|
Na podlagi 2. člena
zakona o
planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS,
št. 48/90), dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000,
dopolnjenega v letu 1994 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86,
20/88, 2/90, 12/93, 16/94), in 19. člena statuta Občine Gorišnica
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95, 5/96) je Občinski svet
občine Gorišnica na seji dne 23. 12. 1997 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine
Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Gorišnica, dopolnjenega v
letu 1996 |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se za območje Občine Gorišnica spremenijo in
dopolnijo prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine
Ptuj za obdobje 1986-1990, dopolnjenega leta 1994 (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93,
16/94). |
|
|
2. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990,
dopolnjenega leta 1994, za območje Občine Gorišnica so naslednje: |
|
|
– v točki 5.1.9., to je območje Krajevne skupnosti
Gorišnica, se spremeni tabela tako: |
|
|
– v prvi, drugi, tretji, peti, šesti in deseti vrsti se
spremeni površina, tako da se spremenjene 1., 2., 3., 5., 6. in 10.
vrsta glasijo: |
|
|
»S1 Moškanjci 39,63 ha SKP PUP« |
|
|
»S2 Zamušani 14,53 ha SKP PUP« |
|
|
»S3 Gorišnica 49,28 ha SKP PUP« |
|
|
»S5 Zagojiči 7,60 ha SKP PUP« |
|
|
»S6 Formin I 20,99 ha SKP PUP« |
|
|
»S10 Mala vas 10,98 ha SKP PUP« |
|
|
– za 14. vrsto (P3 Formin MHE PUP) se vstavi nova vrsta,
ki glasi: |
|
|
»P4 Moškanjci 0,81 ha betonarna PUP« |
|
|
– izvzame se predzadnja vrsta, ki glasi: |
|
|
»R1 Muretinci – golf 83,64 ha rekreacijski center UN« |
|
|
– za predzadnjo vrsto se vstavi nova vrsta, ki glasi: |
|
|
»R2 Kanal 146,55 ha energetska, vodnogospodarska UN« |
|
|
– na koncu točke b) Prometna infrastruktura se za drugo
alineo vstavi tretja alinea, ki se glasi: »izgradnja nadvoza čez
železniško progo Ptuj–Ormož v Zamušanih« |
|
|
– v točki 5.1.23., to je območje Krajevne skupnosti
Cirkulane, se spremeni tabela tako: |
|
|
– za 5. vrsto (R1 Borl – Veliki vrh 73,23 ha rekreacija
UN) se vstavi nova vrsta, ki glasi: |
|
|
»R2 Cirkulane 1,25 ha dvonamenska raba: šport-rekreacija,
kmetijstvo PUP« |
|
|
– v točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se v prvem
odstavku izvzame 5. alinea, ki glasi: |
|
|
»P9,23-R1 in P23-Kul Grad Borl UN« |
|
|
– v točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo
alineo prvega odstavka dodata novi alinei: |
|
|
– P9-R2 Kanal UN |
|
|
– P9 magistralna cesta Hajdina–Ormož LN |
|
|
– v točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se izvzame
celotno besedilo podtočke 5.2.5. P9,23-R1 in P23, Kul-Grad Borl, |
|
|
– za točko 5.2.25. (P11-S6/III Rabelčja vas – zahod
(»Breg«) se dodata naslednji točki: |
|
|
– 5.2.26. P9-R2 Kanal |
|
|
Programske zasnove za ureditveni načrt Kanal za območje P9
– R2 (dovodni in odvodni kanal HE Formin z elektrarno) |
|
|
1. meje območja in obodna parcelacija |
|
|
Celotno ureditveno območje Kanal meri skupno ca. 146,55
ha. |
|
|
Območje se deli v dve enoti: |
|
|
1.1. dovodni Kanal HE Formin z objektom elektrarne na
območju Občine Gorišnica, ki obsega strugo kanala, brežine in poti ob
kanalu ter objekt elektrarne. Na zahodu meji na občinsko mejo med Mestno
občino Ptuj in Občino Gorišnica, na vzhodu pa se zaključi z objektom
elektrarne. |
|
|
1.2. odvodni Kanal HE Formin, ki obsega strugo kanala,
brežine in poti ob kanalu. Obsega območje med objektom elektrarne in
občinsko mejo med Občino Gorišnica in Občino Ormož. |
|
|
Obodna parcelacija: |
|
|
Izhodišče je občinska meja med Mestno občino Ptuj in
Občino Gorišnica, ki poteka čez dovodni kanal HE Formin. Izhodiščna
točka je skrajna severna točka na stičišču parcel 370 k.o. Sobetinci in
368 k.o. Zagojiči. |
|
|
Od izhodišča poteka severna meja območja v liniji proti SV
po severnih robovih parcel 368 k.o. Zagojiči, 517 k.o. Muretinci, 510
k.o. Gajevci in delu roba parcele 511/1, ki v zaključnem loku v liniji
nepravilne oblike vodi do objekta elektrarne, ga vključi in se nadaljuje
od elektrarne v liniji najprej proti JV, nato se obrne proti SV po
severnem robu parcele odvodnega kanala HE Formin 511/2 k.o. Formin do
občinske meje med Občino Gorišnica in Občino Ormož. Tu se linija obrne
proti J po občinski meji do stičišča parcel 318/2 in 511/2 k.o. Formin
in se nadaljuje v smeri proti Z po južnem robu parcele 511/2 k.o. Formin
do objekta HE Formin, ga vključi in v liniji nepravilne oblike preseka
parcelo 511/1 do stika s parcelo 511/4 k.o. Formin, nato pa v smeri
proti Z poteka naprej po južnih robovih parcel 511/1 k.o. Formin, 510
k.o. Gajevci, 517 k.o. Muretinci in 368 k.o. Zagojiči ter se zaključi z
občinsko mejo med Mestno občino Ptuj in Občino Gorišnica. |
|
|
2. namenska raba |
|
|
Energetska, vodnogospodarska |
|
|
Osnovna namembnost obeh kanalov je energetska in
vodnogospodarska. Služita potrebam HE Formin. Hkrati pa vodna masa
predstavlja pomemben vodni vir za bogatenje podtalnice Ptujskega polja
in za namakanje kmetijskih površin. |
|
|
Objekt HE Formin služi za proizvodnjo električne energije.
Razvoj dodatnih dejavnosti v območju Kanal ni predviden. |
|
|
3. usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko
načrtovanje |
|
|
Za območje Kanal spremembe niso predvidene. |
|
|
4. usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine |
|
|
Na območju P9 – R2 ni posebej varovanih objektov in
krajine. |
|
|
5. promet |
|
|
Obstoječih je več prečnih poljskih poti, ki vodijo do
območja in ob njem. Dovodni kanal prečkajo most v Zagojičih, most, ki
povezuje Gorišnico z Gajevci, in most v Forminu. |
|
|
Sam objekt HE Formin ima zgrajeno cestno povezavo z obeh
bregov kanala. |
|
|
6. komunalna infrastruktura |
|
|
Zgrajena je hidrocentrala Formin. |
|
|
7. zmogljivosti območja |
|
|
7.1. Obstoječe zmogljivosti in objekti: |
|
|
Oba kanala in elektrarna so zgrajeni kot namenski
energetski objekti za proizvodnjo električne energije. Vodna masa se
rabi za namakanje kmetijskih zemljišč in bogatenje podtalnice vodnega
vira v Mihovcih. |
|
|
7.2. Nove zmogljivosti in objekti: |
|
|
novi objekti niso predvideni. |
|
|
8. usmeritve za obrambo in zaščito prebivalstva |
|
|
Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo
v celoti upoštevani. |
|
|
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi
zahtevajo. |
|
|
– 5.2.27. P9 magistralna cesta Hajdina–Ormož |
|
|
Programske zasnove za lokacijski načrt magistralne ceste
Hajdina–Ormož za območje P9 obravnavajo območje odseka magistralne ceste
Hajdina–Ormož s pripadajočimi ureditvami prostora. |
|
|
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg
in določajo: |
|
|
– območje po parcelnih številkah, |
|
|
– organizacijo dejavnosti, |
|
|
– tehnološke pogoje in omejitve, |
|
|
– podrobnejšo namensko rabo površin, |
|
|
– infrastrukturna omrežja, objekte in naprave, |
|
|
– usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko
oblikovanje, |
|
|
– usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter
značilnih kakovostnih prvin krajine, |
|
|
– usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja, |
|
|
– usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito. |
|
|
1. območje po parcelnih številkah |
|
|
Programska zasnova obsega naslednje parcele: |
|
|
k.o. Zagojiči |
|
|
268, 352/2, 360/6, 360/5, 366/7, 260/1, 266, 265/1, 260/4,
260/8, 260/3, 260/9, 259/2, 257/2, 255/2, 254/7, 254/18, 254/8, 254/10,
253/2, 251/5, 251/2, 252, 248/3, 248/2, 248/1, 248/4, 247/2, 247/1,
247/3, 354, 244/1, 282/1, 242/2, 241/1, 238/1, 355/1, 237, 239/1, 239/2,
236, 235, 234, 239/2, 238/2, 379 |
|
|
k.o. Muretinci |
|
|
509, 51, 50, 49/1, 42/2, 42/3, 42/5, 36/3, 36/1, 35/1,
35/2, 31, 30, 25/2, 25/1, 24/3, 41, 24/3 |
|
|
k.o. Mala vas |
|
|
228, 229/2, 229/3, 230/1, 230/6, 230/2, 231/3 |
|
|
k.o. Gajevci |
|
|
498/2, 303/7, 303/1, 303/8, 303/10, 498/1, 304/1, 304/2,
305/2, 305/3, 293, 292/2, 292/1, 291, 290/2, 290/1, 289, 307, 308/2,
308/1, 309, 310, 311/3, 311/1, 312, 279, 278, 275, 274, 271/1, 271/2,
271/3, 270/2, 269, 268, 267, 263/1, 325/2, 326/2, 260/4, 327, 328,
499/5, 255/2, 254, 491, 492, 493/1, 516, 511, 513, 415/6, 415/1, 415/5,
415/4, 344/2, 367/1, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 369, 502/1, 415/7, 368,
365/1, 466, 467, 468/1, 469/1, 470/1, 471/3, 471/2, 471/1, 473/1, 474/1,
475/1, 475/5, 480, 502/3, 484, 485, 497/4, 483, 486/1, 486/2, 449/10,
6/1 |
|
|
k.o. Formin |
|
|
90, 89, 87, 511/4, 91/3, 91/5, 511/9, 91/11, 511/5, 489/8,
484/1, 511/10, 511/8, 91/12, 474, 466/1, 466/2, 452/1, 491/1, 450/1,
435/1, 432, 424/2, 424/3, 424/4, 424/1, 482/1, 425, 377/3, 431, 377/1,
379/3, 378/8, 378/7, 242/7, 375/2, 375/1, 378/1, 295, 499/3, 59, 261/2,
261/5, 261/3, 261/7, 261/6, 267/7, 267/8, 267/2, 270/4, 270/3, 280/2,
282/1, 289/3, 289/2, 292/1, 297, 300/3, 300/2, 300/4, 300/5, 307, 314/1,
317/2, 318/2, 501/11 |
|
|
2. tehnološki pogoji in omejitve |
|
|
Trasa poteka po ravninskem delu Ptujskega polja. Proti
severu ravnino zapirajo pobočja Slovenskih goric, proti jugu pa
Dravinjske gorice in Haloze. Ravnino tvorijo široke, 2–4 metre visoke
terase z nizkimi do visokimi ježami, ki jih je izoblikovala Drava s
selitvijo in poglabljanjem struge. Po najnižjem delu teče reka Drava, ki
je delno akumulirana v Ptujsko in Ormoško jezero. Drobne reliefne oblike
tvorijo ohranjeni mrtvi rokavi reke Drave in vzporedni razbremenilni
tokovi Struge in Studenčnice. Delno ohranjeni so tudi stari rokavi
dravskih pritokov. |
|
|
Najstarejšo osnovo tega prostora tvorijo zgornje miocenski
peščeni laporji. Podobni laporji srednjega miocena so povsod pod
Dravsko-Ptujskim poljem in proti jugu izdanjajo v Halozah in Dravinjskih
goricah s primešanimi konglomeratiziranimi prodi in peščenjaki. Te
plasti se v manjšem obsegu pojavljajo tik ob železniški progi ter povsod
pod dravskim prodom. Ob trasi je tudi zanemarljiv delež pliocenskih
plasti. Manjši vkopi bodo vanje posegali le ob zaključku trase. Pretežni
del prostora je zapolnjen s pleistocenskim in holocenskim rečnim prodom,
ki je odložen v značilnih terasah. Debelina prodov znaša v bližini Drave
nekaj metrov, proti sredini in robu ravnine pa več 10 metrov. Na
površini so tanke (do 30 cm debele) plasti humusa, na poplavnih terasah
pa je prod pokrit le z meljem in meljno glino. |
|
|
Na območju trase je reka Drava urejena v sistem HE Formin,
ki ga sestavljajo Ptujsko jezero, obdano z nasipi in drenažnimi jarki,
jez Markovci, dovodni kanal do HE Formin in odvodni kanal, ki se izliva
v Dravo pred Ormožem. Reka Drava je v tem delu izrazito meandrasta in
ima široko korito z obsežnimi preplavnimi robovi. Drava pod Markovci
odvaja dveletne visoke vode, ki presegajo pretok elektrarne, višje vode
pa poplavljajo inundacijsko območje, ki seže do kanala HE Formin. |
|
|
Pritoki Drave so večji del regulirani, pretežno na
desetletne visoke vode, zato je tudi ob njih občasno lokalno
poplavljanje. |
|
|
Za območje je značilen visok nivo talne vode.
Vodoprepustnost talnih sedimentov je visoka. Debeline vodonosnih plasti
se gibljejo med 3–12 metrov. Gladina na zgornji terasi Dravskega polja
je okrog 10 metrov pod terenom, na spodnji terasi (Šturmovci) pa le 1
meter pod terenom. Na Ptujskem polju so gladine podtalnice v plitvejši
legi – okrog 5 metrov na zgornji terasi in 2 metra pod terenom na
spodnji terasi. Podtalnica je izredno pomemben vir za oskrbo s pitno
vodo. |
|
|
Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje
letne temperature so največ 35° C, najnižje pa – 20° C. Povprečno so tla
zmrznjena ca. 3 mesece, zamrznitve segajo do globine 70 cm. Odjuge, ki
se pojavljajo v obdobjih zamrznitve, neugodno vplivajo na cestno telo. |
|
|
3. organizacija dejavnosti |
|
|
Programska zasnova obravnava odsek magistralne ceste M3
Hajdina–Ormož na območju Občine Gorišnica. |
|
|
Celoten odsek magistralne ceste poteka od prestavitve
Mariborske ceste v Ptuju južno od današnje Mariborske ceste, prečka
železniško progo Pragersko–Ptuj in poteka v nadaljevanju ob južnem
nasipu Ptujskega jezera, prečka Dravo pri jezu v Markovcih in poteka v
nadaljevanju ob južnem nasipu kanala HE Formin do meje z Občino Ormož. |
|
|
Preko območja Občine Gorišnica poteka odsek trase ob
južnem delu kanala HE Formin v dolžini 7.100 m. Trasa poteka od občinske
meje z Mestno občino Ptuj, pri križanju lokalne ceste proti Zagojičem
deviira proti jugu in se v nadaljevanju ponovno približa kanalu HE
Formin, poteka severno od naselja Placerovci vse do meje z občino Ormož. |
|
|
Na obravnavanem območju se predvidi: |
|
|
– magistralna cesta v dolžini 7.100 m, |
|
|
– vsi spremljajoči objekti, deviacije, mostovi, prepusti, |
|
|
– vsi priključki na obstoječe cestno omrežje, |
|
|
– protihrupne bariere v Placerovcih, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve vseh vodotokov, ki jih trasa
prečka. |
|
|
Zaradi gradnje magistralne ceste bo potrebno predvidoma
porušiti dva stanovanjska objekta v Placerovcih in en stanovanjski
objekt ob poljski poti ob občinski meji z Mestno občino Ptuj. |
|
|
4. namenska raba prostora |
|
|
Trasa magistralne ceste poteka večidel po kmetijskih
zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in so v prostorskih
planih (republiških in občinskih) opredeljena kot 1. območje kmetijskih
zemljišč. Večina 1. območja kmetijskih zemljišč na območju trase zaradi
ravnega reliefa in s tem dobrih možnosti za obdelavo tal sodi v I. in
II. kategorijo kmetijskih zemljišč, razen na aluvialnih nanosih, kjer so
tla zaradi vlažnosti III. kategorije. |
|
|
Območje kompleksnega urejanja meri 8,52 ha. Trasa poteka
večidel po kmetijskih območjih. Na urbano območje posega trasa na
območju Placerovcev, kjer poteka preko SV dela naselja. Na tem odseku je
potrebno v dolžini cca 350 m z ustreznimi ukrepi zmanjšati negativen
vpliv na bivalno okolje. |
|
|
5. infrastrukturna omrežja, objekti in naprave |
|
|
Predvidena trasa magistralne ceste ne križa obstoječega
kanalizacijskega omrežja, saj poteka večidel po neurbanih površinah. |
|
|
Trasa magistralne ceste prečka obstoječe oziroma
predvidene vodovodne cevovode. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih
kinetah z obojestranskimi jaški. |
|
|
Trasa magistralne ceste križa oziroma se približa
obstoječim 110 kV oziroma 20 kV daljnovodom. Vsa križanja in prestavitve
stebrov se izvedejo v skladu s predpisi. Na mestih, kjer ni možno doseči
predvidenih odmikov, je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju poiskati
ustrezno rešitev za prestavitev daljnovoda oziroma manjšo korekturo
trase. |
|
|
Magistralna cesta prečka več kablov oziroma prostih vodov
medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja. Na mestih
križanja se predvidi zaščita TK kablov s cevmi. Prostovodne TK linije se
na mestih križanja kablirajo. |
|
|
6. usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko
oblikovanje |
|
|
Trasa magistralne ceste in z njo povezane ureditve
predstavljajo velik poseg v prostoru in krajini, zato morajo ureditve
kontaktnega prostora upoštevati: |
|
|
1. Urbani prostor: |
|
|
– trasa magistralne ceste se naj prilagaja obstoječemu
urbanemu razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim
prostorskim dokumentom, |
|
|
– zagotovitvi varstvo pred vplivi magistralne ceste v
smislu hrupa in onesnaženja zraka, |
|
|
– nasilne posege v razdelitev prostora je potrebno urejati
z oblikovalskimi rešitvami ceste in kontaktnega območja, funkcionalnimi
prehodi in ohranitvijo obstoječih povezav. |
|
|
2. Odprti prostor – krajina: |
|
|
– pri vseh stikih magistralne ceste s kmetijskimi
površinami je potrebno na novo organizirati kmetijski prostor, |
|
|
– vse večje projektirane nasipe je potrebno posebno skrbno
oblikovati, |
|
|
– potrebne regulacije vodotokov morajo upoštevati tipiko
krajinske slike. Vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasti, prečni
profili pa v različnih naklonih. Zagotovljeno mora biti nemoteno
delovanje habitata, |
|
|
– vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo
izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije. |
|
|
3. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje objektov: |
|
|
– vsi objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in
izvedeni tako, da so usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora. |
|
|
7. usmeritve za zavarovanje naravne in kulturne dediščine
in značilnih kakovostnih prvin krajine |
|
|
Pri urejanju posegov zaradi gradnje magistralne ceste je
potrebno upoštevati posebnosti in značilnosti tega dela Dravskega in
Ptujskega polja. Za ohranitev biotopske pestrosti prostora je potrebno
ohraniti najbolj ogrožene biotope oziroma obnoviti naravno stanje ali pa
urediti nadomestne ali sekundarne biotope. Ohraniti je potrebno mokrišča
in vlažne travnike. |
|
|
8. usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja |
|
|
Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene
protihrupne bariere na odseku, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa
v stanovanjskem bivalnem okolju. |
|
|
Vsi potrebni ukrepi se opredelijo v poročilu o vplivih na
okolje. |
|
|
9. usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito |
|
|
Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti
zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. |
|
|
Vsi nasipi in ukopi morajo biti izvedeni tako, da ne bo
prihajalo do erozijskih procesov. |
|
|
Za gradnjo magistralne ceste ni posebnih pogojev z vidika
obrambe. |
|
|
10. tolerance |
|
|
Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem
načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna
odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo
rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in
oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. |
|
|
11. grafični del |
|
|
Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska
dokumentacija na kartah v merilu 1:5000: |
|
|
1. Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja
kompleksnega urejanja PKN, merilo 1:5000. |
|
|
2. Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja
TTN, merilo 1:5000. |
|
|
3. Komunalna in energetska infrastruktura TTN, merilo
1:5000. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina upošteva obvezna izhodišča s področja obrambe. |
|
|
4. člen |
|
|
Površine 1. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za
25,51 ha. Površine 2. območja kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 3,25
ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 0,70 ha. Površine ureditvenih
območij in razpršene gradnje se povečajo za 14,46 ha. |
|
|
5. člen |
|
|
Spremenijo se karte v merilu 1:5000 in 1:25000. Na teh
kartah se spremenita zasnova primarne rabe prostora in zasnova
prometnega omrežja. |
|
|
Dodajo se karte v merilu 1:5000: |
|
|
– Programske zasnove za UN Kanal. |
|
|
– Programske zasnove za LN magistralna cesta
Hajdina–Ormož. |
|
|
Karte so sestavni del tega odloka. |
|
|
6. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Št. 012-74/97 |
|
|
Gorišnica, dne 24. decembra 1997. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Gorišnica
Stanislav Vojsk l. r. |
|