajanju vodnih pravic za posebno rabo voda, temu
sledijo premostitveni objekti javne infrastrukture.
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva. |
Pomožni komunalni objekt |
Pomožni komunalni objekti se ne umeščajo na vodna zemljišča.
|
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Pri umeščanju objekta je treba pridobiti mnenje pristojnega
organa za področje kmetijstva. |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, skladiščenje,
promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
(2) Na
območjih podrobnejše namenske rabe »VI – vodna infrastruktura« veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
V – območje voda |
Podrobna namenska raba |
VI – območje vodne infrastrukture |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
2141 Mostovi
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali,
kanalski predori
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode
24201 Obrambni objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti
za zadrževanje plazov
Za vse posege v območja z oznako VI je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za urejanje voda, varstva narave in kulturne
dediščine. |
|
|
Nezahtevni in nezahtevni objekti: |
|
Podporni zid |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja |
Za gradnjo ali posege v prostor je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa za področje voda. |
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Pomožni komunalni objekt |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, skladiščenje,
promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
120. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih
surovin) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »LN – območja mineralnih surovin«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
L – območja mineralnih surovin |
Podrobna namenska raba |
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
Vrsta objektov |
Zahtevni, manj zahtevni:
1251 Industrijske stavbe za potrebe ali kot dopolnitev
dejavnosti na območju z oznako LN
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča za potrebe ali kot
dopolnitev dejavnosti na območju z oznako LN |
|
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice in
sanitarije
2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
24201 Obrambni objekti
24203 Objekti za ravnanje z odpadki
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti
za zadrževanje plazov
Enostavni in nezahtevni:
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina
na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,3 |
/ |
/ |
/ |
|
121. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe
obrambe zunaj naselja) |
Na
območjih podrobnejše namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe zunaj
naselja« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
f – območja za potrebe obrambe |
Podrobna namenska raba |
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij – območja izključne
rabe |
Vrsta objektov |
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščeni drugje: vojašnice, stavbe za
nastanitev za zaščito, reševanje in pomoč, pokrita vojaška
strelišča, nadstrešnice in sanitarije
24201 Obrambni objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe,
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov.
Vojaški vadbeni objekti ter objekti zaščite in reševanja.
Enostavni in nezahtevni:
– Podporni zid
– Mala komunalna čistilna naprava
– Rezervoar
– Vodnjak, vodomet
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja
– Pomožni komunalni objekt
– Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov |
|
Izključujoče dejavnosti |
Stanovanjske površine, centralne ter proizvodne dejavnosti,
promet in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji
|
TIP |
FZ |
FI |
DZP |
etažnost |
NP, NK, KG, T |
največ 0,8 |
/ |
/ |
/ |
|
122. člen |
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture po naslednji klasifikaciji
je dovoljena v vseh območjih EUP, razen na kmetijskih zemljiščih (K1 in
K2), kjer je dovoljena gradnja skladno z določili 117. člena tega
odloka: |
211
Ceste |
214
Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
2211
Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi |
2212
Daljinski vodovodi |
2213
Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja |
2214
Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi |
2221
Lokalni (distribucijski) plinovodi |
2222
Lokalni vodovodi |
2223
Cevovodi za odpadno vodo |
2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja. |
(2) Kjer
je dovoljena gradnja prenosnih in distribucijskih omrežij, je skupaj z
izgradnjo omrežij dovoljeno poleg samih cevovodov ali vodov graditi tudi
pripadajoče objekte in skladno s sektorskimi predpisi tudi postavitev
varnostnih ograj ali drugih nezahtevnih in enostavnih objektov in naprav
varovanja. |
|
III. 8
Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora |
|
123. člen |
(enote
urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
(1) Za
posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih
izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji. |
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora so določeni v Prilogi 1. |
|
III. 9
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnih
prostorskih načrtov |
|
124. člen |
(območja, za katera je predvidena izdelava podrobnih prostorskih
načrtov) |
(1) Podrobni
prostorski načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za: |
– celovito oziroma delno prenovo naselja, |
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo, |
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih
in drugih nesreč, |
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov, |
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na
okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju,
ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave. |
(2) Meja
podrobnega načrta je določena s tem prostorskim načrtom. |
|
125. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnega prostorskega
načrta) |
(1) Na
območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava
podrobnega prostorskega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni
naslednji posegi: |
– vzdrževanje objektov, |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
– gradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov s soglasjem organa občine
Ribnice, pristojnega za urejanje prostora |
– odstranitev obstoječih objektov, |
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne
infrastrukture. |
(2) Predhodna parcelacija pred sprejetjem podrobnega prostorskega načrta
ni potrebna, ker podrobni prostorski načrt definira tudi površine,
namenjene prometni infrastrukturi, javni gospodarski infrastrukturi in
javnim in skupnim površinam. |
(3) Dovoljeno je vzdrževanje, gradnja novih objektov, prizidave in
nadzidave obstoječih objektov ter gradnja nadomestnih objektov, če ne
bodo ovirali poznejšega načrtovanja posegov v prostor. V tem primeru je
treba v okviru dokumentacije za gradnjo določiti oziroma rezervirati
površine za javne programe, predvsem površine za ceste, druge potrebne
prometne površine, površine za osnovno komunalno infrastrukturo ter
skupne zelene površine in zelene ločnice. Namenska raba objektov v
območju mara biti skladna z načrtovano namensko rabo. Če gre v tem
območju za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine,
je treba za kakršne koli posege pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine. |
|
126. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Za
enoto urejanja, za katero je predvidena izdelava podrobnega prostorskega
načrta, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: |
– splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 3 tega
prostorskega načrta, |
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 7 tega
prostorskega načrta. |
Skupne
usmeritve za izdelavo OPPN-ja iz tega poglavja in morebitne dodatne
podrobne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN-jev se upoštevajo kot
izhodiščne usmeritve in se lahko na podlagi prostorskih podatkov in
razvojnega programa prilagodijo. |
(2) Splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve
za izdelavo podrobnejših načrtov se uporabljajo v vseh enotah urejanja,
za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, če ni s
podrobnimi usmeritvami določeno drugače. |
(3) Če
podrobnejši načrt vključuje več enot urejanja, je treba izdelati
strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje
podrobnejšega načrta. |
(4) Če
se izdela podrobnejši načrt samo za del predvidenega območja, je treba
pripraviti strokovne podlage za celotno območje podrobnejšega načrta,
določiti in rezervirati površine za javne programe, kot so šola, vrtec,
dom za ostarele ipd., ter skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest
in osnovno komunalno infrastrukturo ter etapnost izvajanja podrobnejšega
načrta. |
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor
gradbene prostornine in delež odprtih zelenih površin se v podrobnejšem
načrtu računa za območja posameznih enot urejanja glede na namensko
rabo. Faktorji v podrobnih prostorsko-izvedbenih pogojih so za izdelavo
OPPN-jev izhodiščni. Na podlagi strokovnih podlag, kot so geodetski
načrt in izdelane programske zasnove z organizacijo prostora, se lahko
faktorji in velikostni gabariti načrtovanih objektov korigirajo. |
V
izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in
ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami. |
|
127. člen |
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj) |
(1) Strokovne
rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo z
izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela eden ali
več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna
njihova medsebojna primerjava. Variantno rešitev, ki je podlaga za
pripravo prostorskega akta, izbere Občina Ribnica. |
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko
pridobijo tudi z javnim natečajem. |
|
128. člen |
(posebni
pogoji za območja stanovanj, ki se načrtujejo s podrobnimi prostorskimi
načrti) |
(1) Za
območja novih stanovanj oziroma stanovanjske soseske je treba zagotoviti
normativno določene kapacitete za vrtce, osnovne šole, domove za
starejše občane, osnovno zdravstvo in osnovno oskrbo prebivalcev. |
(2) V
strokovnih podlagah za podrobnejši načrt se izdela preveritev
razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva
znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Občine Ribnica, pristojen za
primarno izobraževanje ali zdravstvo, ugotovi, da so obstoječe
kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova
stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju podrobnejšega
načrta sočasno z gradnjo stanovanj načrtovati nove ali dodatne tovrstne
objekte oziroma kapacitete. |
(3) V
novem stanovanjskem naselju s kapaciteto več kot 300 stanovanj je treba
v primeru, da v oddaljenosti več kot 500 m ni tovrstnih dejavnosti,
zagotoviti površine za dejavnosti osnovne oskrbe prebivalcev v obsegu
3 % bruto etažnih površin novogradnje. |
|
129. člen |
(prekoračitve FZ, DZP in FI) |
(1) V
podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča in faktorja
zazidanosti zemljišča izjemoma lahko prekorači za največ 10 % navedenih
vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor
odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je
treba v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene
zelene in parkirne površine skladno z določili tega prostorskega načrta. |
(2) Pri
načrtovanju občinskih podrobnih načrtov so dopustna odstopanja od
usmeritev iz tega odloka, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, geomehanskih, hidroloških, prometnih in drugih razmer ter na
podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo
tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji. |
|
130. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Če
se v postopku priprave dokumentacije za posamezni objekt, napravo ali
prostorsko ureditev ugotovi, da je treba po mnenju pristojnih
ministrstev, organov ali občine načrtovane ureditve zaradi
funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma
spremeniti in z drugačno ureditvijo prispevati k ohranjanju narave in
kulturne dediščine oziroma naravnih dobrin, omogočiti ohranitev
naravnega in kulturnega značaja krajine, zmanjšati pričakovano
obremenitev okolja in zmanjšati vplive na načrtovano krajinsko sliko
območja in kakovost okolja, se takšna sprememba šteje kot dopustna. |
(2) Pri
posegih na območjih in objektih kulturne dediščine se ne upoštevajo vsa
določila tega odloka, ampak se primarno upoštevajo izhodišča in pravila,
ki so veljala v času nastanka ureditev, gradenj oziroma v obdobju, ki ga
je vrednostno določil pristojni zavod.« |
|
5. člen |
Dosedanji 135., 136., 137., 138., 139. in 140. člen postanejo 131.,
132., 133., 134., 135. in 136. člen. |
|
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
6. člen |
(dokončanje postopkov) |
(1) Postopki
za izdelavo in sprejemanje Občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki
so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih,
veljavnih v času sprejetja sklepa za začetek priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
(2) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov
Občine Ribnica, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo
gradbenega dovoljenja. |
(3) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanja
prostora in soglasodajalcev, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se
nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka. |
|
7. člen |
(hramba
SD OPN) |
(1) Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela Občinskega prostorskega
načrta – spremembe št. 1 (SD OPN-1) so izdelane v digitalni in analogni
obliki. Arhiviranje in vpogled v občinski prostorski načrt se
zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj
skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. |
(2) SD
OPN-1 Občine Ribnica so na vpogled na sedežu Občine Ribnica kot
pripravljavcu tega dokumenta. |
(3) Občinske prostorske akte pripravljavec z dnem njihove uveljavitve
posreduje Upravni enoti Ribnica in na Ministrstvu za okolje in prostor. |
|
8. člen |
(veljavnost SD OPN-1) |
Ta odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti
dan po objavi. Besedilni in grafični del odloka se objavita na spletni
strani Občine Ribnica. |
|
Št. 350-0007/2013 |
Ribnica, dne 14. julija 2016 |
|
Župan |
Občine Ribnica |
Jože Levstek l.r. |
|
|