Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09, 57/12) in 17. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 13. redni
seji dne 20. 12. 2012 sprejel |
O D L O K |
o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Prigorica Pr_8 |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga načrta) |
(1) S tem odlokom se
ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list
RS, št. 76/04) ter usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta za
območje Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt Prigorica Pr_8 – Inotherm (v nadaljnjem
besedilu: OPPN – Pr-8). |
(2) OPPN – Pr_8 je
izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U 04/ 2012. |
2. člen |
(vsebina in sestava
načrta) |
(1) OPPN – Pr_8
vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne zakonsko predpisane
priloge. |
(2) OPPN – Pr_8
določa: |
– opis prostorske
ureditve, |
– usmeritev
načrtovanih ureditev v prostor: |
– vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, |
– rešitve načrtovanih
objektov in površin, |
– pogoje in usmeritve
za projektante, |
– zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– način, vrsto in
namen prenove naselja ali njegovega dela, |
– rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
– velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih rešitev, |
– usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
|
(3) Grafični del:
|
1. Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
|
2. Območje podrobnega
načrta z obstoječim parcelnim stanjem, |
3. Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji, |
4. Prikaz faznih enot
urejanja, |
5. Ureditvena
situacija, |
6. Zazidalna
situacija, |
7. Prikaz ureditve
glede poteka GJI omrežij, |
7a. Predlog
odvodnjavanja zalednih in meteornih vod, |
8. Pregled cestnih
povezav, |
9. Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
10. Načrt
parcelacije. |
(4) Obvezne priloge:
|
– Izvleček iz
Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ribnica,
|
– Prikaz stanja –
geodetski posnetek obstoječega stanja, |
– Strokovne podlage,
|
– Smernice in mnenja,
|
– Obrazložitev in
utemeljitev OPPN-ja, |
– Povzetek za
javnost. |
II. OPIS PROSTORSKIH
UREDITEV |
3. člen |
(1) Območje obdelave
je severozahodni del enote urejanja prostora (EUP) Pr_8. Na
severozahodnem delu naselja Prigorica je obstoječa industrijska cona, ki
meji na proste nezazidane površine. Cona leži ob regionalni cesti G
2-102 Ribnica–Kočevje. Na jugu se industrijski del navezuje na naselje
Prigorica. Obravnavano območje je namenjeno širitvi gospodarske cone s
podrobno namensko rabo namenjeno proizvodnim, skladiščnim in poslovnim
dejavnostim z dopolnitvijo trgovske in storitvene dejavnosti.
|
(2) Izhodišča
prostorskih ureditev OPPN – Pr_8 so: |
– novogradnja
objektov proizvodnih, skladiščnih in poslovnih objektov, |
– celovit racionalen
in prometno pretočen pristop z dopolnilno gradnjo prometne
infrastrukture, |
– racionalna sodobna
infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.
|
(3) Obravnavano
območje se deli na dve funkcionalni enoti, ki predstavljata fazno
gradnjo. Posamezna enota je vezana na kompatibilno tehnologijo in
enotnimi pogoji urejanja z zagotavljanjem dovozov, dostopov in potrebnih
površin za manipulacijo in parkiranje. |
(4) Učinkovito
razvrščanje dejavnosti |
Obstoječi kompleks
podjetja Inotherma je industrijska cona, kateri je sprejet OPN za
območje Občine Ribnica dodal razvojno širitev prostih površin (površine
v prvotni rabi). V okviru širitve se doda površina za nadaljnji dve
fazi. Izgradnja objektov v območju obeh faz predstavlja razvoj
gospodarskih dejavnosti in povečanje kapacitete območja. |
Izhodišče načrtovanih
gradenj in ureditev je: |
– dopolnilna širitev
gospodarsko poslovne cone, |
– odpiranje novega
prostora z boljšo dostopnostjo, |
– gradnja novih
proizvodno skladiščih objektov s poslovnimi prostori kot zaposlitveno
jedro tega dela občine, |
– prepletanje in
dopolnjevanje proizvodno-poslovnih funkcij s povezovanjem na obstoječe
tehnologije z racionalno gradnjo in rekonstrukcijo infrastrukture
širšega območja. |
(5) Prometna
dostopnost |
Obravnavano območje
širitve ima dostop in dovoz iz obstoječega dela industrijske cone. Nov
glavni dovoz in dostop za obe fazi je načrtovan in izveden kot
priključek na državno cesto G-102. V nadaljevanju priključka poteka
glavna prometna os, ki je namenjena prometu znotraj gospodarske cone.
Notranji promet bo omogočal dobro dostopnost in pretočnost za tovorni
promet. Znotraj so načrtovane prometne površine za parkirna in odstavna
mesta tako tovornih kot osebnih vozil. |
(6) Ureditve javnih
površin in dostopov |
Zunanje ureditve se
navezujejo na tehnologijo in prometno dostopnost. Navezave na javne
površine vzdolž državne ceste sledijo obstoječim ureditvam. Izhodišča
zunanjih ureditev sledijo: |
– poudarek dostopov z
vstopnimi ploščadmi posameznega programskega sklopa, |
– prostorske zelene
ločnice med internimi in zunanjimi programskimi sklopi. |
(7) Racionalna
infrastrukturna opremljenost |
Predvideni posegi,
gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v območje minimalne
obstoječe infrastrukture. Z izgradnjo prometnih površin in objektov se
sočasno izvede rekonstrukcija obstoječih ali novih vodov javne
gospodarske infrastrukture. |
III. UREDITVENO
OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE |
4. člen |
(obseg ureditvenega
območja) |
(1) Območje OPPN –
Pr_8 sovpada z enoto urejanja veljavnega OPN-ja. Območje tega odloka
Prigorica Pr_8 je prosto zemljišče na severno zahodni strani obstoječe
industrijske cone, ki predstavlja zaključeno prostorsko enoto. Ta del se
ureja s tem odlokom. |
(2) Območje urejanja
tega odloka zajema zemljišča in dele zemljišč, parc. št. 3429/22 – del,
2807/0 – del, 2909/3, 2909/5 – del, 2909/8 – del, 2909/9, 2923, 2924,
2935, 2936, 2937, 2938, 2939, 2940, 2941, 2942, 2943, 2944, 2945, 2946,
2947, 2948, 2949, 2950, 2951, 2952, 2953, 2954, 2955, 2956, 2957, 2958,
2959, 2960, 2961, 2962, 2963, 2964, 2965, 2966, 2967, 2968, 2969, 2970,
2971, 2972, 3048, 3049, 3242/182 – del, 3242/183 – del, 3242/184 – del,
3242/185 – del, 3242/186 – del, 3242/187 – del in 3242/188 – del, vse
k.o. Prigorica. |
V primeru odstopanja
navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični
prikaz. |
(3) Velikost območja
|
Površina urejanja po
posameznih fazah urejevalne enote je: |
– I. faza = 1,62 ha
|
– II. faza = 1,11 ha.
|
Skupna površina
obdelave tega OPPN-ja je cca 2.74 ha. |
(4) Enote urejanja
|
Za potrebe podrobnega
načrtovanja namenskih rab in fazne gradnje se območje deli na urejevalni
enoti: |
I. Inotherm
faza Odpremni center |
II. Inotherm
faza Predviden objekt |
razvojne širitve |
Proizvodnja s skladišči |
in poslovni program. |
5. člen |
(namenska raba) |
(1) Obravnavano
območje je gospodarska cona, ki ima določeno namensko rabo. Podrobna
namenska raba je namenjena dejavnostim: proizvodnje, skladiščenja,
prometu, poslovne, trgovske, obrtne in storitvene dejavnosti.
|
Predvidena je nova
gradnja objektov za potrebe proizvodnje, skladiščenja in energetske
oskrbe z vsemi zunanjimi in manipulativnimi površinami. |
(2) Prometne
površine: |
– izgradnja glavne
dovozne ceste, podaljšek povezovalne ceste z obstoječimi objekti
industrijske cone ter tovorna cesta, |
– izgradnja
parkirišč, |
– ureditev poslovnih,
tehnoloških in intervencijskih dostopov. |
6. člen |
Na celotnem območju
ni dovoljena stanovanjska gradnja, gostinske stavbe s prenočišči ali
kratkotrajno nastanitvijo, stavbe javne uprave, stavbe splošnega
družbenega pomena (muzeji, knjižnice, stavbe za zdravstvo), stavbe za
opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe ter kulturni spomeniki. |
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
7. člen |
(vplivi in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
(1) Obravnavano OPPN
– Pr_8 območje že ima povezave z ostalimi deli industrijske cone,
predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. Objekt
odpremnega centra se gradi kot podaljšek obstoječe proizvodne hale.
|
(2) Neposredno pa so
vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer: |
– izvedba novega
priključka na regionalno cesto G 102 po projektu Giri d.o.o., štev.
11-523/12, ter po Pravilniku za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del
in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št.
7/12), |
– izgradnja oziroma
podaljšek obstoječe povezovalne ceste na severovzhodni strani poslovnega
objekta v obstoječi industrijski coni, |
– ureditev oziroma
prestavitev poljske poti na zahodnem delu, ki povezuje kmetijske
površine zaledje vasi Prigorica, |
– dograditev in delne
prestavitve vodov javne gospodarske infrastrukture, |
– ureditev
odvodnjavanja zalednih meteornih vod. |
8. člen |
(vrste gradenj) |
Vrste dopustnih
gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so: |
– odstranitev
obstoječih objektov, |
– gradnja novih
objektov, |
– gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin,
komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
|
– ureditev zelenih
površin. |
9. člen |
(vrste objektov) |
Vrste dopustnih
objektov v skladu s pogoji tega odloka so: |
– industrijske
stavbe, |
– rezervoarji, silosi
in skladišča, |
– objekti kemične
industrije |
– druge upravne in
pisarniške stavbe, |
– trgovske
(neživilske) stavbe, |
– gostinske stavbe,
|
– stavbe za druge
storitvene dejavnosti, |
– garaže in druga
pokrita parkirišča, gasilski domovi, |
– stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– gradbeno inženirski
objekti, |
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
– nadstreški,
|
– urbana oprema. |
10. člen |
(vrstne dejavnosti) |
(1) Vrste dopustnih
dejavnosti: |
Na območju OPPN so
primarne dejavnosti po urejevalnih enotah v gospodarski coni stavbe za
proizvodnjo, skladišča, ki se dopolnjujejo s poslovnim programom.
|
(2) Kot dopolnilne
dejavnosti so lahko izobraževalni program, trgovski neživilski program
in gostinski program brez prenočitev. |
V. REŠITVE
NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN |
11. člen |
(pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo) |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Oznaka območja
|Gabariti in pogoji oblikovanja | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Prigorica
|ODPREMNI CENTER | |
|Pr_8 – I. faza
|Primarno je predvidena gradnja namenjena | |
|INOTHERM
|objektu kot podaljšek tehnologije v obstoječem| |
|Vrste objektov:
|delu proizvodnje s skladiščenjem in pripravi | |
|zahtevni in
|za odpremo proizvodov. | |
|manj zahtevni
|12510 Industrijske stavbe, | |
|objekti
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, | |
|
|12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, | |
|
|12302 Razstavni prostori, | |
|
|12420 Garaže in druga pokrita parkirišča. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Spremljajoče
|Spremljajoče dejavnosti so namenjene | |
|dejavnosti:
|kompatibilnemu programu osnovni dejavnosti in | |
|
|so skladne s politiko podjetja. | |
|Zahtevni in
|12301 Prodajalne, skupaj do 50 % koristne | |
|manj zahtevni
|površine pritličja, | |
|objekti
|12302 Razstavni prostori v sklopu poslovnih | |
|
|prostorov, | |
|
|12630 Stavbe za izobraževanje in | |
|
|znanstvenoraziskovalno delo v sklopu | |
|
|poslovnega dela objekta, | |
|
|12112 Gostilne, točilnice skupaj do 5 % | |
|
|koristne tlorisne površine objekta. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Izključujoče
|Bivanje, proizvodne dejavnosti izhajajoče iz | |
|dejavnosti:
|kmetijstva in gozdarstva. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Tlorisni
|V tej urejevalni enoti se odstranijo obstoječi| |
|gabariti
|začasni objekti. Izvedejo se delne rušitve in | |
|
|prilagoditve za novogradnjo, ki se navezuje na| |
|
|obstoječi proizvodno- poslovni objekt. | |
|
|Objekt namenjen odpremnemu centru je v osnovi | |
|
|enovita industrijska hala s posameznimi | |
|
|aneksi. Lociran je kot podaljšek obstoječe | |
|
|hale in ohranja geometrijo prostora. | |
|
|A Osnovna industrijska hala: odpremni center | |
|
| dim. 67,20 m x 61,20 m | |
|
|aneks A1 – vezni del med obstoječo in novo | |
|
|halo | |
|
| dim. 48,70 m X 8,00 m | |
|
|aneks A2 – poslovni del | |
|
| dim. 6,50 m X 61,20 m | |
|
|aneks A3 – odprema | |
|
| dim. 5,00 X 26,00 m | |
|
|B razstavni salon dim. 30,00 X 15,00 m. | |
|
|Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Etažnost
|Višine objektov so prilagojene primarno | |
|
|funkciji objekta in njegovi tehnologiji. | |
|
|Osnovna industrijska hala: odpremni center | |
|
| visoko pritličje – vP, kjer je do vrha | |
|
|slemena ali zgornji rob atike 11,00 m nad | |
|
|urejenim manipulativnim platojem, | |
|
|aneks A1 – vezni del med obstoječo in novo | |
|
|halo | |
|
| visoko pritličje – vP | |
|
|aneks A2 – poslovni del | |
|
| pritličje in nadstropje – P+N | |
|
|aneks A3 – odprema | |
|
| visoko pritličje – Vp | |
|
|B – Razstavni salon P. | |
|
|Na objekte je možno namestiti tehnične naprave| |
|
|(jaški dvigal, klima, sončni kolektorji, | |
|
|fotovoltaika ...), pri čemer morajo biti | |
|
|nameščene v osrednjem delu strehe oziroma so | |
|
|lahko 2,00 m nad atiko oziroma do skupne | |
|
|maksimalne višine 13,00 m. | |
|
|Maksimalen višinski gabarit nadstrešnic je | |
|
|10,00 m. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Strehe
|– oblikovanje strehe sledi funkcionalni | |
|
|zasnovi, | |
|
|– streha je sestavljena kot nizke dvokapnice | |
|
|ali enokapnica z naklonom od 3°–25°, | |
|
|– streha je lahko nepohodna streha z naklonom | |
|
|2°–10° ali | |
|
|– lahko je kombinirana z zeleno streho z | |
|
|naklonom 2°–10°; | |
|
|– streha razstavnega salona je lahko izvedena | |
|
|z višjo atiko; | |
|
|– kritina ne sme biti trajno bleščeča. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Oblikovanje
|– Oblikovanje oziroma horizontalna in | |
|objektov
|vertikalna členitev fasad ter strukturiranje | |
|
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov | |
|
|naj bodo enostavni in poenoteni po celi | |
|
|fasadi. | |
|
|– Fasada proti javnemu prostoru – cesti se | |
|
|oblikuje kot glavna fasada. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Materiali in
|Prednost naj imajo materiali, ki zagotavljajo | |
|barve
|primerno energetsko učinkovitost, so trajni in| |
|
|z lahkim vzdrževanjem. | |
|
|Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena | |
|
|vrsta materiala. | |
|
|Fasade morajo biti izdelane po enotnem | |
|
|konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih | |
|
|objektov. Avtor objekta izbere barvno | |
|
|kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z | |
|
|obstoječimi objekti industrijske cone | |
|
|Inotherm. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Nezahtevni in
|Nezahtevni objekti: | |
|enostavni
|– ograje: višina max. 2 m, lahko so | |
|objekti
|postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje | |
|
|morajo biti transparentne, razen če dejavnost | |
|
|objektov ne zahteva zidane ograje, | |
|
|– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina | |
|
|ne presega 1,5 m. | |
|
|Enostavni objekti: | |
|
|– urbana oprema: | |
|
|– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 | |
|
|m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od | |
|
|terena kapa, | |
|
|– obešanka na drogu, z največjo površino ene | |
|
|strani 2 m2, | |
|
|– objekt za oglaševanje do velikosti 2,5 m2, | |
|
|prosto-stoječ ali na objektu, odmaknjen od | |
|
|ceste po pogojih upravljavca ceste. | |
|
|Urbana oprema se lahko postavi na vzhodni | |
|
|strani urejevalne enote. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Pozidanost
|Pozidanost gradbene parcele je določena z | |
|gradbene
|maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah z | |
|parcele
|upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj | |
|
|morfološke enote (odmiki od posestnih mej in | |
|
|prometnih površin, parkiranje, manipulativne | |
|
|površine idr.). | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
12. člen |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Oznaka območja
|Gabariti in pogoji oblikovanja | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Prigorica
|OBJEKT ZA RAZVOJ | |
|Pr_8 – II. faza
|Nova gradnja je namenjena gospodarskemu | |
|INOTHERM
|objektu za razvojno širitev podjetja, možnost | |
|
|novih tehnolog v proizvodnji s skladiščenjem. | |
|Vrste objektov:
|Na zaledni površini se postavi kurilnica ali | |
|zahtevni in
|drug objekt za energetsko oskrbo celotnega | |
|manj zahtevni
|kompleksa. | |
|objekti
|12510 Industrijske stavbe, | |
|
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, | |
|
|12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, | |
|
|12420 Garaže in druga pokrita parkirišča, | |
|
|23020 Energetski objekti. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Spremljajoče
|Spremljajoče dejavnosti so namenjene | |
|dejavnosti:
|kompatibilnemu programu osnovni dejavnosti in | |
|
|so skladne s politiko podjetja. | |
|Zahtevni in
|12301 Prodajalne, skupaj do 50 % koristne | |
|manj zahtevni
|površine pritličja, | |
|objekti
|12302 Razstavni prostori v sklopu poslovnih | |
|
|prostorov, | |
|
|12630 Stavbe za izobraževanje in | |
|
|znanstvenoraziskovalno delo v sklopu | |
|
|poslovnega dela objekta | |
|
|12112 Gostilne, točilnice skupaj do 5 % | |
|
|koristne tlorisne površine objekta. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Izključujoče
|Bivanje, proizvodne dejavnosti izhajajoče iz | |
|dejavnosti:
|kmetijstva in gozdarstva. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Tlorisni
|Kolikor se do izvedbe II. faze v tej | |
|gabariti
|urejevalni enoti pojavijo nezahtevni in | |
|
|enostavni objekti, jih je potrebno pred | |
|
|začetkom gradnje odstraniti. | |
|
|Zasnova objekta je v osnovi enovita | |
|
|industrijska hala s podobnimi gabariti kot je | |
|
|objekt v I. fazi. Na cestni strani ima aneks. | |
|
|C Osnovna industrijska hala: | |
|
| dim. 67,20 m x 61,20 m | |
|
|aneks C1 – cestni aneks: | |
|
| dim. 6,50 m X 61,20 m | |
|
|Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi. | |
|
|Energetski objekt – kurilnica: | |
|
| dim. 25,00 X 12,00 m | |
|
|zalogovnik: | |
|
| dim. 25,00 m X 12,00 m. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Etažnost
|Višine objektov so prilagojene primarno | |
|
|funkciji objekta in njegovi tehnologiji. | |
|
|C Osnovna industrijska hala: | |
|
| visoko pritličje – vP, kjer je do vrha | |
|
|slemena ali zgornji rob atike 11,00 m nad | |
|
|urejenim manipulativnim platojem, | |
|
|aneks C1 – cestni aneks: | |
|
| visoko pritličje – Vp ali P+N, | |
|
|kurilnica in zalogovnik: | |
|
| visoko pritličje – vP. | |
|
|Na industrijsko halo je možno namestiti | |
|
|tehnične naprave (jaški dvigal, klima, sončni | |
|
|kolektorji, fotovoltaika ...), pri čemer | |
|
|morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe,| |
|
|oziroma so lahko 2,00 m nad atiko oziroma do | |
|
|skupne maksimalne višine 13,00 m. | |
|
|Maksimalen višinski gabarit kurilnice, | |
|
|zalogovnika in nadstrešnic je 10,00 m. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Strehe
|– oblikovanje strehe sledi funkcionalni | |
|
|zasnovi, | |
|
|– streha je sestavljena kot nizke dvokapnice | |
|
|ali enokapnica z naklonom od 3°–25°, | |
|
|– streha je lahko nepohodna streha z naklonom | |
|
|2°–10° ali | |
|
|– lahko je kombinirana z zeleno streho z | |
|
|naklonom 2°–10°, | |
|
|– kritina ne sme biti trajno bleščeča. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Oblikovanje
|– Oblikovanje oziroma horizontalna in | |
|objektov
|vertikalna členitev fasad ter strukturiranje | |
|
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov | |
|
|naj bodo enostavni in poenoteni po celi | |
|
|fasadi. | |
|
|– Fasada proti javnemu prostoru – cesti se | |
|
|oblikuje kot glavna fasada. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Materiali in
|Prednost naj imajo materiali, ki zagotavljajo | |
|barve
|primerno energetsko učinkovitost, so trajni in| |
|
|z lahkim vzdrževanjem. | |
|
|Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena | |
|
|vrsta materiala. | |
|
|Fasade morajo biti izdelane po enotnem | |
|
|konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih | |
|
|objektov. Avtor objekta izbere barvno | |
|
|kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z | |
|
|obstoječimi objekti industrijske cone | |
|
|Inotherm. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Nezahtevni in
|Nezahtevni objekti: | |
|enostavni
|– ograje: višina max. 2 m, lahko so | |
|objekti
|postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje | |
|
|morajo biti transparentne, razen če dejavnost | |
|
|objektov ne zahteva zidane ograje. | |
|
|– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina | |
|
|ne presega 1,5 m. | |
|
|Enostavni objekti: | |
|
|– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 | |
|
|m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od | |
|
|terena kapa, | |
|
|– objekt za oglaševanje do velikosti 2,5 m2, | |
|
|prostostoječ ali na objektu, odmaknjen od | |
|
|ceste po pogojih upravljavca ceste. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Pozidanost
|Pozidanost gradbene parcele je določena z | |
|gradbene
|maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah z | |
|parcele
|upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj | |
|
|morfološke enote (odmiki od posestnih mej in | |
|
|prometnih površin, parkiranje, manipulativne | |
|
|površine, energetski koridor idr.). | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
13. člen |
(1) V vseh enotah
urejanja so skladno z ureditveno zasnovo območja dovoljene gradnje
objektov sledeče klasifikacije: |
21410 mostovi in
viadukti (podporne in oporne konstrukcije), |
21120 ceste in javne
poti, |
21110 cestni
priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča, |
22 cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– nadstrešnice večjih
dimenzij kot manj zahtevni objekti. |
(2) V območju
urejanja so dovoljeni nezahtevni objekti: |
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
– začasni objekti:
|
– kiosk oziroma
tipski zabojnik, |
– spominska obeležja,
|
– prijavnica.
|
(3) Poleg nezahtevnih
so dovoljeni še naslednji enostavni objekti: |
– pomožni
infrastrukturni objekti: |
– pomožni cestni
objekti, |
– pomožni energetski
objekti, |
– pomožni komunalni
objekti, |
– pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, |
– začasni enostavni
objekti: |
– pokrit prostor z
napihljivo konstrukcijo ali montažen šotor, če je njegova tlorisna
površina do 500 m2, |
– oder z nadstreškom,
če je njegova tlorisna površina do 30 m2, |
– pokrit prireditveni
prostor, |
– začasni objekti
namenjeni skladiščenju. |
14. člen |
(postavitev objektov) |
(1) Objekti v območju
OPPN se bodo navezovali na regionalno cesto G2–102 Ribnica–Kočevje.
Preko izvedenega novega priključka se nadaljuje glavna dovozna cesta, ki
povezuje in napaja obe fazi gradnje tega OPPN-ja. Objekt odpremnega
centra se postavi v nadaljevanju obstoječe industrijske hale. Objekt za
razvoj v II. fazi se postavi v gradbeno linijo I. faze in obstoječega
objekta. |
Odmik objektov od
glavne dovozne ceste na zahodni strani je minimalno 8 m. Lahko pa so
odmiki večji. |
(2) Objekti v
posamezni urejevalni enoti imajo enovit gabarit, oblikovan v podolgovat
niz, ki ga določa obstoječi objekt v industrijski coni Inotherma.
|
V primeru, da se
objekti združujejo ali celo tvorijo niz, se lahko namesto posameznega
objekta I. in II. faze povežeta v celotni širini ali samo v osrednjem
delu na način, da se na nivoju pritličja v zadostni višini ohranja
glavna dovozna cesta. |
(3) Energetski
objekt: kurilnica z zalogovnikom se postavi vzdolžno ob napajalno cesto
II. faze. |
15. člen |
(zunanje ureditve) |
(1) Dovozi do
objektov so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje
gospodarske cone Inotherma. Kote dovozov se prilagodijo napajalnemu
cestnemu omrežju znotraj območja in višinski koti novega cestnega
priključka. Vhodi v objekte se locirajo glede na tehnologijo delovnega
procesa in intervencijskim umikom. Višinsko se prilagodijo
manipulacijski ploščadi pred posameznim vhodom. |
(2) Proste površine
ob internih cestah so namenjene zagotavljanju primernega števila
parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi parkovnih
ureditev. |
(3) Zasaditev ob
cestnem priključku ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet
na regionalno glavno cesto. Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob
cestah ohranja zeleni koridor zasajen s travo ali drugo primerno
zasaditvijo. |
(4) Raščen teren je
relativno izravnan. I. faza se višinsko načrtuje na notranjo navezavo na
obstoječo industrijsko halo. Temu višinsko sledijo zunanje ureditve
manipulacijskih in prometnih površin. |
II. faza gradnje je
na rahlo padajočem terenu in se višinsko prilagodi raščenemu terenu in
prometnim ureditvam I. faze. |
Izravnane
manipulacijske površine lahko z raščenimi zemljišči ob meji urejanja
višinsko odstopajo, zato je v posameznih deli potrebna gradnja opornih
zidov. Višinske razlike terena med gradbenimi parcelami se lahko
izvedejo z izravnavanjem do 50 cm razlike sosednjih parcel. |
(5) Ob glavni cesti
se ohranja drevored. |
VI. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
16. člen |
(cestno omrežje) |
(1) Osnovne prometne
rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanja obstoječega prometnega
skeleta. Zasnova upošteva dobro dostopnost in pretočnost cest na glavni
regionalni cesti G2–106 Ribnica–Kočevje ter smotrno notranjo
funkcionalno povezanost vezano na obstoječe stanje. |
(2) Celotno območje
obdelave tega OPPN-ja se preko novozgrajenega priključka na glavno cesto
G2–106, odsek 0263 Žlebič–Kočevje (od km 7,050 do km 7,115). Cesta se
nadaljuje v glavno dovozno cesto, ki deli obravnavano območje na dva
dela oziroma v I. in II. fazo. Ureditev novega cestnega priključka v km
7.082, na desni strani smeri stacionaže mora biti izvedena v skladu s
pravilniki, predpisi in tehničnimi normativi ob upoštevanju merodajnega
vozila in zahtevane prometne zmogljivosti (širina priključka, naklon,
uvozni in izvozni radij, prometne obremenitve in prepustnost, izračun in
prikaz preglednega polja). |
(3) Obstoječi cestni
priključek v km 7,250 na desni strani v smeri stacionaže se ohrani
izključno za potrebe uporabnikov lociranih ob to cesto. |
(4) Gradnja
gospodarske javne infrastrukture (GJI) praviloma ne sme posegati v
cestno telo državne ceste, razen v primeru križanj. Gradnja GJI v
cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene
stvarne pravice s strani upravljavca ceste. |
(5) Ob državni cesti
G2–106, in sicer na njeni zahodni strani se načrtuje izvedba enostranske
obojesmerne kolesarske steze s hodnikom za pešce v širini cca 2,50 m, ki
bo potekala od Nemške vasi do naselja Prigorica. |
(6) Postavljanje
objektov za obveščanje in oglaševanje ter turistično signalizacijo je
dopustno v skladu z Zakonom o cestah. |
(7) Morebitno
osvetljevanje objektov ne sme negativno vplivati na prometno varnost.
Osvetljenost mora biti projektirana v skladu s predpisi s področja
osvetljenosti državnih cest. Uskladiti je potrebno obstoječo ureditev
cestne razsvetljave z načrtovano osvetlitvijo z upoštevanjem priporočil
SDR – Cestna razsvetljava PR 5/2 in Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaženja okolja. |
(8) Za izvedbo
cestnega priključka bo med investitorjem priključka in upravljavcem
državne ceste sklenjena pogodba s katero bodo medsebojno urejene vse
obveznosti v zvezi s pripravo projektne dokumentacije in gradnjo. |
17. člen |
(notranje prometno
omrežje) |
(1) Glavna dovozna
cesta kompleksa se priključuje na podaljšek obstoječe povezovalne ceste
ob poslovnem delu obstoječe hale Inotherma. Povezovalna cesta je vezana
na obstoječi južni priključek industrijskega območja. |
(2) Na zahodnem delu
se glavna dovozna cesta razcepi na dva kraka, in sicer za objektom I.
faze v odpremno cesto in zahodno od objekta II. faze v napajalno cesto.
|
(3) Nova glavna
dovozna cesta in obe zaledni cesti v območju: odpremna in napajalna
cesta so širine 7,00 m. Povezovalna cesta je enako široka kot njen
obstoječi del oziroma je načrtovana širine 5.00 m s hodnikom za pešce ob
vzhodni fasadi. |
(4) Vse ceste v
območju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve tovornih in
komunalnih vozil. |
(5) Na vzhodni strani
obstoječih in predvidenih objektov obrnjenih proti državni cesti je
predviden hodnik za pešce, širine 1,50 m. |
(6) Vse prometnice so
predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z
dvignjenimi betonskimi robniki. |
(7) Vse ceste območja
bodo opremljene z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča
in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v
obstoječ odvodni jarek na jugozahodni strani obravnavanega območja. |
18. člen |
(1) Vsaka urejevalna
enota ima primarno napajanje iz zahodne strani iz odpremne ali napajalne
ceste in možnost napajanja tudi iz glavne dovozne ceste. Objekt I. faze
ima lahko vhode in manjše dovoze tudi iz povezovalne ceste. Objekt II.
faze pa ima dodatno možnost napajanje iz severne strani. |
(2) Kolikor se v fazi
projektiranja določijo varnostne in tehnološke tehnične zahteve, lahko
vsaka urejevalna enota ali njeni deli funkcionirajo prometno ločeno. |
19. člen |
(mirujoči promet) |
(1) V območju OPPN se
za potrebe parkiranja uredijo parkirne površine v sklopu posamezne
urejevalne enote glede na podrobno namensko rabo, dejavnost objektov ali
na število zaposlenih v najštevilčnejši izmeni. |
(2) Izgradnja in
ureditev parkirnih površin je razvidna iz grafičnih prilog. |
Pri izdelavi projekta
za gradbeno dovoljenje se glede na podrobno namensko rabo v objektu po
posameznih dejavnostih in uporabnikih izračuna potrebno število
parkirnih mest. |
(3) Izhodišča za
izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih: |
– druge upravne
in 1 PM/30 m2 |
pisarniške
stavbe |
– industrijske
stavbe (na 1 PM/50 m2 |
kot 200 m2) |
– industrijske
stavbe 1 PM/25 m2, |
(ločene
tehnološke enote vendar ne |
do 200
m2) manj kot 3 PM |
– skladišča s
strankami 1 PM/150 m2 |
– rezervoarji,
silosi, 1 PM/2 |
skladišča (brez
strank) zaposlena v |
izmeni, |
vendar ne |
manj kot 3 PM |
– razstavni in
prodajni 1 PM/50 m2 |
prostori |
– trgovske
dejavnosti 1 PM/30 m2 |
– gostilne (za
zunanje 1 PM/6 |
obiskovalce) sedežev |
– točilnice (za
zunanje 1 PM/na |
obiskovalce) tekoči meter |
točilnega |
pulta |
– stavbe za
izobraževanje 1 PM/20 m2. |
in
znanstvenoraziskovalno |
delo |
(4) Kolikor glede na
dejavnosti v posamezni urejevalni enoti investitor ne more zagotoviti
potrebnega števila parkirnih mest po izračunu, je potrebno zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest znotraj celotnega kompleksa Inotherma.
Izračun se korigira na število zaposlenih v najštevilčnejši izmeni tako,
da se na to število zaposlenih zagotovi 2/3 parkirnih mest. |
20. člen |
(pogoji cestno
prometnih ureditev) |
(1) Območje OPPN-ja
leži ob državni cesti G2–106 odsek 0263 na meji naselja Prigorica pri
Ribnici. Za potrebe novogradnje objektov gospodarske cone se izvede nov
priključek kot »T« križišče, ki bo primarno servisiral potrebe
obstoječih in novih dejavnosti podjetja Inotherm. Priključek bo izveden
po projektu Giri d.o.o., štev. 11-523-3/12-G.2. |
(2) V Elaboratu
Kapacitetna študija novega priključka »Inotherm« na G2-106/0263, v km
7+083, je predlagana izvedba t. i. namestitvene razširitve na 5.50 m, na
dolžini lz = 20 m na državni cesti. |
(3) Invalidom ne sme
biti oviran dostop v objekte in do peš površin in parkirišč. Pločniki
morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike. |
(4) Meteorna voda s
cest se mora speljati preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v
ponikovalnico. |
(5) Območje je
zaposlitveno jedro brez bivalnih površin in zato ima skromne zelene
površine, ki nastopijo kot ločnice v prostoru. S svojim oblikovanjem
tvorijo urejenost in preglednost območja. Ob javnih prometnicah se
uredijo zeleni pasovi z nizko zasaditvijo, ki omogočajo dobro
preglednost pri vključevanju na cestni promet. Ostale proste zelene
površine se parkovno uredijo, ki s svojo zasaditvijo poudarjajo peš
dostope in vhode v objekte. |
(6) Na prostih
zelenih in tlakovanih površinah se po potrebi postavi urbana oprema,
prostorska informatika in reklamni panoji. |
VII. POGOJI
PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO |
21. člen |
(splošno) |
(1) Pri pripravi je
potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje
obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in
čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi
odpadki. |
Za vso gospodarsko
javno infrastrukturno novogradnjo, morebitne prestavitve in gradnjo
priključkov je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem
upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje
ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe. |
(2) Ureditve javne
gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu
s predpisi, ki urejajo to področje. |
(3) Vse sekundarno
razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno
usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno
s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami
je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v
kabelsko kanalizacijo. |
(4) Vse stavbe je
potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo. |
22. člen |
(vodovod) |
(1) Obstoječi objekti
v industrijski coni Inotherma se napajajo iz javnega vodovodnega
sistema. V obstoječem delu je bila izvedena delna obnova vodovoda. Vse
azbestne cevi, ki potekajo znotraj območja urejanja je potrebno
obnoviti. Stroške obnove ne trpi upravljavec vodovoda. |
(2) Preko novega
povezovalnega voda se morajo oskrbovati z vodo vsi obstoječi in
predvideni objekti območja. |
(3) Zgraditi se mora
sekundarne vode in priključke za vse porabnike znotraj obravnavanega
območja. Vsak objekt mora imeti svoj priključek s svojim odjemnim
mestom. Kolikor bo v objektu več poslovnih enot naj ima vsaka enota svoj
glavni vodomer, oziroma lahko ima objekt en glavni vodomer za vsako
poslovno enoto pa odštevalni vodomer za odčitavanje porabe vode vendar,
morajo biti vsi vodomeri locirani v istem prostoru. |
(4) Lokacija
vodomernega jaška je lahko pred objektom ali v samem objektu tako, da se
zagotovi: |
– ločen prostor ob
zunanji strani objekta, gledano s smeri priključnega voda in primerne
velikosti, glede na število vodomerov, |
– točen razpored
(oštevilčenje skladno s št. poslovne enote), število in velikost
vodomerov ob upoštevanju vseh predvidenih samostojnih uporabnikov in
namena porabe, |
– samostojno urejen
stalen dostop za potrebe kontrole in vzdrževanja delavcev upravljavca
vodovoda in uporabnikov, |
– električno
napajanje in primerna osvetlitev prostora ter telefonska linija za
potrebe daljinskega odčitavanja, |
– urejena s
priključkom na meteorno kanalizacijo za potrebe vzdrževanja in varstvo
pred izlitjem vode. |
(5) Sistem internega
vodovodnega omrežja mora biti izveden tako, da ni možnih protipovratnih
vplivov vode iz internega sistema v javni vodovodni sistem, kar mora
biti razvidno v projektni dokumentaciji. Enako velja za interni sistem
požarne varnosti. |
(6) Izdelati je
potrebno projektno dokumentacijo vodovodnega omrežja za povezovalni vod,
sekundarne vode in priključke ter hidrantno omrežje. Za potrebe gradnje
objektov in prostorskih ureditev je potrebno prikazati podatke o
predvideni porabi pitne vode in zahteve o požarni varnosti. |
(7) Upoštevati je
potrebno odmike objektov od vodov, in sicer: |
– od glavnega
vodovoda 4,00 m, |
– od sekundarnih
vodov in priključkov 3,00 m, |
– do deponij z
odpadnimi in škodljivimi snovmi najmanj 5,00 m, |
– od ograj, opornih
zidov in drugih arhitektonskih ovir najmanj 1,00 m. |
(8) Gradnja
vodovodnega omrežja lahko poteka fazno, vendar mora potekati istočasno
in usklajeno z gradnjo objektov znotraj območja in ostalo komunalno
infrastrukturo. |
(9) Predvidena je
vgradnja nadzemnih hidrantov. |
(10) Za polaganje
cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj
1,20 m. Maksimalna globina jarka ne sme presegati 2,5 m nad temenom
cevi. Odstopanje od maksimalne globine je dovoljeno le v izjemnih
primerih, ki jih predvidi projektant v soglasju z upravljavcem javnega
vodovoda. |
(11) Dno jarka mora
biti pred polaganjem cevi pripravljeno s posteljico iz peska granulacije
0–3 mm, v debelini 10 cm. |
(12) Pri
projektiranju vodovodov se mora upoštevati določila Pravilnika o
tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni
list RS. št. 20/05) za dimenzioniranje, vertikalna in horizontalna
križanja ter zaščite cevi. |
(13) V fazi izgradnje
sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi vsi priključki
objektov in vgradijo vodomerni jaški. Za določanje lokacije priključkov
morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija
zunanje uredite objektov. |
(14) Novozgrajeni
objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca
vodovoda. |
(15) Vsa
instalacijska dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja upravljavec
vodovoda. |
23. člen |
(kanalizacijsko
omrežje) |
(1) Obstoječi objekti
kompleksa Inotherm ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje priključeno na
interno biološko čistilno napravo. |
(2) Za priključitev
predvidenih objektov se mora preveriti kapaciteta obstoječe čistilne
naprave. V primeru primerne kapacitete se posamezen novozgrajeni objekt
priključi na obstoječ čistilno napravo. Kolikor so kapacitete omejene je
načrtovana nova čistilna naprava glede na potrebe in natančne programske
opredelitev znotraj posameznega objekta. |
(3) Meteorne vode s
strešin se spelje preko peskolova v ponikovalnico. Meteorne vode iz
prometnih površin se spelje preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj
v ponikovalnico ali v meteorno kanalizacijsko omrežje. Zaledne vode
območja se zajemajo in v kanalu speljejo do odprtega dela izven območja
obdelave OPPN-ja. |
(4) Izdelati je
potrebno projektno dokumentacijo kanalizacije za glavne, sekundarne
vode, priključke ter dodatno čistilno napravo. |
(5) Gradnja
kanalizacijskega omrežja in potrebnih enot čiščenja lahko poteka fazno,
vendar mora potekati istočasno in usklajeno z gradnjo objektov znotraj
območja in ostalo komunalno infrastrukturo. |
(6) Kanalizacijske
cevi in jaški morajo biti iz vodotesnega materiala, kot je PVC, PEHD in
podobno. Predvidi naj se ustrezna dimenzija jaškov z litoželeznim
pokrovom. Nosilnost pokrova na jaških mora biti najmanj 40 t, na
zelenicah pa najmanj 5 t. Revizijski jaški morajo biti vidni stalno
dostopni. |
(7) Upoštevati je
potrebno odmike objektov od vodov, in sicer: |
– od osi glavne
kanalizacije 5 m, |
– od sekundarnih
vodov in priključkov 3 m. |
(8) V varstvenem pasu
do 5 m od osi kanalizacije je prepovedana nasaditev drevesnih vrst, ki
razširjajo koreninski sistem v globino in širino. |
24. člen |
(toplovodno omrežje,
ogrevanje) |
Na območju OPPN-ja ni
plinovodnega ali toplovodnega omrežja. Sosednji obstoječi objekti imajo
urejeno ogrevanje na lahko kurilno olje. V sklopu tega OPPN-ja se
načrtuje gradnja skupne kotlovnice na biomaso, ki bi preko toplovodnega
omrežja napajala nove in obstoječe objekte. Kotlovnica z zalogovnikom je
locirana v urejevalski enoti II. faze, vendar je gradnja teh objektov
vezana na investicijo zamenjavo energenta v celotnem kompleksu. |
25. člen |
(raba energije v
stavbah) |
(1) V stavbah se mora
zagotoviti najmanj 25 %
moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z
obnovljivimi viri energije. |
(2) Ogrevanje
objektov in pripravo sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri
energije, kot so: |
– toplotne črpalke,
uporabo podtalnice in zemeljske energije itd.; |
– sončni kolektorji
za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne
energije. |
(3) Poleg tega je
potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je
treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale. |
26. člen |
(1) Na delu
obravnavanega območja so prenosni elektroenergetski vodi državnega
elektroenergetskega omrežja. Pri izgradnji in vseh ureditvah je potrebno
upoštevati širine varovalnega pasu elektroenergetskih daljnovodov, ki
znašajo za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi
DV). Vsi enosistemski daljnovodi so predvideni za rekonstrukcijo v
nadzemne dvosistemske daljnovode (daljnovod DV 110 kV Ribnica–Kočevje (SM
10–11). |
(2) Ob obravnavanem
območju je obstoječa proizvodna cona, ki ima ustrezno energetsko
napajanje. |
(3) Gradnja je možna
pod pogojem predhodne pokablitve obstoječega 20kV daljnovoda na lesenih
drogovih. |
(4) V primeru
investitorjeve potrebe po novi lastni transformatorski postaji je
načrtovan ustrezen prostor 6 x 5 m, dostopen s tovornim vozilom.
Transformatorska postaja mora biti vzankana v obstoječe SN omrežje.
|
(5) V primeru
obstoječega odjema na nizki napetosti in povečanja obstoječe odjemne
moči za 350 kW na obstoječem merilnem mestu bo potrebna zamenjava
obstoječega transformatorja moči 630 kVA s transformatorjem 1000 kVA in
predelava obstoječe transformatorske postaje ter ureditev ustreznega
dostopa. |
(6) Pri gradnji
objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. |
27. člen |
(električno omrežje) |
(1) Gradnja je možna
pod pogojem predhodne pokablitve obstoječega 20 kV daljnovoda na lesenih
drogovih. Predvidena je izgradnja nadomestnega 20 kV kablovoda iz
obstoječe TP Inles Prigorica do stojnega mesta na parceli št. 2979, k.o.
Prigorica. Tehnična rešitev mora biti obdelana v posebnem načrtu
električnih inštalacij in električne opreme. Za načrtovano pokablitev je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. |
(2) Novi priključni
vodi na obstoječe omrežje se izvedejo skladno s prikazom priključitve
tega odloka. |
(3) Za priklop
predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje bo: |
a) v primeru
samostojnih merilnih mest za nove objekte potrebno zagotoviti možnost
napajanja preko novih nizkonapetostnih razvodov iz obstoječih TP oziroma
ob izkazani potrebi po večji priključni moči zgraditi novo TP v obliki
individualnega objekta s pripadajočim SN kabelskim vodom in NN razvodi,
do katerega bo možen stalen dostop z osebnimi avtomobili in gradbeno
mehanizacijo. |
b) v primeru
obstoječih lastniških TP z meritvami na SN nivoju, možen priklop
predvidenih objektov, ki so v lasti istega investitorja, v sklopu
skupnih meritev na SN nivoju. |
(4) Za pridobitev
gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev
in soglasje Elektra Ljubljana d.d. PE Kočevje na projektne rešitve.
|
(5) Merilno
priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. |
28. člen |
(TK omrežje) |
(1) V območju OPPN-ja
je obstoječe telefonsko omrežje. |
(2) Novi priključki
na sistem TK omrežja se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega
odloka. |
(3) Obstoječi objekti
imajo TK priključke, ki je potrebno ustrezno zaščititi oziroma
prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do
priključne točke obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave
projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite ter
nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako
bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi
del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki
bi zaradi tega nastali. |
(4) Za predvideno
območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih
objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri posegih v prostor je
potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti
soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. |
(5) Investitor
objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK
omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske
dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta.
Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni
dostop. |
(6) Notranja
telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje – vtičnica 220 V). |
29. člen |
(javna in zunanja
razsvetljava) |
(1) Državna cesta ima
že izvedeno javno razsvetljavo. Vse notranje prometne površine območja
morajo biti opremljene z zunanjo razsvetljavo, tako da bo zagotovljen ob
zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa.
|
(2) Vsi objekti
morajo imeti zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča internega
značaja. |
(3) Pri načrtovanju
se mora upoštevati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja in
predvideti okolju prijazne svetilke. |
Drogovi morajo biti
enakega tipa kot je obstoječe omrežje na tem območju. |
(4) Upoštevati je
potrebno določene vertikalne in horizontalne odmike kabla javne
razsvetljave od ostalih komunalnih vodov. |
(5) Pri projektiranju
je potrebno upoštevati pogoje upravljavca javne razsvetljave. |
30. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Komunalne odpadke
je potrebno ločeno zbirati na samem izvoru povzročitelja, ter jih
odlagati v zato namenjene zabojnike. Vse odpadke je potrebno oddajati
skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Zbirno
mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in
dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. |
(2) Odpadke, ki
nastanejo zaradi opravljanja dejavnosti, je potrebno oddajati
pooblaščenim organizacijam, s katerimi je sklenjena individualna
pogodba. Zabojniki morajo biti postavljeni na lokaciji, da bo mogoče
neovirano praznjenje zabojnikov. Upoštevati je potrebno občinski odlok o
ravnanju z odpadki. |
(3) Eventuelne
nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni
dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejen mora biti način,
kot ga določajo veljavni predpisi. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
31. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Ta prostorski
načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno
stopnja varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. |
(2) Skladno z
določili Uredbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (Uradni list
RS, št. 105/05 in 34/08) se območje razporedi v IV. stopnjo varstva pred
hrupom. |
IV. stopnja varstva
pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih so dopustni posegi v okolje, ki je bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa: |
– na območju
proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine za proizvodnjo
(IP in IG), |
– na območju
prometne, komunikacijske energetske in okoljske infrastrukture vse
površine (P, E, O). |
(3) Obravnavano
območje je znotraj plansko opredeljen industrijske cone, ki je iz
zahodne, severne in vzhodne strani že zgrajena. |
32. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Zrak, ki se
izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi,
določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih
naprav (Uradni list RS, št. 34/ 07). |
(2) Za zagotovitev
nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z
alternativnimi viri energije. |
(3) Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
|
– predpise v zvezi z
emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, |
– preprečevanje
prašenja odkritih delov gradbišča, |
– vlaženje sipkih
materialov in nezaščitenih površin, |
– preprečevanje
raznosa materiala z gradbišča. |
33. člen |
(varstvo voda) |
(1) Upoštevati je
potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda. Varstvo
voda je urejeno s priključitvijo na biološko čistilno napravo, na kateri
se izvaja vzdrževalni nadzor. Celoten sistem komunalnih odpadnih vod se
izvede v vodotesni izvedbi. |
(2) Meteorne odplake
s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice. Meteorne odplake
s prometnih površin bodo speljane preko ustrezno dimenzioniranih
lovilcev olj v ponikovalnice ali v meteorno kanalizacijo območja.
|
(3) Na območju je
dovoljena gradnja, ki načrtuje vse potrebne ukrepe za preprečevanja
onesnaževanja voda v fazi izgradnje, v času obratovanja ali tehnoloških
zamenjav v objektih. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so
določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). |
34. člen |
(varstvo tal) |
(1) Plodno zemljo, ki
bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter
energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo
uporabiti za ureditev zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je
potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena
plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice,
do onesnaževanja in erozije. |
(2) Nenevarni
odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov, naj
se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano
odlagališče nenevarnih odpadkov. |
(3) Pri gradnji naj
se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je
potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje
vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo
določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
|
(4) V samem času
pripravljalnih del in gradnje objektov je potrebno komunalne odpadke
ločeno zbirati na samem izvoru povzročitelja, ter jih odlagati v zato
namenjene zabojnike. Vse odpadke je potrebno oddajati skladno z Odlokom
o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Zbirno mesto za komunalne
odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in dobro prometno dostopno
ter zunaj prometnih površin. |
35. člen |
(ohranjanja narave) |
V območju obdelave
OPPN-ja sta evidentirani območji naravnih vrednot: |
– ekološko pomembno
območje Ribniška dolina (evid. št. 34500) |
– Osrednje območje
življenjskega prostora velikih zveri (evid. št. 80000). |
36. člen |
(kulturna dediščina) |
(1) V bližini in na
robu območja se nahaja enota kulturne dediščine: |
– EŠD 21014 – Nemška
vas pri Ribnici – Drevored med Nemško vasjo in Prigorico – dediščina –
kulturna krajina. |
Na SV delu
obravnavanega območja, ki meji na glavno prometnico, naj se v liniji
dosadi visokodebelno sadno drevje (tepke). Poleg navedenega priporočamo,
da se obsadi vse robove parcel z avtohtono drevesno in grmovno
vegetacijo. |
(2) Priporočamo, da
je območje urejanja že v času priprave prostorskega akta v celoti
predhodno arheološko raziskano: |
– Najprej je potrebno
opraviti historično analizo prostora in obstoječih podatkov.
|
– Nato se opravi
ekstenzivni podpovršinski terenski pregled in izkop strojnih testnih
jarkov. S strojnimi testnimi jarki je potrebno pregledati 1 %
predvidenega območja |
– Na podlagi
rezultatov terenskega pregleda in strojnih testnih jarkov bo nato
določen obseg ter način morebitnih nadaljnjih arheoloških raziskav, ki
morajo potekati po določilih zakona o varstvu kulturne dediščine.
|
Če predhodne
arheološke raziskave ne bodo opravljene, je potrebno 14 dni pred
pričetkom gradbenih del pisno obvestiti ZVKDS OE Ljubljana, zaradi
izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora. |
IX. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
37. člen |
(naravne omejitve) |
(1) V bližini ni
površinskih voda, zato obravnavano območje ni izpostavljeno poplavnim
vodam. V tem delu industrijske cone ni visoke podtalnice. Prav tako ni
območje izpostavljeno eroziji ali plazovitosti. Ob in v območju je odprt
jarek za odvodnjavanje zalednih vod. Odvodnjavanje zalednih vod se v I.
fazi ohranja. Pri izvedbi II. faze je potrebno za odvodnjavanje zalednih
in meteornih vod izvesti odvod na zahodni strani obravnavanega območja
ali zbrati zaledne vode ob novi ploščadi in meteorne in zaledne vode
kanalizirati do odprtega dela odvodnega jarka na jugozahodnem delu
obravnavanega območja. |
(2) Ribnica z okolico
spada v VII. cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da, kar se potresa
tiče, območje je zahtevnejše. Pri statičnem izračunu se upošteva
projektni gravitacijski pospešek tal 0.15 g. |
(3) Naselje Prigorica
ima cca 460 prebivalcev. Predvideni objekti v območju urejanja ne bodo
opravljali dejavnosti v vojnem času. |
(4) Obravnavano
območje ima izvedene glavne prometnice, po katerih poteka promet širšega
območja in napaja predvideno gradnjo. Na ta cestni skelet se navežejo
dovozne, interne in povezovalne ceste s potrebnimi parkirišči samo za
objekte podjetja Inotherm. |
(5) Dejavnost
uporabnika prostora ne potrebuje večjih količin nevarnih snovi. Majhne
količine so primerno pakirane in ne predstavljajo rizikov razlitja izven
objektov oziroma prostorov. |
38. člen |
(požarna varnost) |
(1) Pri gradnji in
vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva
pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni
in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
|
– z umestitvijo
predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi mejami so zagotovljeni
potrebni odmiki od posestnih mej (5 m), |
– kolikor se ne
dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli, je potrebno
izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju za posamezni objekt,
|
– pogoji za varen
umik ljudi, živali in premoženja iz objektov se zagotovijo z zadostnim
število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih
evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni
nevarnosti, |
– prometne in delovne
površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopi,
zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti,
uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja
intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce
na zemljišču). |
(2) Vsi
intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter
sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog.
Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v
primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
|
(3) Za zagotavljanje
požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno
ureditev. |
(4) Zagotavljanje
vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na
katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za
projektiranje hidrantnega omrežja so: |
– število in
razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi
hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m, |
– premer hidranta
mora biti najmanj DN 80, |
– hidrantno omrežje
ima Ø 100 mm, |
– pretok v cevovodu
je 10 l/s, s pritiskom 2.5 bara, |
– hitrost vode na
stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči
3,0 m/s, |
– hidranti so
praviloma nadtalni. |
(5) V sklopu
projektne dokumentacije se prikažejo rešitve: |
– zagotavljanje
zadostne oskrbe z vodo za gašenje, |
– poti za varen umik
ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih
površin za intervencijska vozila. |
(6) Projekt za
gradbeno dovoljenje mora vsebovati študijo požarne varnosti in pridobiti
požarno soglasje. |
X. ZAČASNA NAMEMBNOST
ZEMLJIŠČ |
39. člen |
Vsa zemljišča znotraj
OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred
veljavnostjo tega odloka. Pred izgradnjo posameznih objektov je na
nivoju terena v urejevalnih enotah možno urediti začasno parkirišče do
izgradnje objektov, predvidenih v tem odloku. |
XI. ETAPNOST
IZVAJANJA |
40. člen |
Ureditve, zasnovane v
predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah, v daljšem časovnem
obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi
možnostmi investitorja. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno
zaključene celote in jih je možno deliti in združevati. |
XII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
41. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških
in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in
oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in
primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski
pogoji. |
(2) Dopustne so
tolerance: |
– pri prometnem,
komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne
projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši
obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in
če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
|
(3) Z uporabo
toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje
parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati
bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. |
(4) V grafičnih
prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti predvidenih objektov podani
izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v razponu +2 %
in –20 %.
Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščnem v grafičnih prilogah. |
XIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
42. člen |
(1) Poleg obveznosti
iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci: |
– pred začetkom del
obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske,
telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč, |
– uporabljati
materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za
okolje, |
– zagotoviti ustrezno
odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
|
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v
času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
– zagotoviti nemoteno
komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih
infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, |
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da
bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih
snovi oziroma v primeru nezgode. |
(2) Vsi navedeni
ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
XIV.
USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
43. člen |
Po realizaciji s tem
OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju
nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela
kontinuitete urbanistične zasnove, arhitektonskega, okoljskega ter
varstvenega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. |
XV.
KONČNE DOLOČBE |
44. člen |
OPPN
Prigorica Pr_8 je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem
in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Ribnica. |
45. člen |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
46. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 350-0001/2012 |
Ribnica, dne 20.
decembra 2012 |
Župan |
Občine Ribnica
|
Jože Levstek l.r. |