New Page 1

Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US in 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno besedilo, 28/06-skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06-odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13 in 38/14), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14-odl. US in 92/14-odl. US), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (uradni list RS, št. 64/12 in 64/14), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10), Uredbe o emisiji snovi in odvajanju vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) ter 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na 4. redni seji dne 19.2.2015 sprejel

 

ODLOK

O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO

 

I.       Splošne določbe

 

1. člen

(vsebina)

(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kidričevo.

 

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.    Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

2.    Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

3.    Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

4.    Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.

5.    Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

6.    Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

7.    Greznica je gradbeni objekt v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.

8.    Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.

9.    Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.

10.   Populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

11.   Neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi.

12.   Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kakor so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno.

13.   Območje izvajanja javne službe je območje Občine Kidričevo.

14.   Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katera uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.

15.   Javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in jo zagotavlja občina.

16.   Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in poteka do revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije bremeni uporabnika.

17.   Priključek je spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom oziroma javno kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno kanalizacijo.

18.   Revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo.

19.   Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode.

20.   Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno omrežje.

21.   Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega in sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema po Uredbi je končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem.

22.   Izvajalec javne službe upravlja z javnim kanalizacijskim omrežjem.

23.   Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.

24.   Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

25.   Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.

26.   Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

27.   Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

28.   Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

29.   Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata izdelan iz neprepustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato ali odpadno vodo (v nadaljevanju usedalnik blata).

30.   Uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe. 

31.   Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.

32.   Tehnični pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kidričevo je pravilnik, ki detajlneje ureja tehnična vprašanja odloka in ga sprejme občinski svet.

 

3. člen

(javna služba)

(1) Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega naslednje naloge:

·      vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,

·      odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,

·      čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,

·      prevzem komunalne odpade vode in blata iz nepretočnih greznic, premičnih suhih stranišč, MKČN,

·      čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na čistilni napravi,

·      zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelava ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,

·      odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh,

·      skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,

 (2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo. Ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe, storitve iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture, a le v soglasju z lastnikom infrastrukture.

(3) Izvajalec javne službe to dejavnost izvaja na podlagi pogodb, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne vode.

(4) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.

(5) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, zagotoviti:

·      redno praznjenje nepretočnih greznic, premičnih suhih stranišč in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi najmanj enkrat na 3 leta,

·      prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na 3 leta,

·      prevzem blata iz MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na 3 leta,

·      prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in

·      evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.

(6) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.

 

4. člen

(odvajanje padavinskih voda)

(1) Padavinsko vodo je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla.

(2) Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.

 

5. člen

(uporabniki)

Uporabniki javne službe so lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.

 

6. člen

(izvajalec javne službe)

Občina je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

 

7. člen

(program odvajanja in čiščenja)

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Uredba), izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na navedenem območju Občine Kidričevo, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program), ki ga izdela skladno z Uredbo in ga objavi na spletni strani izvajalec.

 

8. člen

(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)

Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kidričevo se prostorsko zagotavlja:

·      v čistilni napravi Kidričevo za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja, v CČN Ptuj za naselje Kungota in Starošince in v ČN Pragersko za naselje Spodnji Gaj pri Pragerskem;

·      v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.

 

9. člen

(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)

Ravnanje z blatom iz MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja v čistilni napravi , ki je opremljena za sprejem blata.

 

II.     Pogoji izvajanja javne službe

 

10. člen

(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)

(1) Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev, mnenj in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:

·      k prostorsko ureditvenim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom;

·      k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;

·      za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje;

·      za posege v prostor v varovalnem območju javnega kanalizacijskega omrežja;

·      za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči;

·      v drugih primerih, določenih z zakonom.

(2) Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.

(3) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.

(4) Izvajalec po potrebi projektne pogoje za izdajo soglasij oziroma soglasja predhodno uskladi z občino.

 

11. člen

(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji z zapisnikom le-te predati v last občini.

(2) Pogoji za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije so določeni s Tehničnim pravilnikom upravljavca.

(3) Občina, kot lastnik in investitor zagotavlja, podatke o novozgrajenih objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje izvajalcu javne službe.

(4) Medsebojna razmerja med upravljavcem in lastnikom javne kanalizacije glede razpolaganja s to komunalno infrastrukturo in druga s komunalno infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o najemu, vzdrževanju in uporabi javne infrastrukture.

 

12. člen

(sistem odvajanja)

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.

 

III.    Izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo

 

13. člen

(objekti in naprave javne kanalizacije)

(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:

·      kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,

·      črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne vode,

·      razbremenilniki visokih vod,

·      vakuumska podpostaja,

·      vakuumski kanalizacijski sistem z hišnimi vakuumskimi jaški,

·      drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje izvajalca).

(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.

(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine, z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.

(4) Izvajalec je praviloma dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu v letnem času vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedenih delih. V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v stanje, ki je primerno za ta čas, zaključna dela pa se opravi takoj ko dopuščajo vremenski pogoji.

 

14. člen

(objekti in naprave uporabnikov)

(1) Naprave in objekti uporabnika so:

·      cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika,

·      nepretočna greznica,

·      obstoječa greznica,

·      MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,

·      priključek,

·      interna kanalizacija.

(2) Interna kanalizacija s priključkom mora biti izvedena tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek.

(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.

(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.

(5) Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.

 

15. člen

(obveznosti, vezane na priključitev objektov)

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.

(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

(3) Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.

(4) Kolikor je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.

(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora v primeru nedoseganja zahtevanih parametrov čiščenja, priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Po priključitvi na javno kanalizacijo se greznica očisti in zasuje ali uporabi za odvajanje (ponikanje) padavinskih voda.

(6) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.

(7) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.

(8) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.

 

16. člen

(merilno mesto)

(1) Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom.

(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.

(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:

1.    voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,

2.    dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,

3.    dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter

4.    izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.

 

17. člen

(načini priključitve)

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.

(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka.

(3) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.

(4) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na fekalni kanal in padavinskih vod na meteorni kanal.

(5) Za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere se lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.

 

18. člen

(pogoji priključitve)

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ko so izpolnjeni naslednji  pogoji:

·      da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije,

·      da je pridobljeno soglasje izvajalca in je poravnan celoten oz. prvi obrok (v primeru obročnega plačila)  komunalnega prispevka,

·      da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.

(2) Lastnik objekta je dolžan upravljavca obvestiti o fizični izvedbi priključka. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.

Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.

 

19. člen

(izvajanje priključkov)

Vsa dela pri graditvi priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe oziroma za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov. Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje izvaja izvajalec javne službe.

 

20. člen

(material priključkov)

Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material, iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemijsko odpornost, abrazijo in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let. Uporabljeni materiali morajo ustrezati evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.

 

21. člen

(padavinske in tuje vode)

V  sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov, vod iz toplotnih črpalk ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.

 

IV.    Izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo

 

22. člen

(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod)

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN v skladu z veljavno zakonodajo.

(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode.

(3) Skladno z Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec na stroške uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu in na zakonsko predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).

(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:

·      način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in spremembe),

·      način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,

·      izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,

·      zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,

·      skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,

·      vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(5) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi občinski svet na predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS varstva okolja.

 

23. člen

(prevzem blata iz čistilnih naprav)

(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne vode iz greznic in MKČN na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 3. členu tega odloka, in sicer do obdobja priključitve na javno kanalizacijo. Izvajalec pripravi načrt Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program) v skladu z veljavno zakonodajo.

(2) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem na komunalno čistilno napravo, ki je opremljena za obdelavo blata, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.

(3) Le v primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe, kot obvezno storitev javne službe, zagotavlja samo storitve iz četrte alineje petega odstavka 3. člena. Lastnik greznice ali MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe za vsako triletno obdobje predložiti pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

 

24. člen

(obstoječe greznice)

(1) Velikost obstoječe greznice ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.

(2) Pogostost praznjenja obstoječe greznice za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta).

(3) Obstoječe greznice so v funkciji dotlej, dokler ni pogojev za priključitev na javno kanalizacijo.

 

25. člen

(način obveščanja in praznjenja greznic)

(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8-ih dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno uredbo obvesti pisno s povratnico najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.

(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.

(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške.

(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.

(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.

 

26. člen

(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic)

Blato iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se odvaža na sprejem v čistilno napravo, ki je opremljeno za sprejem tega blata.

 

V.      Pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov

 

27. člen

(pravice in obveznosti izvajalca)

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:

·      zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno uredbo;

·      zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;

·      zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije, kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture;

·      zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN;

·      zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;

·      izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;

·      na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;

·      izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;

·      obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;

·      voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;

·      izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;

·      redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;

·      izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter MKČN;

·      izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;

·      uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;

·      izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;

·      iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;

·      izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;

·      voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;

·      izdajati projektne pogoje, mnenja in soglasja ter voditi evidenco o njih;

·      izvajati druge obveznosti tega odloka.

 

28. člen

(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)

(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.

(2) Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina. S tem odlokom občina pooblašča izvajalca javne službe za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun).

(3) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.

(4) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.

(5) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.

(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora predhodno pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.

 

29. člen

(pravice in obveznosti uporabnikov)

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Kidričevo, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.

(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:

·      zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno projektno dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca;

·      obvezno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;

·      pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;

·      vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;

·      vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;

·      obvezno odvajati komunalne odpadne vode v obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN ter jih tudi vzdrževati, kjer javna kanalizacija ni zgrajena

·      izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;

·      omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;

·      omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;

·      omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;

·      obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;

·      obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;

·      uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;

·      pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati ter od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;

·      plačevati stroške storitev javne službe;

·      obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;

·      upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

·      odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi;

(3) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez pisnega soglasja izvajalca.

(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.

 

30. člen

(obveznost obveščanja)

(1) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.

(3) O rezultatih meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode (zajema tudi obratovalni monitoring ali prve meritve) je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

(4) Uporabnik javne službe je dolžan izvajalcu posredovati podatke o vgrajenih čistilnih napravah in iz okoljevarstvenega dovoljenja.

 

31. člen

(posegi v območju kanalizacije)

(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nad kritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.

(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, telekomunikacij, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v trasi kanalizacije izvajati dela pod nadzorom in danih pogojih izvajalca GJS. Izvajati dela tako, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravila.

 

32. člen

(prepovedi)

(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko:

·      povzročila požar ali nevarnost eksplozije,

·      povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,

·      povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,

·      stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,

·      povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,

·      povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,

·      zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,

·      povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,

·      vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

(2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.

 

VI.    Viri financiranja

 

33. člen

(viri financiranja)

Javna služba se financira iz:

·      cene storitev javne službe,

·      proračunskih sredstev občine, subvencij, dotacij in donacij,

·      drugih virov.

 

VII.   Meritve in obračun

 

34. člen

(elementi za obračun)

(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:

·      odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za objekte, ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem;

·      odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, vezane na nepretočne greznice;

·      storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN.

(2) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti.

(3) Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.

 

35. člen

(cena)

Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno.

Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter se uporabnikom obračunava mesečno glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določenih z velikostjo obračunskega vodomera v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo. Faktorji za različne velikosti vodomerov so določeni v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode vključujejo stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe.

Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.

Kolikor je uporabnik najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe, je lastnik dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.

 

36. člen

(enota količine)

(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.

(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom.

(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12) .

(4) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.

(5) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.

 

37. člen

(način obračuna stroškov storitve)

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.

(2) Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.

(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna v m3/mesec in so lahko preračunani na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali na osnovi dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.

 (4) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 20-ih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

 

38. člen

(oblikovanje cen storitev)

Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih Občinski svet Občine Kidričevo.

Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter se uporabnikom obračunava mesečno glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določenih z velikostjo obračunskega vodomera v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo. Faktorji za različne velikosti vodomerov so določeni v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode vključujejo stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe.

Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.

 

39. člen

(obveznost plačila storitev)

(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške storitev javne službe na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe.

(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.

 

40. člen

(plačilo računov in ugovor)

(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 30 dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna v zakonsko določenem roku, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna v zakonsko  določenem roku se začne postopek izterjave po sodni poti.

(2) Upravljavec, si v primeru zamude plačila pridružuje pravico zaračunati zakonske zamudne obresti in stroške opomina. V primeru izterjave po sodni poti pa še vse stroške v zvezi s sodno izterjavo.

 

41. člen

(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja in okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)

Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne voda. Poraba pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo.

Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti, kot je to določeno s predpisi.

 

42. člen

(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)

Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi upravljavca kanalizacijskega  omrežja z vložitvijo pisne vloge najkasneje do 15. maja tekočega leta.

Za popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge:

·      fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu (obrazec A, B in D),

·      potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje porabe pitne vode,

·      številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja, navedeno na računu upravljavca omrežja.

Vloga se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v roku iz prvega odstavka tega člena, mu upravljavec z mesecem majem tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev in druge storitve . Enako velja, kolikor vlagatelj v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog.

 

43. člen

(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)

(1) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:

·      stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,

·      priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca,

·      uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,

·      uporabnik ravna v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika,

·      uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,

·      kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,

·      uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka ali tehničnega pravilnika,

·      uporabnik ne opusti greznice skladno s 15. členom tega odloka,

·      če uporabnik ne plača računa skladno s pogoji 40. člena tega odloka,

·      če analiza vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje  neustrezno sestavo.

(2) Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca.

 (3) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.

 

44. člen

(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave)

Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava, ki je podlaga za določitev obsega storitve javne službe v okvari ali je ugotov­ljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.

 

VIII.    Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe

 

45. člen

(inšpekcijski organ)

Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojna občinska inšpekcijska služba.

 

46. člen

(globe za izvajalca)

(1) Pravna oseba izvajalca javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR:

·      če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, četrte, pete, šeste, osme, devete, trinajste, petnajste, šestnajste alineje 27. člena tega odloka;

 (2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 400,00 EUR.

 

47. člen

(globe za fizične osebe)

Fizična oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 400,00 EUR:

·      če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto ali osemnajsto alinejo drugega odstavka 29. člena tega odloka;

·      če ravna v nasprotju s 53. členom tega odloka;

·      če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi, drugi in tretji odstavek, 15. člena).

 

48. člen

(globe za pravne osebe)

(1) Pravna oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:

·      če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, šestnajsto ali osemnajsto alinejo drugega odstavka 29. člena tega odloka;

·      če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi, drugi in tretji odstavek 15. člena).

(2) Odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 400,00 EUR.

 

IX.    Prehodni in končni določbi

 

49. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 21/2002).

 

50. člen

Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljavec izvesti v enem letu od uveljavitve tega odloka.

 

51. člen

Upravljavec omrežja v roku 6 mesecev sprejme z določbami tega odloka usklajen Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda.

 

52. člen

Občina sprejme pravilnik iz 51. člena  v roku enega leta od sprejetja tega odloka.

 

53. člen

Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo prek greznic, morajo v roku enega leta po sprejemu tega odloka izvesti kanalizacijski priključek po navodilu upravljavca z opustitvijo greznice.

 

54. člen

Uporabnik, ki že izvaja obvezen monitoring odpadnih vod, mora upravljavcu redno dostavljati poročila o opravljenih meritvah.

 

55. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Štev. 007-1/2015

Dne   23. 2. 2015

 

 

Občina Kidričevo

 

Anton Leskovar, župan